Primorski Gospodar
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorcu,
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici t p.
Izdaja „Goriško kmetijsko društvo
fteo. 24. f gorici, dne 31. decembra 1912. Jeeaj
Obseg s 1. Kmetovalci poprimite se podelavanja kmetijskih pridelkov v tehnične izdelke (Zvršetek); 2. Deževnica dobra pitna voda ; 3. Kraški teran ^Nadaljevanje in konec.) ; 4. Gospodarske drobtinice ;5. Poročila; 6. Društvene vesti; 7. Književnost.
Kmetovalci poprimite se podelavanja kmetijskih pridelkov v tehnične izdelke.
(Nadaljevanje in konec.)
Destiliraj aparati za napravo konjaka pa stanejo 300 do 400 kron in izdelujeta jih že v izborrti popolnosti tvrdki V. Neu-koram in sinovi v Veršecu in pa F. Stolar v Kašavi na Oger-■skem.
Izdelovanje finega konjaka se gotovo dobro izplača, kajti cena tej opojni pijači je še vedno jako visoka. Oni v Menešu izdelovanj konjak se prodaja, kakor sem že prej povedal, liter po 20 kron. Seveda se morajo, če se hoče zadobiti tak konjak, pe-tijotizirati neoprešane ali le odcejene tropine z visokim obdrž-kom, namreč z 20% sladkorja. Potem takem pride, - - ako stane sladkor kupljen v tvornici na debelo po 82 viti. kg, liter zadob-Ijenega konjaka, ker da kilogram sladkorja približno 1/21 desti-lata, t. j. konjaka, že na 8 K 20 v. Toliko stane konjak seveda brez vračunjenega odpadka — kalo, kateri nastane vsled staranja petljotiziranega vina in sicer brez vračunjenja dela, brez vrednosti tropin (ene in iste tropine se zamorejo pa 2 do 3 krat petijotizirati) iti brez vračunjenja amortizacije v to potrebnega inventarja, t. j. sodov, kadi, osobito pa destilirnega aparata. Ker je pa mogoče prodati prav fini konjak tudi po 20 kron, potem takem so vsi tu našteti troški v prebitku 11 K 80 v (10 X 8.20) brez vsega dvoma ne le popolnoma pokriti, marveč mora biti v njem zapopaden še prav pošten dobiček podvzetja. Ko bi tako
ne bilo. bi se sicer drugod z napravo konjaka ne ukvarjali, kajti za. goli kratki čas se z njo prav gotovo nikdo ne ukvarja.*)
Priznati moram sicer, da je možno dobiti po naših trgovinah konjak po razmerno nižji ceni, toda tak konjak nosi le ime in nič drugega, ta konjak je namreč napravljen ali izdelan, kakor se pravi »p o m r z 1 i p o t i«, t. j. brez kakega destiliranja. ali enostavno napravljen s pomešanjem gotovih tvarin. Pravemu, pristnemu »po gor k i poti« napravljenemu konjaku,
0	katerem je v tem članku izključno mišljeno, podoben je ta po mrzli poti napravljeni in po nizki ceni na prodaj ponujani konjak k večem v toliko, v kolikor je podoben iz navadnega špirita in vode napravljeni »h e r u š« pravemu, finemu tropinovcu, ali pa še celo toliko ne.
Kakor kurjozum v tej zadevi naj navedem, da je še pred kratkem, namreč 21. novembra t. 1. časopis »Allgemeine Wein-zeitung« - izborni strokovni list. ki izhaja na Dunaju priobčil kratek članek z naslednjim nadpisom:
ji 1 0 0 1 C o g n a c, f a c. a 1 a G r a n d e C h a m p a g n e. f ii r K r o n e n 9 5 Hehtoliter!«
V tem malem članku stoji črno na belem to-le: Neka tu-kajšna (dunajska) tvrdka je razposlala v zadnjem času na gostilničarje, vinske trgovce, kavarnarje itd. več tisoč dopisnic na katerih je bilo tiskano to-le: »Za 95 K dosežete po francoskem načinu napravljenih 100 1 konjaka in sicer s tem. da zmešate 40 I najboljšega krompirjevega špirita, 55 1 prekuhane ter ohlajene in filtrirane vode, ter 5 1 francoskega konjakovega ekstrakta »Meteor« (postavno zavarovan). Da ta konjak izzori, djati ga je treba v nov hrastov sod in ga pustiti v njem več tednov.« Toraj tako je in zadošča naj!
Kot drugi najvažnejši pridelek za naše slovenske goriške pokrajine, sem priporočal v 20 štev. »Prim. Gosp.«, sadje. Tudi iz sadja se napravljajo konserve, toda ne le kisle, ampak tudi sladke. Kakor sem pripisoval kmetijsko-tehničnemu podelava-nju nekaterih vrtnih oziroma poljskih pridelkov v kisle konser-
*) Da se prodaja konjak še mnogo dražje nego po ceni, ki sem jo navedel, priobčujem tu cene, po katerih prodajata konjak naslednji tvrdki in sicer zahteva tvrdka Fa De Laage. Filo et Co im Cognac loko Dunaj za 100
1	Marke 1 Stern K 610., .Marke 2 Steni za 100 1 K 800., Marke 3 Stern za 100 1 K 1000., Marke 4 Stern za 1 K 1250., Marke 5 Stern za 1001 K 1400, Camis et Stock v Barkovljah pri Trstu pa za 100 1 l.a K 450.
ve veliko gospodarsko važnost, ne morem kaj takega storiti glede sladkih konserv. Vsa čast našim vrlim Bricem sicer, kameri napravljajo iz češpelj dasiravno ne domačih, ampak kupljenih tako zvane prunele, toda izdelovanja drugih, sladkih sadnih konserv, mi ne kaže priporočati. In zakaj ne? Zato ker so te konserve namenjene bolj za ženski spol otroke, ne pa v toliki meri za moške. Sicer pa se napravljajo sladke konserve v večji meri za domačo rabo v vsaki bolj gospojski kuhinji in vsaka gospa in gospojska kuharica je zelo ponosna, če se je v stanu pobahati s kozarci raznih kompotov.*") Istina je tudi. daje šele pred par leti prenehala v Ljubljani z izdelovanjem sladkih konserv stara sloveča tvornica, namreč tvrdka: »August Činkel in sinovi«, kateri sem pošiljal skozi več let kar cele vagone raznega sadja iz Slapa v Ljubljano. Ta tvrdka je izdelovala tudi cikorjo. Tako pa je baje pričela in nehala obenem neka tvrdka v Ajdovščini, ki se je polotila izdelovanja sladkih konserv. Da bi se toraj polotili izdelovanja sladkih konserv, ne kaže.
Zelo važen kmetijski pridelek, ki se da podelati v tehnične izdelek, je namreč tudi mleko. Sicer pa je na Goriškem dandanes že mnogo dobro delujočih mlekaren ter bi bilo vsled tega skoraj nepotrebno, da bi o podelavanju mleka sploh razpravljal* zato pa končam z željo: Dal Bog, da bi ne ostale moje, v tem članku razvite misli in dani nasveti le bob v steno!
R. Dole n c.
**) Da se je že začela širiti naprava sladkih konserv tudi po deželi, evo dokaz: »\Viener haus\virtschaftliche Rundschau" od 15. novembra t. 1. prinaša namreč to-le poročilo: »Obstvervvertungkurs auf der I n s e I Veg I i a«. (Tečaj za izkoriščanje sadja na otoku Krku). Kmetijsko]-državna združba gosp je napravila preteklega poletja zanimiv poskus, ki se je popolnoma obnesel. Kakor smo že svoječasno sporočili, je odposlala zgoraj nave. dene združba meseca avgusta t. i. učiteljice za gospodinjstvo in sicer eno nemko eno poljakinjo, eno Slovenko in eno čehinjo v Geisenheim ob Renu, da sa izuče v izkoriščanju sadja. Slovensko učiteljico se je z dovolenjem kranjskega dež. odbora, ker je uslužbena na Kranjskem, poslalo na otok Kerk, da je vodila tam tečaj za izkoriščanje sadja. Da se bo ta tečaj vršil, razglasilo se je to po tamošujem običaju v Dobrinju, kot središču tega otoka. Na enkratno objavo se je zglasilo 54 udeleženk različne starosti, med temi 3 ljudsko-šolske učitelj ce ; vsled obilih priglašenk se je moral tečaj deliti. Tudi iz drugih krajev na tem otoku, in celo s suhe zemlje, se je zaprosilo, naj bi se priredili taki tečaji. Žalibog se pa tej želji, ker je učiteljici potekel dopjst, ni moglo ugoditi. O tej priliki se je javila ena ljudsko-šolska učiteljica, da bi se nam-
Deževnica dobra pitna voda.
1 )eževniea je v kemičnem oziru najčistejša voda. ki nam jo daja narava, seveda če pada iz ozračja, v katerem ni preveč pralni ali dima in pa na snažno površino.
Kemična sestava deževnice se spreminja po letnih časih in je odvisna od zračnih plasti, iz katerih prihaja. Deževnica je napojena s kisikom in dušikom, ki sestavljata zrak, obsega pa tudi nekoliko ogljenčevo kisline. Amonijaka je k večjemu 1 grama, soliterne kisline pa 1 gram v hektolitru; včasih je tudi kak sled soliterne sokisline v njej; natrijevega klorca je lahko do 2 grama v deževnici, toda v obližju morja ga je najti še več, zlasti pa po nevihtah.
Drugih snovi, prihajajočih ' iz prahu, ki plavajo v zraku, je prav rokosti m 0'130, premer m 0'365. malo V deževnici.
V fizijologičnem pogledu se deževnica ne prišteva dobrini pitnim vodam, ker obsega premalo rudninskih snovi, ki podelu-jejo vodi dober okus. Ne vsebuje zadosti ogljenčeve kisline, zato nima tako prijetnega okusa kakor studenčnica.
Pri vsem tem se morajo obširne pokrajine, kadar ni ne tekočih voda, ne studencev, niti ne podzemske vode, zatekati k deževnici za vsakdanjo potrebo. Na celem goriškem Krasu, vštevši trnovsko in banjško gorsko planoto, na istrskem Krasu in v Dalmaciji, na velikem delu balkanskega polotoka in male vodo na vse mogoče načine. V ta namen uporabljajo viseča tla. biva ljudstvo v takem nevšečnem položaju; le redki posamezni kraji se ponašajo z dobro pitno vodo. Kdor je obiskal omenjene pokrajine, ve s kolikimi težavami nabira tam prebivalstvo deževnico in samo, da vidi luže, v katerih napajajo živino, že ve.
Pod. 1. Zunanjost čistilnika deževnice. Visokosti ni 0570. ši-
reč rada sama v tej stroki izobrazila. S pomočjo štipendija c. k. poljedelskega ministerstva, ki ga ji je izprosila prva tu omenjena združba, se jo pošlje na »Marijanišče« v Ljubljano, da se tam izobrazi v gospodinjstvu, nakar jo nastavi .Lljubljanska Zveza" v Istri kot učiteljico za poučevanje v gospodinjstvu.
da je tu žeja doma. hi žejo trpe pogostoma tudi prebivalci sami, kadar dolgo ne dežuje in se ni o pravem času skrbelo, da bi se bilo nabralo zadosti vode za slučaj suše. V takih krajih nabirajo vodo na vse mogoče načine. V ta namen uporabljajo viseča tla, glavne in poljske ceste, izkopavajo jarke in napeljavajo padavine v pokrite kapnice, ki so na dnu priprosto tlakovane z ne-prodorno rudečo zemljo (ilovico). V naprednejših pokrajinah si grade po zdravstvenih navodilih zidane nabiralnike, ki so pogostoma preskrbljeni s precejali ali filtri. V tem oziru je v novejšem času videti nekoliko napredka v raznih krajih na goriškem in istrskem Krasu.
V vaseh in malih mestih teh pokrajin je že od nekdaj navada, da nabirajo deževnico, ki pada na strehe in io odvajajo v kapnice ali peči. Pogostoma se ta voda preceja skozi beneški filter, ki je dopolnujoči del kapnice. Tako se voda očisti neznaž-nih vtarin, ki so v njej, zlasti pa prahu. V tem filtru se voda na-
vzame rudninskih snovi, ločečih se iz apneno - peščene plasti, skozi katero se preceja voda. Sicer se pa na strehi med enim dežjem in drugim nabira razna nesnaga, ki jo znašajo vetrovi, n. pr. listje, prah, tičji odpadki itd.; dosledno izpere in odnese prvi dež vse te snovi s seboj in umaže z njimi filter. Te nepriličnosti se ubranimo z uspehom, če na tisto cev, ki izpod strešnega žleba odvaja vodo do tal, nastavimo približno 2 111 od tal dvojno cev tako, da bode po eni strani odvajala deževnico v kapnico, po drugi pa na cesto ali v cestni jarek. Na mestu, kjer se odvodna cev razcepi v dve cevi, je pritrjena zaklopnica, ki jo lahko sučemo z zunanjim ročem tako, da zapremo sedaj to, sedaj ono cev. Navadno je zaprta ona cev, ki dovaja deževnico v kapnico. Kadar dežuje, zasučemo po nekolikem času morda po '/-t ali 1/2 uri, kakor bolj ali manj moč-
Pod. 2. — Kako je nameščen čistilnik deževnice z malim ročnim filtrom.
no dežuje - pokrov na drugo cev. V tem času je dež že osnažil streho in čista voda se po odprti cevi izliva v kapnico.
Ta in druge podobne priprave poslujejo prav dobro, če kdo skrbno pazi na to. da se zaklopnica o pravem času zapira in odpira. kar pa ni vselej lahko mogoče, posebno kadar začenja ponoči deževati.
Pa se odpomore tej nedostatnosti, znašel je nekdo v novejšem času neko pripravo iz pocinjene pločevine, ki ustreza izvrstno svojemu namenu in ne potrebuje nikakega nadzorovanja.
Ta priprava, ki jo imenujemo čistilnik, posluje tako-le:
Od začetka dežja se izliva prva voda, ki se odteka raz streh, po navzdol držečih ceveh v lij E in po žlebcu P v cev S. ki jo neposredno odvaja v spodaj izkopano jamo. V istem času se del vode precedi skozi sito G v boben T in napolni potem za nekoliko časa stanici C in C1. Glej presek v podobah 3. in 4.
Pod. 3. — Čistilnik deževnice. Lega	Pod. 4. — Čistilnik deževnice. Lega
pokrova (bobna) T To pričetku dežja:	bobna T, ko se je zasuknila zaklop-
nesnažna voda ima odprt odtok P	niča. Čista voda ima odprt odtok P
proti cevi S, po kateri se izliva na	proti cevi S, po kateri se izliva v cesto ali v jarek. vodnjak.
Kakor hitro sta ti stanici obteženi z neko množino vode. se boben T zasukne okoli kroga O in zavzame ono lego, ki jo kaže podoba 4.
Vsled tega se odvrne voda, ki je poprej tekla po žlebu S v žleb T in ta jo vodi v nabiralnik ali v kapnico.
Izračunjeno ie, da držita stanici C in C toliko vode, da se boben ne rnore poprej zasukati, dokler ne pade toliko dežja, kolikor ga treba, da popolnoma očisti streho in žlebove.
Kadar neha dež, se izpraznita stanici skozi odprtino m in boben se vrne v ono lego, v kateri je bil o začetku dežja.
Čistilnik loči sam čisto od nesnažne vode in odpelje zadnjo v za to napravljeno jamo ali v jarek, dočim se avtomatično polasti prve, ter jo brez kakega nadzorstva odvaja v kapnieo ah v za to napravljeni nabiralnik.
Ko je zopet jasno, je čistilnik že sam zavzel svojo prvotno lego in je pripravljen lotiti se svojega posla, to je, da o prvem dežju, o prvem nalivu zopet opravi svoje delo in tako v enomer dalje, ne da bi se trebalo komu kaj za to brigati.
Čistilnik je prav lahko postavljati na svoje mesto; to je priprosto delo in se naglo opravi. Navaden klepar ga lahko nastavi na odvodno cev in tako uravna, da se čista voda izliva v kapnieo.
Potrebni nabiralniki so lahko iz ploščevine ali zidani. Njihov obseg naj bo primeren strešni površini in pa številu prebivalcev dotične hiše; za vsako osebo treba k večjemu 400 1 vode.
Razume se samo po sebi, da morajo imeti nabiralniki pod vrhom vdolbino, da voda ne preseže primerne gladine.")
Z opisom priprave za čiščenje deževnice smo želeli ustreči tistim delom dežele, ki nimajo druge pitne vode razven one, ki si jo nabirajo v kapnicah.	J. B o 11 e.
Kraški teran.
(Nadaljevanje in konec.)
F. Mlečna kislina v teranu, njeni f i z i j o 1 o g i č n i u č i n k i. kako nastopi v teran u in k a j p o m e n j a.
R. K u n z je prvi dokazal, da je neaktivna vrelna mlečna kislina normalna prvina vseh vin.1)
*) Kdor hode kaj več poizvedeti o čistilnikih in po kaki ceni se dobe, naj se obrne do tvrdke G. Plocque in drug, Corso Regina Margherita 2 v Turinu.
]) R. K u n z, Zeitsehr. 11 Untersuchung D. Nahrungs- u. Genussmittel 901 str. 673.
W. M o s 1 i 11 g e r2) jo je kmalu potem proglasil za normalno prvino zdravih vin.
Pasi so že poprej razni preiskovalci3) dokazali, da je mlečna kislina v posameznih vinih, je vendar zasluga omenjenih dveh kemikov, da so jo spoznali za normalno in še precej važno prvino vina.
Ker se ni moglo dokazati v moštu nič mlečne kisline, ali pa se je je izkazalo le prav malo, morala se je pač pri vrenju v vinu zaroditi iz drožij ali po drugih mikroorganizmih.
W. S e i f e r t-a4) nam je zahvaliti ne samo na tem, da vemo, kdo je roditelj mlečne kisline v vinu in vir te kisline, ampak da nam je naklonil tudi po svojih tozadevnih izbornih vrelno-fizijologičnih delih važna pojasnila o zložbi vin.
W. S e i f e r t je točno dokazal, da je vzbuditelj mlečne kisline neki Diplocoecus, ki ga je on imenoval Diplococcus malo-lacticus.
On je dokazal, da se po teh Diplokokih jabolčna kislina vina gladko razcepi v ogljikovo kislino in v etilidno mlečno kislino (Aetvlidenmilchsaure), po jednačbi:
S e i f e r t je dokazal tako, da se nahaja mlečna kislina v zdravih vinih in je s tem tudi pojasnil, zakaj pojema kislina v starih vinih.
Isti veščak pa je dalje dokazal, da se tvori mlečna kislina tudi v takih vinih, ki ostajajo dalje časa na drožjih.
K. W i n d i s c h1) navaja, uvažuje Seifertove preiskave, za tvoritev mlečne kisline v vinu sledeče vire:
2) W. Moslinger, istotam 1901. str. 1120.
Winkler, Jahrb. f. praktische Cbemie 1851, str. 300. V. Be c h amp Comptes rendus 1862, str. 1118. — I. Kalarš, Comptes rendus, 1862, str. 1219. A. G a u t i e r, Cemptes reiidin, 1878, str. 1333. - E. Mac h in 1, Portcle, Landvrt. Versuchstation, 1890, str. 305. — E. Kramer, l.andvvrt Versuchsstation, 1890, st. 325. I. A. Mfiller, Bulletin soc. chim. 1896 str. 1210.
4) VV. Seifert, Zeitschr. tur landvvrt. Versuchsvvesen in Oesterreieh 1901, str. 980 in v istem časniku 1903. str. 567.
') K. Windiscli, Die chemiscben Vorgange beiin \Verden des Weines. Stuttgart, 1906: str. 69.
CHo—COOH CH. OH COOH
-f COOH COOH
1.)	Mlečne kisline se razvijajo iz sladkorja po bakterijihi mlečne kisline: kako nastaja bolezen mlečno-kislega cika.
2.)	Mlečne Kisline se razvijajo iz sladkorja po drožjili, oziroma po Enzymu drožij.2)
3.)	Jabolčne kisline se po gotovih bakterijskih vrstah cepijo v mlečne kisline in ogljikovo kislino.
4.)	Male množine mlečne kisline nastajajo po učinku drožij, plesni in bakterijev na vinske kisline.
Ko se mi je posrečilo, da sem po kemični analizi ugotovil, da je v teranu obilo mlečne kisline, prevodil sem iz 4 litrov vina mlečno kislino približno kvantitativno v cinkovo sol in sem po analizi ugotovil njegovo identičnost. S tem se je dokazalo, da pripada dejansko velik del kislin, ki se nahajajo v teranu, mlečni kislini. Pojasnilo pa se je tudi s tem, od kod dobiva teran svojo.' milo, prijetno dišečo kislino in zakaj vzbuja in pospešuje tek, kar je njegov glavni učinek, in vse njegove obče hvaljene lastnosti, ki ga povzdigujejo kot zdravo, krepilno vino, izvajajo se-iz tega. I. K o n i g pravi: »Da se mlečna kislina posebno v starem. obležanem vinu prikazuje namesto jabolčne kisline, to utegne povzročati, da se starim vinom v primeri z mladimi navadno pripisuje velika dijetetična vrednost, češ, da pospešujejo-prebavo. Novodobno zdravilstvo se, od kar je objavil Metschni-koff2 svoje delo o gnilobnih bakterijih v črevesu, z velikim vspehom poslužuje bakterijev mlečne kisline in te kisline same v najrazličnejših boleznih. Mlečna kislina zavira raščo škodljivih bakterijev v črevesu in učinja po Bechhold-u3) čudovito dražilno na Phagoevte, ki uničujejo bakterije. Mlečno kislino, pa zelo raztanjšano, rabijo mnogi z velikim uspehom proti' griži.
Dr. 14 a y e n je priporočil mlečno kislino tudi proti črevesni tuberkolozi.
-) E. Buchner in f. lleisen heimer, Berichte der deutschen cliem Gesellschaft. 1904, 37, str. 417; 1905, 38, str. 621. - P. M a /, e. Comptes ren-dus, 1904, 138, str. 1504.
') 1. K o n i g, C.hemie der menschlicheu Xabmngs- und Genussmittel.. 1904, II. Bd. str. 1286.
2)	Metsc h ni ko f f. Anales de Institut Pasteur 1908.
3]	Bechhold, Miinehner medizinische \Voetaenschrift 1908.
Obče priznana so v zdravstvenem oziru tista hranila in krmila za ljudi in živino, ki imajo v sebi mnogo mlečne kisline, n. pr. kislo zelje, kislo mleko, pinjeno mleko, Yoghurt, pokisana repa, razna pokisana krmila itd.
Najbrže ima tudi teranovo vino, ki obsega poprečno 3.5 g mlečne kisline na 1 l.podobne fizične učinke. Glede na to. da je v teranu ob enem primeroma malo čreslovine, označiti je to vino po vsej pravici za zdravilno črno vi 11 o, kar sem že v popisu terana naglašal. Ker je dokazano, da v teranu nikdar ne manjka mlečne kisline, nam je lahko razumeti, zakaj to vino na tak poseben način napravljajo in tako ravnajo ž njim, kakor je na Krasu povsod navada.
Ta način je že stoletja star, podedoval ga je rod za rodom in sloni na tem, da se dosežejo najugodniše življenjske razmere "bakterijem mlečne kisline, ki cepi jabolčno kislino. Vsel tega izgubi teranov mošt. oziroma vino njegovo močno, ostro kislino in razvijeta se mila mlečna in šegetajoča ogljikova kislina.
Če razmotrivamo sedaj iz tega stališča navadno pripravljanje teranovega vina in če v tem pritegnemo v pojasnilo izide S e i f e r t o v i h znanstvenih preiskav, spoznamo, da kraški kmet že od pamtiveka, dasi nevedoma, izkorišča bakterijsko vrenje jabolčne kisline, da izdeluje iz svojega, mnogokratne iprav zdrelega grozdja ne samo pitno, ampak celo prav dobro vino. Kolikor vem, ni do današnjega dne znan še noben način pripravljanja grozdnega vina, čigar bistvo bi slonelo ravno na tem bakterijskem vrenju.
Kakor sem že omenil, ko sem opisaval narejanje terana, puščajo orobkane jagode po cele dneve (2 do 8 dni) v čebrih ležati. To delajo v namen, da se bakteriji mlečne kisline, kojih je vse polno, kolikor se da, obilno naberejo v moštu. Ker stoje navadno čebri v prostoru pred kletjo, kjer je temperatura enaka .zvunanji zračni temperaturi, dobe bakteriji mlečne kisline sebi ugodne življenjske pogoje in se začenjajo na račun sladkorja množiti.
Na to sledeče močno vrenje drožij zavira njihovo delovanje in zato se ne more izcimiti mlečnokisli cik (tvoritev mlečne kisline iz sladkorja). Kolikor mogoče naglo povrenje mostnega •sladkorja ni pomorilo bakterijev mlečne kisline, ampak je samo ustavilo njihovo namnožitev.
Ker kleti na Krasu navadno po večjem delu ne zadoščajo zahtevam umnega kletarstva, ni razlika med temperatura v njihovem notranjem in temperaturo zvunanjega zraka posebno velika.
Če nastopi v jeseni in po zimi mrzlo vreme, zniža se tudi v kleteh temperatura tako, da ne razvijajo bakteriji mlečne kisline. ki so za mraz jako občutljivi, nobenega pomenljivega delovanja.
Ker ostanejo vina do maja meseca na drožjih, povzroči toplo vreme meseca marča in aprila, da razodenejo obilno zastopani bakteriji mlečne kisline prav energično svoje življenje ter razcepijo jabolčno kislino, kolikor je je v vinu, v mlečno in ogljikovo kislino. Kraševci pravijo, da v mrzli kleti ne dozori noben teran.
V resnici najdemo v vsakem teranu obilno množino Sei-iertovega »Microcoecus malolacticus« zraven drugih palčicam podobnih bakterijev.
Da je tako vrenje mlečne kisline tisti činitelj, ki nareja te-ranovo vino, vidimo iz naslednjih poskušenj:
1.	Poskušnja: Nekje na Krasu so v kleti koj po trgatvi ob-robkali kakih 20 kvintalov refoškovega grozdja in ga zmastili. Mošt so pustili povreti v pokritem vrelem čebru in vino so po 8 dneh pretočili v sode in je potem do maja meseca pustili v hladni kleti na drožjih. V vinu ni bilo zapaziti, da bi bila kislina znamenito ponehala (od 14.5 g na 1 1 v moštu je do maja meseca padla na 112.5 g na 1 I v vinu), pa tudi ne da bi se bila razvila ogljikova kislina. Pač pa se je pri pokušnji pokazalo, da je v vinu mnogo kisline. Res je bilo v njem samo 0.90 g mlečne kisline na 1 I. To vino ni bil noben teran, tbčim je bilo v istih legah pridelano, po navadnem kraškem načinu napravljeno vino pravi pristen teran. (Navaden kraški način je namreč, da se pušča obrobkano grozdje v bednjih nezmaščeno po več dtii ležati).
2.	poskušnja. Razni preiskovalci so doznali, da so bakteriji mlečne kisline jako občutljivi nasproti žveplikovi kislini.
Zato smo večjo množino mladega vina, ki je bilo napravljeno po stari kraški metodi, razdelili na dva dela. En del srno malo požveplali, drugi del nič. Meseca maja je bilo nepožvepla-no vino izboren teran s 7.75 g skupne kisline (14.2 g v moštu)
iti 3.3g g mlečne kisline v 1 i. Požveplano vino pa je ostalo kisel in neužiten pridelek.
Izmed raznih narejenih poskušenj navajamo samo ti dve, ker dokazujeta najbolj jasno, da dobiva teran svoje značilne lastnosti od bakterij in njihovega delovanja.
Po tem spoznanju pa smo prišli danes v položaj, da kraškemu vinskemu producentu lahko postrežemo z dobrim svetom. Priporočiti mu hočemo vse to, kar pospešuje postanek in delovanje baktrijev mlečne kisline in sicer: Vino naj naglo prevre, - po končanem vrenju naj se ne hrani vina v mrzli kleti; — če večkrat premešamo d rože, povspešimo s tem delovanje bakte-rijev. Priporočamo, naj se pusti, da ostane vino do maja na dro-žih. Žveplanje sodov ali vina zavira delovanje bakterijev. Vinsko posodo je torej osnažiti z močnim parom ali pa z vrelo vodo. Če so bili sodi zato požveplani, da se bolje ohranijo, jih moramo pred uporabo korenito z vodo izprati, da preženemo žve-pleno kislino, ki je morda v njih obtičala.
Slednjič si vštevam v prijetno dolžnost, da izražam svojo zahvalo vsem tistim producentom, ki so me v izvrševanju teh preiskav blagohotno podpirali s tem. da so mi preskrbeli uzorce vin in zemlja, ali pa mi dali primernih pojasnil o pripravljanju terana; prav posebno pa se zahvaljujem gospodu Emilu Č e r n e-tu, veleposestniku v Tomaju na Krasu.
G. Z 1 o ž b a p r e i s k a v n i h izidov in končna
izvaja n j a.
1.	Pri m o r s k a v i n a, z 1 a s t i p a o n a iz pok n e-ž e n e g r o f o v i n e Goriške in G r a d i š k e so že v n a j s t a r e j š i h č a s i h slovela po s v o j i d o-b r o t i i n množini.
2.	Tudi v s r e d n j e m veku so se ohranila p r i-morska vina ves čas na dobrem glas u; m e d njimi posebno nekatere domače vrste.
3.)	V začetku 19. s t o 1 e t j a j e z a č e 1 o s 1 u t s t v o primorske v i n o r e j e pojemati. To sov prvi. vrsti zakrivile razne t r 111 e bolezni,
4.)	Kraški teran je vpoštevati med najbolj z a 11 i m i v a vina naše dežele.
5.)	N i m a m o nobene posebne t e r a n o v e trte. "R e i o Š k o v a trta, ki jo g o j e v F u r 1 a n i j i, na K r a s u i n v I s t r i, j e o n a trta, ki daje teran in sicer i m tiri i o dve vrsti r i f o š k a.
6.)	D a s o v i n a, k i j i h d o b i v a j o v F u r 1 a n i j i, na K r asu in v Istri iz r e f o š k o v e g a g r o z d j a, r a z-lična, razlagati si je s te m, da so povsod drugačne podnebne in z e m 1 j i š č n e razmere in da se tudi vino napravi ja na različen n a č i n.
7.)	V rdeči z e m I j i. kamor s a d e n a K r a s u r e-I o š k o v o trto, je m a 1 o fosforove kisline in k a-I i j a. K d o r It oče, da mu trte dob r o rod e, m o r a z c m 1 j i dodati t e h s n o v i.
8.)	T e r a n j e p o pretežni mlečni kislini ozn a-č e n o vino.
9.)	T a mila in prijetno dišeča kislina in pa o g 1 e n če v a k i s i in a v teranu sta produkt jabolčne kisline, ki se je po b a k t e r i j i h razcepila v moštu i n m J a d e m vi n u.
10.)	V g o d n e fizijologične kisline pode lujejo teranu tisti d o b r o d e j n i učinek na zdravje, ki je obče prizna n.
11.)	Kakor dandanes n a p r a v 1 j a j o teran, to so naši kmetje podedovali od svojih očetov in p r a v to ustvarja nevedoma najugodnejše p o-g o j e, da se po b a k t e r i j i h cepi j a b o lč n a k i s 1 n a.
12.)	Znanstvene poizvedbe in preiskave, ki jih je pred nekaterimi leti naredil W. S e i f e r t, potrjujejo popolnoma njihove izkušnje.
13., Način, po katerem n a p r a v 1 j a j o teran, n a m k a ž e p r v i k r a t napravo vina, ki sloni na gori omenjeni cepitvi jabolčne kisline po b a k t e r i j i h.

GOSPODARSKE DROBTINICE.
Intenzivno škropljenje sadnega drevja z dendrinotn pozno v jeseni in pozimi je priznano neprecenljive vrednosti. Med tem k o p o č i v a drevesu a r a s t je zatiranje škodljivcev najbolj uspešno ter najmanj utrudljivo. Ako se je zamorilo škod ljivce potom škropljenja z dendrinom pozimi z zalego vred. je malodane že vse storjeno. Škodljivce je v tem času prav lahko najti v njihovih skrivališčih in če jih kaj ostane po enem škropljenju, te se pokonča pri drugem.
Kdor m i s I i n a p o k o n č e v a n j e š k o d I j i v c e v šele s p o m I a d i. kadar je že drevje pognalo, ta pride prepozno; mlada zalega je že izlezla, razmnožila se silno naglo in zdatna obramba ni več mogoča, da celo breuspešna .
Malodane vsak škodljivec, ki se ga ni ugonobilo za časa prezimovanja, postane lahko bodočemu pridelku pogubonosen.
Mah, mrtva skorja ter lišaj, ta prezimovališča sadju in sadnemu drevju škodljivega mrčesa, odstrani se po zimi najlaže. Tako snaženje (ostrganje) drevja s poznanimi ščetini iz jeklene žice v zvezi z sistematičnim škropljenjem z dendrinom ie največje važnosti za raznovrstno sadno drevje. Uspeh: zdravo drevje, zdravo listje, lepo sadje. Rendrin se prodaja pri »Gor. kmet. društvu« v Gorici.
POROČILA.
Poročilo o nagradah, ki jih je razdelil goriški deželni odbor živinorejcem o priliki letošnjih razstav za govejo živino, vršečih se dne 17. oktobra v Gorici, 18. v Kanalu in 19. na Cesti pri Sv. Križu.
N a g r a d e z a b i k e so dobili na goriški razstavi in sicer p r v o darilo Anton Klitiec iz Vipolž. drugo darilo A. Cijan iz Bi!j. tretje darilo .los. Remec iz Vitovlji. Poleg prejšnjih sta dobila po 15 K Josip Srebernič in Jak. Komel.
V d r u g e m r a z r e d u in sicer za pleme n s k e k r a ve in j u n i c e so dobili: R. Pavlin iz Solkana in J. Sav-nik iz Bilj po 50 K; Fr. Gorkič iz Vrtojbe 40 K; A. Kulot iz Gorice, J. Makuc iz Štandreža in Jos. Kulot iz Gorice po 30 K. f. Gironcoli iz Vrtojbe 20 K. Razdelilo se je poleg teh nagrad še več drugih po 20 in 10 K.
Nagrade za bike so dobili n a k a n a 1 s k i r a z-stavi in sicer: Jos. Manfreda h. št. 51 iz Loma 25 K, Andrej Zelinšček, h. št. 84 iz Svinka 15 K. Ivan Pregelj, h. št. 27 iz Loma 15 K, Ivan Pregelj h. št. 27 iz Loma 15 K. Jos. Šuligoj h. št. 112 iz Kala 1(1 K in Fr. Gorjup h. št. 12 iz Vrha 10 K.
Nagrade za krave so dobili: Jos. Cargo h. št. 93 iz Ročinja 25 K. Martin Berlot h. št. 52 iz Gorenjevasi 20 K. Jos. Pregelj iz Loma 15 K, Rafael Zimic h. št. 180 iz Deskli 10 K in Andrej Gerbec h. št. 139 iz Ročinja 10 K.
Nagrade za j u n i c e so dobili: Jos. Križnic iz Ročinja 30 K, Miha Mavric h. št. 147 iz Skale 25 K. Iv. Čargo h. št-13 iz Anhovega 20 K, Štef. Škodnik h. št. 3 iz Bodreža 15 K. Jos. Šuligoj h. št. 57 iz Goljevca 10 K. Jos. Pregelj h. št. 26 iz Loma 10 K in Andrej Rohotina h. št. 39 iz Ročinja 10 K.
Nagrade za bike in bikce so dobili na sveto-k r i ž k i razstavi in sicer: Silv. Lokar h. št. 162 iz Lo-kavca 30 K. Anton Samic h. št. 55 iz Vel. Zabelj 20 K in Henrik Čermelj h. št. 112 iz Vrtovina 20 K.
Nagrade za krave so dobili: Andr. Krkoč iz Ka-menj 20 K. Jos. Besednjak h. št. 139 iz Rihenberka 10 K in Fr. Šček h. št. 27 iz Sv. Križa 10 K.
Nagrade za u n i c e so dobili: Iv. Kerševan h. št. 111 iz Črnič 40 K. Henrik Čermelj h. št. 112 iz Vrtovina 30 K. Fr. Baje h. št. 86 iz' Skrilj 30 K. Ant. Ravtar h. št. 1 iz Skrili 15 K, Jos. Pirjevec h. št. 39 iz Sela 15 K. Fr. Furlan iz Kameni 10 K. Anton Bavčar h. št. 71 iz Sela 10 K, Jan. Ipavic h. št. 1 iz Černič 10 K. Jos. Tomine iz Ajdovščine 10 K, Fr. Vodopivee iz Kamenj 10 K, Jos. Čuk iz Vel. Zabelj 10 K, Leban li. št. 2 iz Černič 10 K, Fr. Vodopivee iz Kamenj 10 K in Al. Rustja h. št. 59 iz Skrilj 10 K.
Društvene vesti.
»Goriško kmetijsko društvo" v Gorici. — Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine : Amonjev sulfat z 20J/2% dušca, posušen in semlet kv. po 38 K kg pa po 40 vin.
Superfosfat s 14% v vodi raztopne fosforove kisline kvintal po 7 K;
Kalijevo sol 42 odstotno kvintai po 13 K 50 v;
Tomaževo žlindro znamka „Zvezda" in sicer zajamčeno 16% po 6 K, 17 % kv po 6 K 38 in 18% kv po 6 K 76 v
Sezamove semlete tropine, zajamčene s 50% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg, po 19 v kg z vrečo vred. Množine pod 75 kg po 20 v kg;
Semlete orehove tropine zajamčene z 56 do 57% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg po 21 K 60 v kg z vrečo vred Množine pod 75 kg po 22 v kg;
Klajno apno in sicer pracipitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je citralno raztopne nad 90%. Na debelo t. j. v vrečah po 50 kg po 24, na drobno pa po 28 v kg:
Seme prav zgodnjega in zgodnjega grahakg po 2 K 10 v in 1 K 50 v.
Amerikansko lepivo ali „Tree Sticky" za love-nje malih pedicevin sicer v kositarnih škatljah držečih i/2 kg po 2 K 30 v.
Papir za nastavljanje lepivnih obročev, na katere se namaže lepivo za lovenje pedicev kg po 60 v.
Dendrin ali v vodi raztopni karbolinej za po-končevanje mrčesa in njegove zalege na sadnem drevju v zimskem času kg po 80 vin.
Razen prej navedenega blaga ima vedno v zalogi pristne debele in drobne otrobe, sol za živino, različna jeklena orala, •slamoreznice itd.
Društveniki, bivajoči na Krasu, si omislijo lahko tu navedene kmetijske potrebščine po zgoraj navedenih cenah pri Centralni podružnici za Kras" v Sežani.
KNJIŽEVNOST.
Gospodarska smotra. .Izšla je 5. številka III. letnika tega časopisa z naslednjo vsebino: Razprave i članci: Milan N o v a k o v i č --• O zakupu (Svršetak), D r. L j u d e v i t P r o-'h a s k a —- O gospodarskom -školstvu (Svršetak); Lis tak: 'Njegovan — Mjere proti širenju pelagre, Stjepan Koydl O unaprederiju našeg pivničarstva; — Zgoditci od lutrije prigodom izložbe peradi, golubova i kuniča v Osijeku; Jsl j e g o v a n - Oduzimanje kiselina vinu; Književnost: Dr. L j ti d. P r oh as k a: Dr, 14. Wertier Die Rinderzucht: Dr. L j. P r o h a s k t: Dr. Carl Cronacher — Grundziige Licht-nngsbiologie; Iz stručnih časopisa.
52ZGSS