štev. 22. PaffalM »lalau T (ibilil Ljubljana, dne 30. maja 1934. teto XVI K M € TJ" Krulim Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se ? Ljubljani Uredništvo ta uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon tnter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. ] f£ct/ hočejo ljudje? Ljudje so danes nezadovoljni. To je resnica, ki jo človek lahko ugotovi na vsak korak, ne samo pri nas, ampak povsod. In ta nezadovoljnost je že tako velika, da dela za javni red in mir odgovornim osebam že prav hude skrbi, kajti nezadovoljnost je mati nemirov in nereda in vseh mogočih prevratov in prekucij. Nezadovoljnost je dandanes, lahko bi rekli, vsesplošen pokret, ki poznavalca dogodkov kar sili, da premišljuje: Odkod in zakaj pa vse to? Zakaj so ljudje nezadovoljni? Kaj pa hočejo ljudje pravzaprav? Mi vemo, da je človek živo bitje, človek pa živi dvojno življenje; on živi »na znotraj«, t. j. on živi svoje duševno življenje, živi pa tudi na zunaj, t. j. telesno: če hoče živeti telesno (in s tem vred tudi duševno), mora imeti dovolj hrane itd., da more zadostiti in ugoditi vsem svojim naravnim potrebam. Svoje notranje ali duševno življenje oči-tuje človek najbolj s svojo vero in v svojem jeziku in vsak pritisk na svoje notranje življenje čuti človek kot nasilje, ki rodi v njem neverjetno močan odpor. Ta odpor je rodil že celo vrsto krvavih verskih in nacijonalnih vojsk, kajti človek hoče ostati v svojem notranjem bistvu kar najbolj svoboden in mnogo krvi je moralo biti prelite, predno si je moderni človek priboril svojo versko in narodno svobodo. Kjer pa te svobode ni, tam ni zadovoljstva in tudi ne miru! A ne samo v duševnem, ampak tudi v telesnem oziru hoče biti človek svoboden vsaj toliko, kolikor mu te svobode ne omejujejo oziri na sočloveka, ki hoče tudi živeti človeka dostojno življenje, če vzameš živali svobodo in jo zapreš, začne žival hirati ali pa celo pogine — če pa ostane v zaporu še živa, ni več to, kar bi po svoji naravi morala biti. Tako je tudi z ljudmi. Tudi človeku ukazuje njegova narava, da se mora nasititi, da mora biti zavarovan pred vročino in mrazom in da ima svojo rodbino in zato zahtevajo ljudje primerno stanovanje, primerno hrano in primerno obleko. Užaljeni pa so v svojem človeškem dostojanstvu, če vidijo, da ima ta vsega preveč, česar oni nima niti za skrajno potrebo. Kmet nam je lahko v tem oziru vzor: če je kmet sit, ne gre nihče lačen od njegove hiše, če je res potreben jedi ali pijače. Ne marajo pa ljudje za grabeže in za oderuhe, ki ne poznajo nobenih ozirov do soljudi, ampak poznajo le samega sebe in svojo nenasitno požrešnost, in ravno tako ne marajo ljudje brezvestnega izkoriščanja posameznikov ali pa cele družbe (države) na korist maloštevilnih samogoltnežev. čut, da nima samo pravice, ampak tudi dolžnost do življenja prav vsak človek in ne samo nekaj Izvoljencev, je tako globoko zasidran v ljudskem čustvovanju, da ima vsaka žalitev tega čuta lahko jako nevarne posledice za tiste, ki ta čut žalijo. Svoje razmerje do soljudi (do družbe, do države) hočejo pa ljudje imeti urejeno po svojem čutu pravičnosti in poštenja. Kakor hitro začno ljudje godrnjati: To pa ni pošteno — to pa ni pravično, takrat je nevarnost že pred vrati! Mrmranje in godrnanje ljudi je vselej pomemben pojav in dokaz, da Preteklo nedeljo so obhajali v carskem Skopi ju, v nekdanji prestol ici srbskih vladarjev, v navzočnosti Nj. Vel. kralja velepamembno zgodovinsko svečanost posvetitve »Hrama slave«, kjer so shranjene kosti 3200 junakov, M so žrtvovali v krvavih vojnah za osvoboditev in za uje-dinjenje južnih Slovanov svoje življenje in s to žrtvijo položili temelj današnje kraljevine Jugoslavije. Skopi je in njegova okolica sta bila tega dne nadvse praznično razpoložena. V mestu se je zbrala že dan prej ogromna množica ljudi iz bližnjih in daljiuih krajev; tam so se zbrali tudi zastopniki vlade s predsednikom g. Uzunovioem na čelu, veliko število generalov, častnikov in vojakov, ki so se prišli pokloniti padildm junakom. V nedeljo dopoldne je izvršil cerkvene obrede Nj. Svetost patrijarh. Nj. Vel. kralj se je pripeljal na kraj svečanosti okoli 9. ure dopoldne, kjer ga je zbrana množica burno pozdravljala med sviranjem državne himne dn grmenjem topov. Vladarja je najprej pozdravil patrijarh, nato pa je pozdravil vladarja general Ncdič, ki je rekel med drugim: nekaj ni v redu in zato previdni in modri državniki in politiki tega pojava ne zatirajo in ga ne duše z nasiljem, ampak ga poslušajo in preiskujejo, odkod prihaja, da ga odpravijo s pravimi sredstvi o pravem času v duhu pravičnosti in poštenja! Oboje pa morejo dati ljudem le tisti, ki so sami pošteni, pravični in čistih rok in ta hočejo ljudje! »Vsa naša velika domovina upira danes svoje oči v ta »Hram slave«, kjer počiva 3200 junakov našega naroda i t vseh strani naše domovine in vseh veroizpovedi. Čeprav mrtvi, vendar pozdravljajo danes Vaše Veličanstvo, pozdravljajo Vas, svojega slav. nega voditelja in svojega vojnega tovariša* s katerim so odšli v vojno vihro, da dele i njim vse dobro in zlo. Ti junaki pravijo: Mi smo tu, na dnu Jugoslavije začeli in dogradili kraljevino Jugoslavijo. Zato hočemo ostati tu za vse čase kot priče velike pravice in teženj velikega naroda. Kjer stoji ta hram, so tisti, ki so iz Smrti svojih prednikov črpali pobudo za nove žrtve. V tem hramu leži cela armada, cela vojska grobov, ki bo ostala na vojni straži. VSi naj čujejo opomin teh divnih junakov. Ta hram naj bo opomin vsem, ki pridejo za nami, vsej naši omladini, da krene po potih naših slavnih prednikov.« Po končani spominski slavnosti pred »Hramom slave« je bila pred Nj. Vel. kraljem velika vojaška parada, ki je potekla nadvse sijajno, potem pa so se zbrali vsd odličniki na svečano kosilo, ki se ga je udeležil tudd vladar. Sreda obeda se je dvignil Nj. Vel. kralj, ki je imel pri tej priliki sledeči zgodovinski govor: »Bojevniška grobnica, ki so jo dane' posvetili najvišji zastopniki svete cerkve ob toplih molitvah nas vseh, izpopolnjuje tisto vrsto zadužbin in spomenikov, ki dokazuje naš vekovni obstoj v teh krajih ter našo ljubezen in požrtvovalnost za to našo zemljo. V sijajnem vencu veličastnih hramov, s k». terim so naši stari carji in kralji orisali svoje vladanje, stopa sedaj tudi ta dom Gospodov, skromen po zunanjosti, a velikanski po pomenu, ki beleži konec stoletne dobe trpljenja pod tujcem. Duh 8r. Save, tradicij« kraljeviča Marka in mučeništvo kosovskih' junakov so dajali moči našemu naroda cela stoletja brezpravnosti in zatiranja, da se je ohranil živ in močan na teh starodavnih tleh' velikega Nemanje in Dušana Silnega, Varu-voč svoje srbsko ime in svojo srbsko zemljo Veličastna ^voslava v Sfeeplju F navzočnosti Nj. Vel. kralja so posvetili »Hram slave«, kjer so shranjene kosti 3200 v osvobodilnih vojnah padlih junakov. — Zgodovinski govor Nj. Vel. kralja je naš narod s krvavimi ranami na Svojem narodnem telesu nosil v srcu svoje stare narodne vladarje in v duši gojil nado, potrpežljivo in neomajno vero, da se bo njegov čas zo-pet vrnil. In Bog se je usmilil, za trpljenjem je zasijala zarja svodobe. Prvič leta 1912., nato pa končno 1. 1918. je Južna Srbija doživela osvobojenje in vstajenje s tistimi zgodovinskimi in svetimi dnevi, katerih vzvišenega razburjenja in neprispodobljive lepote so nam vsem živo v spominu. Osvobojeno Skoplje, kamor sem 1. 1912. prišel kot poveljnik I. armije, je slika, ki se nikoli ne pozabi. Skoplje, še enkrat, to pot za zmerom rešeno in osvobojeno od neprijatelja, kamor sem prišel po solunski ofenzivi 1. 1918. kot vrhovni poveljnik — to Skoplje je pomenilo nerazdružljivo »vezanost Morave in Vardar-ja. Ta svečani trenutek, ki se pripeti enkrat v sto letih in s katerim se more meriti samo carsko kronanje Dušana Silnega, ki se je tod vršilo pred še ne 600 leti, je naložil nam vsem, da ne pozabimo »vetih žrtev, ki so padle za svobodo teh krajev. Izpolnitev teh dolžnosti do žrtev je dobila danes svoj vidni in pobožni izraz, postavljen jim je dostojen spomenik, ki je postal cerkvena in nacionalna svetinja, hiša mrtvih in hram Boga živega, izraz hvaležnosti in znamenje slave. Ta spomenik bo govoril sam globoko, kako draga in dragocena je svoboda, koliko trpljenja in gorja so prestali mnogoštevilni rodovi od Kosovega do Kajmakčalana. Z žrtvami, pokopanimi v sebi, bo ta spomenik simbol one nevidne spone, ki za večne čase veže nema-njiško Srbijo s Srbijo Karagjorgjevičev in vSo Jugoslavijo.« Govor Nj. Vel. je prekinjalo večkrat navdušeno odobravanje itn pritrjevanje. Vsa slavnost je napravila na vse udeležence globok vtis, besede vladarjeve pa, ki jih je govoril pri tej priliki, bodo ostale nam vsem v neizbrisnem spominu in bodo vodile vse naše javno delo v bodočnosti za blagor naše velike domovine. Kmetijski posvetovalni odbor Nova ustanova pri ministrstvu za poljedelstvo. tijskih zbornic Začetek kme- Po poročilu iz Beograda je minister za poljedelstvo g. Demetrovič izdal uredbo o ustanovitvi posebnega kmetijskega posvetovalnega odbora, čegar naloga bo, dajati ministru za poljedelstvo strokovna mnenja o vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva. Uredba določa med drugim: ^Posvetovalni odbor sestoji iz 15 članov. Devet članov bo imenovanih iz vrst najuglednejših poljedelcev vsake banovine; dalje bodo v odboru jk» en prof kmet.-gozd. fakultete v Beogradu in Zagrebu, en profesor veterinarske fakultete, en član uprave trgovskih zbornic, en člaon centrale Industrijskih korporacij in en član upravnega odbora zveze kmetijskih zadrug. Člane posvetovalnega odbora imenuje kmetijski minister za dobo 2 let. Seje odbora sklicuje in jim predseduje kmetijski minister. Odrediti pa sme svojega pomočnika ali enega izmed načelnikov ministrstva, da ga nadomešča in predseduje sejam, če sam ne bi utegnil. Seje odbora ne smejo trajati delj ko 3 dni pri enem zasedanju. O sejah se vodi zapisnik. Za vodstvo poslov upravnega značaja se ustanovi pri oddelku za agrarno politiko kmetijskega ministrstva tajništvo odbora. Osebe tajništva imenuje kmetijski minister. Članom odbora, ki žive v Beogradu, pripada na račun dnevnic 200 Din za sejo, tistim članom, ki niso iz Beograda, pa povrnitev po trnih stro-šikov in 300 Din dnevnic.« Ta uredba utegne postati za razvoj našega kmetijstva sčasoma jako važna, in sicer zato, ker jo lahko smatramo za začetek kmetijskih zbornic, ki bodo morale prej ali slej priti. V tem »kmetijskem svetu« namreč, ki ga ustanavlja ministrstvo, ne bodo sedeli namreč samo zastopniki kmetov, ampak tudi zastopniki trgovine in industrije in iz te določbe lahko sklepamo, da novi »kmetijski svet« ne bo obravnaval samo kmetiij-sko-strokovnih zadev, ampak pred vsem agrarno-politične zadeve, ki so tesno povezane z interesi trgovine in industrije. Če je naše sklepanje pravilno, potem moramo označiti novo uredbo kot pomcmbcn napredek. Ne podcenjujemo pomena kmetijsko-stro-kovnega pouka, ki pri nas tudi še ni na višku, toda še veliko večjo važnost pripisujemo agrarni politiki, ki je pri nas še popolnoma v povojih, tako da kmetje kot celota niiso nikdar mogli zastopati svojega kmetsko-stanovskega stališča ne pri določanju carin, ne v tarifni politiki itd., ampak so o teh za kmete velevažnih vprašanjih vedino odločali drugi. Upajmo, da bo vlada poklicala v novi kmetijski svet može, ki bodo svojo nalogo razumeli in da se bo »kmetijski svet« znal uveljaviti tako, kakor to zahtevaj^ koristi najbolj številnega in gospodarsko najbolj važnega stanu v državi. Jz zborovanja kmetov v žvcze slovenskih Kamniku V nedeljo dne 27. maja se je vršila ustanovna skupščina srez. pododbora ZSK za kamniški okraj. Kljub slabemu vremenu se Je zbralo lepo Število odličnih kmetskih zastopnikov iz vseh krajev našega sreza. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora tovariš Franc Kristan, ki je uvodoma pozdravil predsednika centralnega odbora ZSK poslanca Komana, dalje domačega poslanca Cererja, veterinarskega svetnika Lauterja in vse na zborovanje došle Sel ^ate. Nato je podal besedo predsedniku Koma-nu, ki je v temperamentnem govoru obrazlo-CU potrebo stanovske organizacije slovenskega kmeta ter navedel več kričečih slučajev kako se s kmetom postopa, samo radi njegove razcepljenosti, njegove neorganiziranosti. Povdarjal je, da zveza SK nima ost naperjeno proti nikomur, temveč se bo borila za enakopravnost kmetskega stanu in za zaščito njegovih interesov. Odločno se bo pa borila proti vsem, ki bi ji hoteli na tej poti nasprotovati. Dovolj smo stari, dovolj preizkušeni in skrajni čas je, da vržemo sramotno jerobstvo raz sebe in sami sebe vodimo. Za Komanom je povzel besedo veterinarski svetnik Lauter, ki je bodril navzoče, da započeto delo za osamosvojitev kmetskega stanu krepko nadaljujejo in dovršijo. Nato je povzel besedo naš poslanec g. Ce-rer, ki je istotako povdarjal potrebo po lastni stanovski organizaciji kmetskega stanu. Povdarjal je, da je že skrajni čas, da se kmetje rešimo starih predsodkov klerikalcev in liberalcev, kar spada v staro šaro, ter da začnemo živeti novo življenje, kakršnega nam narekuje težko izkustvo. K besedi se je oglasilo še več zboroval- cev, nakar so sledile volitve sreskega pododbora. Zatem je bila sprejeta od poslanca Cererja predlagana resolucija, ki je živ primer resnega dela kakor si ga zamišlja ZSK. Radi pomanjkanja prostora žal iste ne moremo priobčiti. Vsa prireditev je potekla iskreno in zborovalci so se po dveurnem zborovanju zadovoljni razšli, trdeč da toliko resnih in prepričevalnih besed že dolgo niso slišali in zavedajoč se, da so postavili temeljni kamen k mogočni zgradbi kmetske neodvisnosti, v kateri bo prostora za vse kmetsko ljudstvo, ki je dobre volje in dobro hoče. £ep napredek JM pri ponovnih občinskih volitvah v ljutomerskem okraju Pri ponovnih občinskih volitvah, ki so se vršile pretekli teden v občinah Križevci, v Ce-zamjevcih in v Sv. Jurju ob Ščavnici — to je domovinska občina g. dr. Korošca —, je JNS dosegla še lepše uspehe kakor pa pri prvih volitvah. V občini Križevcd je dobila JNS sedaj 412 glasov, pri preteklih volitvah pa 359; v Ceza-njevoih je dobila JNS sedaj 30 glasov večine, prej pa je imela le 3 glasove večine; v Sv. Jurju ob Ščavnici je dobila JNS sedaj 258 glasov, torej 43 glasov več kakor pri lanskih volitvah. To so pač lepi uspehi, ki so plod vztrajnega političnega in izobraževalnega dela med narodom. fjCTMJOL -pvcli Škofu dr. Fegavju Italijanski fašisti v Trstu so nedavno uprizorili divjo gonjo proti tržaškemu škofu dr. Fo-garju. Škofa dr. Fogarja dolže, da je v svojih predavanjih ostro obsojal načine, ki se jih poslužujejo fašisti proti veri in proti Slovanom, in zahtevajo od Vatikana, naj škofa dr. Fogarja odstavi. Škofa so res kmalu nato poklicali v Rim, kjer je imel dolge razgovore s papeškim državnim tajnikom. Splošno sodijo, da bo škof dr. Fogar moral odstopiti. Zanimivo je, da o zadevi škofa dr. Fogarja obširno poroča tudi glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald«. Moška beseda Kakor poroča »Koroški Slovenec«, je govoril 13. maja 1.1. na zborovanju »domovinske fronte« v Zitari vasi na Koroškem tudi vodja »Heim-wehra« v Železni kaplji grof Jurij Thurn. O Slovencih je rekel v svojem govoru med drugim: »Spoštujem vsakega Slovenca, ki dela za svoj narod in ki je ponosen na to, da je Slovenec. Desetkrat večjega spoštovanja je vreden tak Slovenec ko oni, ki je pozabil, da ga je rodila slovenska mati. Obsojam delovanje »Heimat-bunda«, ker nakupuje posestva v čisto slovenskih krajih in uvaža tja nemške priseljence iz Nemčije. Pustimo slovenskega kmeta na njegovi rodni zemlji, da se izobražuje v Svojem slovenskem jeziku, ker le narodno-zavedno ljudstvo more biti tudi državotvorno.« To so pač lepe besede; vprašanje pa je, če se bo zanje kaj zmenila avstrijska vlada! 2*s»e<2 dLiklatuvo v Humumji? Časopisje poroča, da se pripravlja v Rumu-niji velika politična izprememba. Po teh poročilih nameravajo parlament odpraviti, vlado pa bi prevzel stari maršal Averescu, ki bi se opiral v glavnem na armado. Vlada te vesti odločno zanika, toda poročevalci velikih časopisov vztrajajo na svojih prvotnih poročilih. Civoritcv ncve cesfc THala £oka— Čatež iVoro cesfo je otvoril ban dr, Mar ušič. — Lep uspeh skupnega dela Preteklo sredo so na slovesen način* izročili prometu novozgrajeno cesto Mala Loka—Čatež, na katero je čakalo tamošnjo prebivalstvo že dolgo let; zloglasnega »čateiakega klanca«, ki je zahteval že dokaj žrtev, ni več! Preteklo sredo pa je bila Velika Loka praznično razpoložena, ker je vendar enkrat dočakala izvršitev za ves njej okoliš pomembnega dela. K otvoritvi je prišel sam ban dr. Drago Marušič v svojim tajnikom dr. Brolihom. Bana je sprejel in pozdravil na čelu občinskega odbora predsednik občine g. Saje s sledečim lepim nagovorom: »Spoštovani gospod ban! Spoštovani gospodje predstavniki! Izpolnjene so davne želje našega Čateža ter njegove bližnje in daljne okolice. V lepo in široko cesto s komaj vidnim vzponom se je preložil daleč znani čateški klanec, ki je neusmiljeno kljuboval vsakemu težjemu prometu. In ko gledamo danes z veseljem da ponosom veliko končano delo, se nam zdi tako majhno, da se nehote viprašamo, ali je bilo potrebno, da je minulo toliko let, predno se je izvršilo to prepo-tiebno delo. Koliko trpljenja in mučenja in brezplodnega truda bi bilo lahko prihranjenega, ako bi takrat odločujoči oindtelji tako uvaževali naše težnje, kakor današnji. To dejstvo mi zato kot predsedniku občine tem bolj narekuje potrebo, da vam gospodje, ki ste na ta ali oni način omogočili gradnjo, tolmačim hvaležnost in iskreno zahvalo svojih občanov. Predvsem pa naj velja zahvala našemu g. banu, bi tako očetovsko skrbi ne samo za naš okraj, temveč za vse podeželje Sama previdnost vas je postavila na čelo naše banovine, da v najtežjih časih gospodarske in socialne stiske tako pravično delite bremena in podpore in nam dajete s svojim zgledom nezlomljivo vero v lepšo bodočnost. Ne morem pa dovolj izraziti našega velikega veselja, da nam vi osebno, Te dni se je v Beogradu ustrelil glavni zastopnik velike in bogate zavarovalnice »Assicurazioni Generali« Rajčevič. Mož je užival veliko zaupanje družbe in je bil pooblaščen, da razpolaga z družbenim denarjem po svoji previdnosti. Na podlagi te svoje pravice je pa dajal velike, visoke zneske, ki so dosegli že skoro 100 milijonov dinarjev, na kredit (na menice) nekemu trgovskemu agentu Petroviču, ki se pa ni izkazal vrednega tako velikega zaupanja. In ko je nesrečni Rajčevič videl, da je pretkanemu sleparju nasedel, si je sam končal življenje. Kakor pa je usoda g. Rajčeviča žalostna, se s to zadevo ne bi pečali tako obširno, če ne bi posegala tako globoko v naše gospodarsko življenje kakor je to v resnici. Stvar se tiče namreč vprašanja tujih zavarovalnic v naši državi. Zavarovanje je namreč v naši državi razmeroma visoko razvito in na letnih premijah se zbirajo v zavarovalniških blagajnah vsako leto lepi milijoni. TI milijoni so naši — a večina zavarovalnic? Večina teh, in to ravno tistih, kamor se steka največ denarja, se nahaja v tujih rokah! Zgoraj omenjena zavarovalnica n. pr. ima svoj sedež v Trstu, druge ga imajo na Dunaju, v Parizu itd. Res |e sicer, da morajo imeti tuje zavarovalnice pri nas varno naloženega toliko denarja (v palačah itd.), da so zavarovanci zavarovani pred izgubami, toda kam pa gredo milijonski dobički teh družb? Navada je, da s temi dobički podpirajo tuje zavarovalnice tuje pod- gospod ban, otvorite novo ceeto, ki naj bo večen spomenik plemenite zamisli bednostnega sklada. Prosim vas, gospod ban, da novo oesto, ki je mesece in meseoe kot mati dajala kruha najbed-nejšim, izročite njenemu namenu.« Na ta pozdrav je odgovoril ban dr. Marušič: »Z velikim veseljem sem se odzval,« povabilu župana na domačo slavnost. Kar je kdaj slavnega, je sigurno danes za vas vse današnji dan slaven, in bo večen mejnik boljšega. Pravilno je poudaril župan, da se je uresničila davna želja prebivalstva in nas mora ta napredek veseliti in bodriti za naše korake v bodočnost, v katero moramo po potii medsebojnega zaupanja in ljubezni naprej. Ne gre meni zahvala, saj mi gre le dolžnost, da gledam, da kolikor mogoče največ napravimo za naše ljudstvo. Vam gre hvala, ki ste imeli energijo in potrpljenje in naj bo otvoritev te ceste bodrilo in zadovoljstvo po končanem delu, od katerega bedo imeli koristi tudi vaši potomci. Z željo po napredku bodimo nezlomljivi v našem optimizmu in se okle-nimo z vsemi čustvi te lepe naše države in našega kralja. Proglašam oesto za otvorjeno.« Nato je čateški g. župnik Povše cesto slovesno blagoslovil v navzočnosti odličnih predstavnikov oblasti in innogobrojnega občinstva. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi gg. sreski načelnik Friderik Logar, novomeški župan dr. Režek, bano vinski svetnik Jože Zupančič, trebanjski župan Jože Mikldč, inženjer Viher, predsednik okrožnega sodišča dr. Kavčič, cestni odborniki itd. Po ogledu nove ceste so se zbrali vsi zastopniki na Čatežu, kjer jim je bil prirejen slovesen obed pri g. Urbančiču. Tudi pri tej priliki so govorniki naglašali potrebo složnega dela za narod, ki edino more roditi dobre sadove. jetnike v naši državi s krediti, tako da tudi ti bogate v naši državi na naš račun in z našim denarjem! Mi se pa potem praskamo za ušesi in ugibamo, kam gre naš denar... Zato bo treba tudi vprašanje zavarovalnic spraviti pri nas v pravi tir, kajti tisto malo davka, kar ga plačujejo tuje zavarovalnice naši državi, nikakor ni v skladu z ogromnimi dobički, ki jih lahko tujci porabijo za sebe, a na naš račun. Pozcr I Tudi tisti, kateri še niste pri meni kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske in moške ob~ leke, kakor vseh drugih potrebščin pri Čcšnihu Ljubljana Lingarjeva ulica Stritarjeva ulica Ko preCitaS Kmetski list, daj ga prečttati tudi sosedu In mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 50 dlnarieo. Cgvcmni dobički tujcev V naši državi imamo pod zemljo (rude) ia nad zemljo (les, žito itd.) ogromna prirodna bogastva, od katerih pa nimata država in v državi prebivajoči narod nobenega drugega dobička kakor samo skromne delavske plače in nekaj davka. Ogromni dobički pa, ki jih dajejo razna rudarska in druga veleindustrijska podjetja, romajo večinoma v inozemstvo, ker imajo pravica (koncesije) za izkoriščanje naših največjih pri« rodnih bogastev skoro same tuje družbe. Naravnost vnebovpijoč primer, kako se ko« šatijo tujci pri nas na naš račun, nam nudi rudnik bakra v Boru v Srbiji. Ta rudnik izkorišča neka francoska družba, Ta družba je delniška in delniški kapital znaša 15 milijonov francoskih frankov, ki je razdeljen v delnice po 100 frankov. Samo letošnji dobiček družbo pa znaša okoli 50 milijonov frankov ali 160 milijonov dinarjev! Od tega dobička bo družba pač plačala davek, potem delavske mezde, provizije (samo te znašajo okoli 20 milijonov frankov!!), preostali znesek pa bodo razdelili tako, da bo dobil vsak delničar za svojih 100 frankov kapitala 130 frankov!! Tako velikega dobička pa družba ni izkazala samo letos, ampak ga izkazuje že vsa leta od 1. 1922. naprej, tako da je podjetje v 11 letih ž« 15 krat zaslužilo v podjetje vloženo glavnic0! Pri tako bogatih dohodkih pa bi človek mislil, da bo družba vsaj svoje delavce dobro plačevala in kmetom dajala pošteno odškodnino za poškodovano zemljo in posevke. Temu pa ni tako. Delavci zaslužijo povprečno komaj po 20 Din na dan, (torej toliko, kakor zaslužijo pri nas delavci, ki delajo na račun bednostnega fonda«), s kmeti pa ima družba večne pravde... To so razmere, ki jih trajno ni mogoče trpeti in dolžnost vlade in parlamenta je, da tukaj napravi red; pa ne samo pri tem podjetju, ampak pri vseh podjetjih te vrste! Pogoje za koncesije je treba temeljito revidirati na korist države, delavcev in kmetov, ne pa v korist tujcem, ki so lahko zadovoljni s tem, kar so že izvlekli iz naše zemlje. SVevapno slazi/e v Hvslviii Današnjo stanje v Avstriji nikakor ni tako sigurno in lepo in mirno kakor bi človek sodil, če prebira samo avstrijske, zlasti dunajske časopise, ki jih vlada strogo nadzoruje. Podzemeljsko rovarenje nasprotnikov sedanje vlade nikakor ni prenehalo, pač pa je postalo še mnogo nevarnejše kakor je bilo prej, dokler so bile opozicional-ne organizacije še dovoljene. »Politika v kanalih« je vedno silno nevarna stvar, ker je ni mogoče tako nadzorovati kakor pa politiko, ki jo gleda lahko vsa javnost. 0 pravem stanju stvari v Avstriji nam daje zanimivo sliko poročilo voditelja tajne avstrijske policije generala Ronge-ja, ki ga je ta napisal za avstrijskega konclerja dr. Dollfussa. V tem poročilu ugotavlja general Ronge, »da stoji Avstrija neposredno pred novo državljansko vojno. Sedanji režim ima proti sebi dobro organizirano socialistično armado, ki šteje okrog 250.000 pogumnih borcev; samo na Duna-ju je ta armada trikrat močnejša kakor pa vlad« na vojska in policija. Ta armada je izredno dobro oborožena, orožje pa ima skrito v raznih de* lih mesta, razpolaga tudi s topništvom.« Da to poročilo ni kar iz trte izvito, dokazuje« jo neprestani bombni napadi na železnice in na razna javna poslopja, ki se dogajajo dan za dnem v raznih avstrijskih mestih. Vlada je zaprla sicer zopet nekaj sto socialistov in hitlerjevcev, bombe pa pokajo dalje.,. ICC milijcnshcL sle&aivijaL Važno poglavje o zavarovalnicah Kmetska mladina Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Konjicah priredi v nedeljo, dne 10. junija t. 1. pod pokroviteljstvom gospoda bana Dravske banovine dr. Draga Marusiča velik kmetsko-mladin-ski praznik v Konjicah SPORED: 1. Ob pol 2. uri pop. zbirališče koscev, grabljic, kolesarjev, okrašenih vozov in ostalih skupin pri gostilni Zorman. 2. Ob 2. uri odhod povorke z godbo na čelu. 3. Ob pol 8. uri sprejem gospoda bana in mani-festacijski obhod. 4. Ob 3. uri mladinsko zborovanje na tekmo-vališču v Škalcah. 5. Tekma koscev za prvenstvo konjiškega pododbora. Po tekmi razdelitev nagrad. Nato kmetska veselica istotam. V nedeljo, dne 10. junija vsi v Konjice! Ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je imel svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 27. maja t. L Bilanca njegovega dela v preteklem poslovnem obdobju je aktivna: ustanovilo se je ižansko delovno okrožje, ki uspešno vrši svojo nalogo; organiziral se je poseben ženski odsek pododbora; vse propagandno delo v naših vrstah za kmetijsko-stro-kovne natečaje, je delo ljubljanskega pododbora; povečalo se je število društev in pomnožilo število članstva; upostavljena je stalna vez med posameznimi društvi v območju pododbora, ki se vzdržuje deloma v obliki posebnih okrožnih odborov, deloma z rednimi obiski sosednjih društev, gostovanjem itd. Društva ljubljanskega pododbora tvorijo harmonično enoto in so zato močan steber naše celokupne omladinske organizacije. Za bodočo poslovno dobo je bil izvoljen stari odbor brez spremembe. Obenem se je sklenilo, da priredi ljubljanski pododbor dne 17. junija o priliki proslave lOletnice obstoja društva v Zelimljah pododborovo tekmo koscev v Žolimljah, na kar opozarjamo že danes vsa društva ljubljanskega pododbora. Zaplana pri Vrhniki Čas je že, da tudi md nekaj poročamo, kako ee naše mlado društvo razvija. Na dan obletnice rojstva Nj. Vel. kralja Aleksandra, 17. decembra, enio sklicali ustanovni občni zbor Društva kmet-ekih fantov in deklet za šolski okoliš Zaplane. Prijavilo se je takoj 24 fantov in 7 deklet. Še isti dan smo izvolili pripravljalni odbor in porazdelili delo v društvu. Po govoru tovariša šol. upravitelja Nanuta Viljema, ki je očrtal namen društva in prečita! pravila ter objasnil posamezne točke pravil, se je izvolil sledeči odbor: Matija Možina, predsednik; Franc Mesec, podpredsednik, Nanut Viljem, tajnik; Jakob Mesec, blagajnik, Pivk Karel, Troha Ludvik in Jakob Je-lovšek, odborniki. Par dni pozneje se je sklicala odborova seja, na kateri se je sestavil osnutek dela. Ker vsebujejo pravila sama že toliko dobrega in nudijo društvu delo na vseh poipriščih, ni bilo težko sestaviti delovni načrt. Od tega časa gre delo prav pridno izpod rok in se je do danes razvijalo takole: 6. januarja smo imela srnuško tekmo za člane in nečlane na progi 14 km. Razdelili smo sledeča darila: Smuči, kompletne palice, 10 parov klobas, podplate, rokavice itd. Ob 6. zvečer se je odigrala veseloigra v 2 dejanjih »Zob za zob«. — 4. februarja smo priredili smuško tekmo za mladino in odrasle. Mladinska proga je bila dolga 6 km, starejših pa 18 km. Kakor pri prvi, tako se je tudi pri drugi tekmi odzvalo lepo število tekmovalcev. Zmagovalci so bili tudi takrat bogato obdarjeni. Pri obeh tekmah je prispel prvi na cilj domačin — tovariš Karel Troha, ki se je odlikoval že pri sokolsbih tekmah v Škofljici in večkrat tudi na Vrhniki. Za darila so prispevali sledeči gg.: Vrhniški župan Hočevar, šol. upr. Nanut, Karel Troha, J. Jer-nejčač, trgovec na Vrhniki, A. Verbič, trgovec na Vrhniki in še mnogo drugih, katerim se na tem mestu prav prisrčno zahvaljujemo. — 11. februarja smo igrali veseloigro »V Ljubljamo jo dajmo«. —. 2. aprila pa Vombergarjevo »Vrnitev«. S to igro je društvo napravilo propagandni izlet in je z uspehom igralo v Št. Joštu nad Vrhniko. V mesecu marcu je društvo imelo 1 mesečni tečaj iz sadjarstva, katerega je vodil tovariš Nanut. Ta pouk je obiskovalo 22 fantov po 2 uri tedensko. Ob koncu tečaja smo prišli do zaključka, da nam je potrebna škropilnica za škropljenje sadnega drevja. Organizirali smo med kmeti gospodarji podporne člane in kmalu nato smo kupili samiodelno škropilnico. Danes škropi Društvo kmetskih fantov in deklet pri 20 kmetijah sadno drevje. Društvo naroča materijal pri »Kmetijski družbi v Ljubljani« in v društvu izvežban tovariš Troha Karel opravlja to delo v vseh sadovnjakih. Potreba pravi, da si bomo morali v kratkem nabaviti še eno samodelno škropilnico, za uničevanje škodljivcev tudi na vrtovih in poljih. Dekliške sestanke vodi učiteljica Angela Nanut. Naše društvo si je zasnovalo v programu še veliko več dela — o tem danes ne bomo govorili — ko bomo pa kaj pametnega naredili, vam bomo sporočili. * Leskovec pri Krškem. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za krško okrožje priredi v nedeljo, dne 3. junija t. 1. ob 3. uri popoldne veliko tekmo koscev in kmetsko mladinsko manifestacijo v Leskovcu pri Krškem, pod pokroviteljstvom narodnega poslanca tov. Alojzija Dermelja. Spored: 1. Ob pol 3. uri zbirališče koscev, grabljic, konjenikov, kolesarjev in ostalih skupin v Leskovcu. — 2. Ob 3. uri odhod povorke z godbo na čelu na tekmovališče. — 3. Mladinsko zborovanje. — 4. Tekma koscev. — 5. Razdelitev nagrad. — Nato velika kmetska veselica na prostem. Cela prireditev bo manifestacija Krškega polja za pravico kmetskega naroda. Slivnica pri Celju. Hud udarec je zadel Društvo kmetskih fantov in deklet z izgubo zveste in marljive članice Julije Vrečko, katero je ugonobila zavratna pljučnica, ko je bila stara komaj "22 let. Mnogo je pretrpela, 7. maja pa za večno zaspala. Kako je bila priljubljena, je pričal njen pogreb, katerega se je udeležilo vse članstvo našega društva. Zadnje besede ji je spregovoril na grobu tov. predsednik. Resničen je pregovor: »Odprta noč in dan so groba vrata, a dneva ne pove nobena pratka«. Blagi spomin — preostalim pa naše iskreno sožalje. Moravče. Na binkoštno nedeljo popoldne se je vršil pri nas ustanovni občni zbor novoustanovljenega Društva kmetskih fantov in deklet. Pri udeležbi lepega števila fantov in deklet je predsednik pripravljalnega odbora tov. Lojze Pirnat otvoril zbor in pozdravil vse navzočne, kakor tudi predsednika Zveze tov. Kronovška. V kratkem govoru je podal tov. Pirnat poročilo o dosedanjem delovanju, nato pa je spregovoril tov. Kronovšek, ki nam je podrobno raztolmačil smernice našega kmetskega programa in namen mladinske organizacije. Za njim je povzel besedo tov, šol. upravitelj Napokoj, ki je izjavil, da se popolnoma strinja z izvajanji predgovornika in z našim programom. Nato so se vršile volitve, pri katerih so bili izvoljeni za predsednika Lojze Pirnat, podpredsednica Francka Detela, tajnik Ivan Lavrač, namestnica Iva Orehek, bla-gajničarka Ivanka Požar, namestnica Francka Šlibar; odborniki: Jože Močilnikar, Ciril Vesel, Ela Lavrač, Ivana Jurjevec, Nejče Cerar. — Namestniki: France Požar, Viktor Zorman, Jakob Cerar, Jože Mrčun, Ivan Kokalj; nadzornika: Ignac Tome, Jože Urbanija; namestnika Jože Napokoj in Ivan Perko. Pri slučajnostih je govoril tov. Jože Urbanija, ki je v svojem in v imenu župana obljubi novi organizaciji vsestransko pomoč. Nato je zaključil občni zbor tov. predsednik in pozval vse navzočne k sodelovanju, da bo nova organizacija postala močna ter da bo za zgled celi moravški dolini. Krška vas. Društvo kmetskih fantov in deklet v Krški vasi je priredilo s tovariškimi društvi iz Leskovca, Viher, Hrastja in Gorice izlet na Stojdrago, ki je ena najlepših izletniških točk v Gorjancih. Že ob 6. uri zjutraj smo odkorakali s harmoniko na čelu iz Krške vasi. Razen tega, da nam je ta izlet nudil prijetno razvedrilo sredi težkega kmetskega dela, je bila to tudi lepa manifestacija gibanja kmetske mladine na Krškem polju. Učvrstili smo medsebojne vezi in se pogovorili o našem nadaljnjem delu. Domov srno se vrnili veseli in zadovoljni ter podkrepljeni z novo silo, ki je toliko potrebna za naše nadaljnje udejstvovanje. Sklenili smo, da bomo takšnih izletov priredili še več. Beriževo. Tekma koscev našega Društva kmetskih fantov in deklet se bo vršila v nedeljo, dne 3. junija 1934. Spored prireditve je sledeč: Zbirališče članov in gostov je pred Kmetskim domom. Ob 2. uri pop. bo povorka na tekmovališče in nato tekma. Zatem velika kmetska veselica na vrtu poleg Kmetskega doma, kjer bo tudi po končani košnji razglašitev tekme in razdelitev nagrad. Vstopnina 2 Din. Vse prijatelje kmetskega pokreta, kakor tudi vse članice in člane tov. društev vabimo na to našo prireditev. Za dobro postrežbo gostov bo vsestransko poskrbljeno. Odbor. Ponikve pri Dobrepoljah. Društvo kmetskih fantov in deklet v Ponikvah priredi v nedeljo, dne 3. jiunija t. 1. »Tekmo koscev«. Po tekmi velika vrtna veselica v gostilni tovariša Ivana Adamiča. Na sporedu je: 1. Sprejem gostov ob 13.30 pred gost. Adamiča. 2. Pozdravni govor. 3. Tekma koscev. 4. Razdelitev nagrad. 5. Prosta zabava z godbo in plesom. Vljudno vabimo vsa najbližna društva in ostalo občinstvo, da se prireditve v čiimvečjem številu udeleže. Prošnja vsem društvom »marskega sreza. Društvo kmetskih fantov in deklet v Št. Petru na Medvedjem selu bo priredilo 24. junija 1.1. tekmo koscev v večjem obsegu, združeno s kmetsko veselico. Prosimo, da blagovolijo to društva upoštevati in za morebitne prireditve določijo drug dan. Medvode. Vsled slabega vremena je proslava kmetskega dela preložena na četrtek pop. ob 2. uri. To smo prisiljeni že zato, ker ne maramo kratiti obiska na drugih prireditvah na sledeči nedelji, ki so jih medtem določila naša sosedna pa tudi domača društva. Sv. Marjeta ob Pesnici. Društvo Kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo dne 3. junija t. 1. ob 3. uri popoldne tekmo koscev. Po tekmi s vrši burka v enem dejanju »Umor v Vrtnarski ulici« (A. Benkovič). Zbirališče pri farni cerkvi ob pol 3. uri ter nato odhod z godbo na čelu na lice mesta. Vabijo se vsi prijatelji kmetske mladine, da se prireditve v čim-večjem številu udeleže. Na razpolago bodo prave kmetske gobance, pecivo in druge dobrote. Za dobro kapljico je tudi preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v nedeljo, dne 17. junija t. 1. z istim sporedom. Pristopajte h Kmetijski Matici. i Sv. Lorenc v Slov. goricah. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v ne-jdeljo, dne 10. junija t. 1. svojo prvo tekmo koscev. Ob 3. uri popoldne bo odhod koscev (tekmecev) od tovariša g. Podhostnika v Juršincih na bližnji travnik, koder se bo pričela borbena tekma. Po končani tekmi bomo priredili pri tov. Podhostoiku, gostilničarju v Juršincih, bogat sre-oolov s prosto kmetsko zabavo. Zatorej vabimo vse bližnje in daljne tovariše, da ne zamude te naše kmetske prireditve. Dopisi * Težak pcležaj ebčine SEagfcvje Bilanca žalostnega gospodarskega stanja zagorske občine je bila jasno položena na občinski proračunski seji, ki se je vršila v soboto, dne 19. t. m. v prostorih Sokolskega doma. Zanimanje za to sejo je bilo veliko, kar je bilo 0 čebelarstvu,« pravi, »se je pisalo že toliko v vseh dobah in pri vseh narodih, pa od starega Aristotela, Virgilija in Planija do Ši-raha, Kriimitza in novih pisateljev francoske »Encyclopedie methodique« ne morem najti glede na tak nauk niti enga pisatelja, ki bi bil prekosil našega Antona Janšo, prostega, a po prirodi izredno nadarjenega kmetovalca.« V češčind je iašel najprej (1775) izvleček Janševe druge knjige, kmalu nato (1777) pa celoten prevod iste knjige. Drugo slovensko izdajo je založilo »Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani« leta 1906, tretjo pa Jugoslovanska knjigarna; obe je priredil neki nekdanji urednik »Slovenskega čebelarja« in zanimiv čebelarski pisatelj, Frančišek Ro-jina. Janša je brez dvoma duševni velikan med čebelarji. Poznal je že vse skrivnosti iz življenja čebel, ki jo nanje sedanjost tako ponosna. Janša je prvi učil, da se z rojem seli stara matica, in sioer nekoliko dni prej, preden se izvali mlada, razen če je stara odmrla, ali jo je mlada umorila, če radi slabega vremena ni mogla rojiti. Dobro je vedel, da zalega matica vse celice, ne le oebeinili, ampak tudi trotovske in je torej mati vse čebeLne družine, da so čebele samice, trotje pa samci, ne pa, kakor so prej trdili, čebelam vodonosci. Točno je izpovedal, da čebele lahko preobrazijo v matico čebelno žerko, ako ni pre- Trije bratje so ponarejali kovance in jih spravljali v promet v Karloveu. Eden od že prijetih bratov je ključavničar, drugi mizar, tretji pa kolar. Ponarejali so 20 dinarske kovance. Staroslovanski grob so odkrili pri kopanju temelja za neko zgradbo v Radomlju pri Ljubljani. V grobu so našli okostnjak približno 20 let stare ženske, ki je bila skoro 2 metra visoka. Sodijo, da je to staroslovanski grob. Zapečaten »ženitovanjski zavod«. V Zagrebu je neki »ženitovanjski zavode obljubljal bolj denarja kakor pa moža ali žene potrebnim ljudem, da jim posreduje ženitve s samimi milijonarji (milijonarkami), če plačajo takso 10 dinarjev. Kaže pa,-da je precej ljudi zastonj čakalo na pričakovane milijone in so se vsled tega pritožili na policijo. Policija je našla v zavodu ogromno korespondenco, ki priča, da je podjetje pač neslo milijone lastnikom, ženini in neveste so pa navadno zastonj čakali nanje. Tihotapstvo na severni meji. Maribor je menda središče jugoslovanskega tihotapstva. Ves saharin, kresilni kamni, cigaretni papir in neži-gosane igralne karte, ki se razpečavajo po Jugoslaviji, so vtihotapljene preko severne meje. V Mariboru ima več velepodjetnih tihotapcev svojo centralo. Oblasti se zelo trudijo, da bi prišle tem »grosistom« na slled, kar jc pa zelo težko. Tihotapci, ki jih prijemajo na severni meji, običajno nočejo izdati onih, ki jih pošiljajo na ta nevarni posel, večkrat je pa res, da ne vedo za koga »delajo«. Zdaj so oblasti sklenile, da bodo zvišale zaporno kazen na tri leta ječe, kajti tihotapci se raje puste leto dni zapreti, kakor da bi plačali kazen, oziroma denarno globo. Lani so na severni meji prijeli 125 tihotapcev, od katerih je pa samo 30 plačaflo kazen. Zgorel je na Rakeku šofer, ki je bil zaposlen pri prodajallcu oglja Rupenu. Šofer je spal na senu, a skedenj se je ponoči vnel in zgorel, nesrečnega šoferja pa je bržkone zadušil dim. Zastrupila se je v duševni zmedenosti 20-letna Katarina Drešar iz Svetja pni Medvodah. več štora, in da je ženski spol spočet že v jajčecu, ki ga matica znese v oebelno celico. Opazoval je, da se matica spraši v zraku in je prvi popisal njeno vrnitev v panj po prahi z znamenjem oprašitve v zadku. Povedal je, da je to znamenje odtrgan trotov plemenilni organ. Osirotelim panjem je dodajal na razne načine opra-šene matice v matičnicah iz žice. Kar je povedal v svojih knjigah, drži še danes, po 160 letih, kakor pribito. In tako je »kranjski kmet« odkril marsikatero skrivnost čebelne družine in je moral zatirati med Nemci zmote, ki 90 vanje verovali njihovi izobraženi čebelarji in raziskovalci. Ni torej čudno, če so imenovali že nekdaj Janšo »našega domorodca, vel'cga vojvoda in očeta čebelarstva« in oe je Navratil dejal, da je Janša ne le prvi čebelar v vsem cesarstvu, ampak celo kralj čebelarski v vsej Evropi in oe je končno krstil njegov »Nauk o čebelarstvu« za »Čebelarsko sv. pismo«. Zanimivo je tudi to, da so Nemci smatrali Janšo dolgo časa za svojega rojaka. Šele nedavno je znameniti čebelar Armbruster odkrito priznal, da je Janša bil rojen Slovenec. Janša, po domače »Kuharjev Tonej«, pa je bil tudi spreten slikar; naredil je take končnice na panje, da nobeden takih. Pri Kraljiču na Rreznici so dolgo imeli na končnici leva, ki ga je bil naslikal Kuharjev Tonej; bil je tako živ, da je gledal zmerom za človekom, kamor je šel. Janšev čebelnjak je stal baje do leta 1877, kakor ga je bil postavil mojster sam. Tega leta so postavili nov čebelnjak, en hrastov tram iz starega čebelnjaka, dolg 4 m, so pa vdelali za spomin v novega. Pa tudi tega čebelnjaka ni več. Omenjeni tram je našel Janšaslovec gosp. Pere iz Celja za Janševim domom. Gospodinja mu ga je podarila za čebelarski muzej v Celju; Janševa rojstna hiša je stala vse do L 1907. Po 10 mesecev brej plače so ostali rudarji, ki so delali v rudniku »gospoda« Milana , Savica iz Zaječarja. Rudnik bo prodan baje na dražbi in tako je malo verjetno, da bi delavci prišli do svojih pravic. Razkrinkano tihotapstvo špirita. Ljubljanska finančni organi so prišli na sled precej številni družbi trgovcev itd., ki so prodajali v mestu in ▼ okolici špirit, ki so ga tihotapci dovažali s Hrvatskega v naše kraje, precej špirita pa so porabili tudi za izdelovanje raznega žganja. Tihotapce je izdala nerodnost dveh šoferjev, ki sta nezacarinjeni špirit prevažala. 60 ot« eo poda vili volkovi na Sarplanini. Stepodaafoo * Lado Jerše: lalne bakterije Bakterije so mala, nevidna bitja, ki se nahajajo v zraku, vodi in zemlji. Da spoznamo vsaj v glavnem njihovo važnost za kmetijstvo, se hočemo omejiti samo na najznačilnejše. Nova znanstvena preiskovanja so odkrila veliko število najrazličnejših bakterij v zemlji in spoznala njihovo važnost za tlo in rastlinsko prehrano, pa tudi njihovo škodljivo delovanje. Tako je dokazano, da hribe ne ruši in uničuje samo čas (mraz, voda in zrak), temveč tudi bakterija (nitrificirajoča), ki drobi apnenec potem ogljikove kisline in da je na ta način plodno zeniljo. Bakterije v grudi razkrajajo organsko (rastlinsko in živalsko) snov. Ko organska snov (materija) razpada, se javljajo v zemlji različni in za kmetijstvo važni pojavi (procesi). Nadalje je dokazano, da bakterije v zemlji niso enakomerno razdeljene. Čim globlje prodremo v globino, tem manj jih imamo. Primer, Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko mu je leta 1884. v proslavo 150-letnice njegovega rojstva odkrilo na hiši spominsko ploščo. Naj omenim še nekaj v tolažbo čebelarjem, ki jih danes tudi tlači kriza, in da ovrže«) stari pregovor: muha ne da kruha. Nekoč je obiskal Janšo na Dunaju njegov sosed iz Breznice. Ko se je vrnil domov, je trdil, da ima Janša toliko denarja, da ne ve kam z njim. Večnega spomina, pravi Navratil, 90 dostojne zlasti te-le Janševe besede in vredne, da se zapišejo z zlatimi črkami: »Jaz ne končam nobene čebele zaradi medu in voska, ampak jih ohranim žive in zdrave, da mi nosijo drugo leto zopet voska in medu.« Janša se je torej že takrat boril proti stari in grdi navadi, ki še dandanes tudi pri nas ni popolnoma izginila, proti žvepljanju čebel. Še danes se najdejo kruti nehvaležneži, ki pri podiranju panjev čebele uničijo; podirajo najtežje panje, umore torej prav tiste čeble, ki so bile najmarljivejše. Poleg Slovenca Janša so se odločilno udej-stvovali na polju čebelarstva še drugi Slovani. Ukrajinec Peter Ivanovič Prokopovič in pred vsem Poljak Janez Dzierzon sta izumitelja premičnega satja. Ta izum je tako važen in tako dalekosežen, da se z njim začenja v čebelarstvu nova doba. Dzierzon je odkril tudi parte-nogenezo, to je deviško sposobnost zaroda: trotje namreč nastanejo iz neoplojemih jajčec. Moravan major Hruška je izdelal prvo točilo za med. Vsa ta dognanja in vse te izume so potem izkoristili strokovnjaki raznih narodov in dvignili v kratkem času čebelarstvo na nesluteno višino. A. Janši pa gre nevenljiva hvala, da je s svojimi bistroumnimi in temeljitimi dognanji dal proučevanju čebel popolnoma novo smer. Le škoda, da je tako zgodaj umrl, sicer bi bil brez dvoma odkril še marsikaj, kar je bilo potem prihranjeno drugim. Slava njegovemu spominu 1 ki ga hočem na tem mestu navesti, pokaže resničnost zgornje trditve: v 1 kub. cm zemlje v globočini 5 metrov najdemo meseca maja 200.000 Ibakterij. Iz tega je jasno razvidno, da se v zgornjih plasteh naše zemlje nahajajo številne bakterije in to radi tega, ker imamo v teh slojih največ organske snovi in zraka. In pri tej priliki pridemo tudi do spoznanja, da je zemlja, ki dobiva dovolj hlevskega gnoja, polna bakterij, ki izvršujejo njim poverjeno in koristno delo (seveda ob dovoljni toploti in vlagi). Pri vsakem razkrajanju se razvija amonijak, ki vsebuje dušik; vemo, da je amonijak plin in zgodilo bi se, da bi izhlapel; tukaj pomaga voda, ki ga vpije; pa tudi iz vode bi ga lahko izgubili; tedaj se pa javljajo mikroorganizmi, ki prisvajajo dušik; imenujemo jih nitrificirajoče bakterije, ki živijo v vsakem obdelanem tlu; zadržujejo amonijak in ga kemično vežejo. Vezani amonijak se nahaja v obliki nitrita, ki pa je težko topljiv; radi tega ne prinaša nobene koristi rastlinski prehrani. Da bi pa kljub temu imela rastlina od te dušikove spojine svojo korist, se pojavljajo v naravi odnosno v naši grudi mikroorganizmi, ki spreminjajo nitrite v topljive nitrate; rastline asimilirajo, t. j. sprejemajo nitrate kot hrano. V obdelani zemlji delujejo naši mikroorganizmi, razkrajajo mrtvo organsko snov, vežejo amonijak in dajejo rastlinam topljivo hrano (nitrit-nitrat). Končno mora biti v grudi dovolj organske snovi, da bakterije lahko izvršujejo svojo nalogo; tudi voda mora biti v dovoljni količini na razpolago. -K- Občni zbor >Zveze slov. agrarnih interesentov« ee vrši v nedeljo, dne 3. junija ob 10. uri dopoldne v spodnjih prostorih restavracije Mi-klič nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani. — Pravico glasovanja na občnem zboru imajo sa-imo oni člani, ki so že plačali članarino za leto 1934. Ker še ni bila za letošnji občni zbor dovoljena znižana vožnja na železnici, naj se oddaljenejši člani poslužijo velesejemskih legitimacij. Sadjarji in vrtnarji Dravske banovine zborujejo v nedeljo, dne 3. junija ob pol 10. uri v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na dnevnem redu je tudi referat g. ravnatelja Jos. Priol-a: >0 pospeševanju koščičastega in lupinastega sadja v Dravski banovini z ozirom na izvoz in potrebe domačega konsuma«. Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje šmarnice in za poletna dela v vinogradu se vrši v soboto, dne 2. junija t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Našega kmeta, steber gospodarstva naše države, je kriza najbolj prizadela. Cena kmečkim pridelkom je padla tako nizko, da mu ni plačan trud, ki ga je vložil v obdelavo zemlje, rejo živine in gozd. Delo kmeta je trdo. Pomagal si bo te na ta način, da racionalizira svoje delo e tem, da se poslužuje strojev in novodobnega orodja, ki mu ob manjšem trudu in stroških KMETSKI LIST PflZHMMMBHHnHBnsSčtifiOTKMC^^-re'. »-.».cjtv ^^aSHanMBMn omogoči večjo produkcijo. Našega kmečkega gospodarja je treba opozarjati na nove pridobitve na tem poprišču. Na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija bodo razstavljeni najrazličnejši poljedelski stroji in orodje najnovejših konstrukcij. Stroji bodo v obratu, gonjeni z električno parno, bencinsko in ročno silo. V interesu vsakega kmetskega gospodarja je, da si ogleda to razstavo. prima«. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9-40 dinarjev._______ Vrednostni pu&ivji 2 y,% Vojna škoda Din 307—308 7°/o investicijsko posojilo Din 70—71 7% Drž. hipotek, banka Din 65—67 6% begluške Din 53—54 4% agrarne Din 36—37 7% Blair posojilo Din 51—52 8% Blair posojilo Din 55—56 Priviligirane agr. banke Din 217—218 lenjska ki turizem. 19'30: Osnovni problem socialne politike (dr. Bajič). Sobota, dne 9. junija. 18'30: Zabavno predavanje (Viktor Pirnat). 19-00: Gospodarske razmere našega življa v Jul. krajini (prof. Rudolf). 19-30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). Izšla je nova kuharska knjižica I za ceneno in tečno hrano iz doma- I čih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča I se pri B. R., Rožna dolina pri Ljub-I liani. Cesta XVII, štev. 20. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON reg. zadr. z neomejeno zavezo v UUlUigfB, Tavčarjeva (Sodna) ulica ŠL 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka V10GE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8-121/-, In od 3-41/« ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—127, ure. Podružnici: KAMNIK — MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000'—. HEvebanje svečfc Tobačne srečke Amortizirane so bile pri žrebanju 15. t. m. sledeče serije: 15, 42, 63, 124, 125, 320, 510, 569, 599, 940, 1282, 1510, 1667, 2014, 2064, 2197, 2200, 2292, 2337, 2356, 2685, 2700, 2819, 2924, 2962, 3030, 3044, 3769, 3825, 4096, 4330, 4436, 4438, 4561, 4729, 4837, 5098, 5172, 5199, 5606, 5807, 5986, 6021, 6407, 6558,6631,6632,6666,6785,6806, 6831, 7026, 7124, 7172, 7573, 7755, 8132, 8140, 8231, 4856, 8684, 8727, 8770, 8938, 8968, 9014, 9041, 9227, 9356, 9572. Dobitke so zadele: serija 5987-98 Din 20.000-—; serija 802-74 Din 1000-—; serija 6-47 Din 500-—; serija 2483-97 Din 500-—; serija 756-39 Din 100-—; serija 8850-35 Din 100-—; serija 3896-87 Din 100-—; serija 6316-85 Din 100-—; serija 6337-65 Din 100-—; serija 7303-64 Din 100—; serija 7600-8 Din 100—; serija 7739-80 Din 100-—; serija 9232-35 Din 100-—; serija 9267-6 Din 100-—; serija 554-92 Din 50-—; serija 1161-96 Din 50'—; serija 1890-1 Din 50-—; serija 5120-57 Din 50-—; serija 6337-52 Din 50—; 7904-18 Din 50—; serija 8303-32 Din 50-—; serija 8358-70 Din 50-—; serija 9298-17 Din 50-—; serija 9756-48 Din 50-—. 63685954