Stev 5Ф. »SLOVENEC«, dne 11. marca 1933 Stran 7. Spori PRIMORJE i CONCORDIA Jutri prid« v Ljubljano državni prvak Concordia u Zagreba, da odigra l našim zastopnikom zelo vaino tekmo v državni ligi. Zagrebški listi sicer omenjajo, da Primorjc doscdij ie ni premagalo Concordije, kar pa icvcda ne odgovarja resnici. Moštvo državnega prvaka je lani v prijateljčki tekmi zapustilo Ljubljano s porazom S : 2, Tudi za to srečanje ni rečeno, da mora Concordia zmagati. Eno je gotovo, namret to, da bo jutrišnja tekmi zelo važne. Kakor znano, je Concordia prejšnjo nedeljo izgubila tekmo v Belgradu proti Basku ia bo zato skušala z vsemi silami vsaj iz Ljubljane odnesti obe točki. Se veliko več pa mora biti Primorju do teh točk. kajti Concordiji obstanek v ligi m ogrožen, Primorjc pa zaenkrat ne more imeti drugih ciljev. V igro bo moralo položiti torej vse svoje sile, znanje in požrtvovalnost. Upamo, d» bo tudi sodnik z moštvi vred poskrbel, da bo tekma lepa in lair. Tekma »e prične ob pol 4. V predtekmi p» nastopi mariborski Rapid proti prvemu moštvu Primerja. Tudi ta tekma bo zanimiva. VREMENSKO POROČILO JZSS. Kranjska gora Temp. O", mirno, jasuo. srenj Som. _ Bled. Temp. +1°. oblačno, mirno. tO eni led. — Bohinj. Tecnp. +2*. jnsno južno, 10 ein snega. — Zelenica. Temp. —2®. oblačno, sneži, sever, »nega nn podlogi tO cm pršiča brez podlage 70 cm sneg zmrznjen zgoraj pršič, smuka dobra, izgledi za nedrljo in smnške ture dobri. — Stafctnc in skakalne tekme v Mojstrani so odpovedane. - Slalom za prvenstvo JZSS v Pia- , niči se vrši. — Kofce. Temp. —5°. jnsno. solnre. i smuka pod Vel. vrhom in Stjo dobra. * Iliri jonski težki atleti zopet nastopifo. Drevi ob 20 priredi težkoatletska sekcija SK Ilirije v sokoljem domu na Viču svoj nadaltnji propagandni nas lop v rokohorbi, boksu in dviganju uteži. S svojimi dosedanjimi nastopi v bližnji in daljni okolici mesta Ljubljane so vzbudili med ljudstvom precej zanimanje za to lepo, a pri nas žal še tako malo poznano športno panogo. Povsod, kjerkoli so nastopili, so želi za svoje izvedbe mnogo polivale. Tudi tu bo, kakor običajno,» načelnik sekcije ia dota težkoatletskega pokreta g. Tone Ko« pojasnil pomen te športne panoge, podal bo vse potrebne informacije v tej zadevi ter nas bo seznanil s tajnostjo teh, kot nalašč za lente primernih telesnih vaj. S tvojimi 20 težkimi atleti vseh kategorij nam bo pokazal rimsko-grško rokoborbo, dviganje uteži in boks. Med atleti so nekateri znani, kakor Tičar, Stare in drugi. Ker je ta športna panoga zelo priljubljena pri raznih narodih in ker čczdaljc bolj prodira med ljudstvo, si je Ilirija nadela nalogo, da jo tudi med nalfm narodom popularizira. Radi športa kot takega in radi truda, ki ga ima agilni SK Ilirija, zasluži ta večer polnoitcvil-nega obiska. SK Grallka. V nedeljo 12. marca ob 13 aaj se javijo na igrišču Primorja sledeči igralci: Zupančič, Mekina. Bežao, Mihelič. Potrato, Kmetič. Kalavlč. Trobevšck. Strohmajer, Stupica, Štrukelj. Verbck, Pipan. Igramo predtekmo z rezervo Primorja, M Ncwyorik« šestdnevna dirka. V omenjeni šestdnevni dirki je zmagalo irancosko-belgijsko moštvo Letburncur-Debaet*. kar zaači, d« evropski kolesarjih aadkriljujejo ameriške. Že ob pričetkti dirke se je opazilo, da so inozemska moštva v i zborni formi. Potem ko sta bila Binda—Hill v poslednji noči in večji del zadnjega dne v vodstvu, sta «c prerinila Lctournaur-Dcbaeis zelo spretno naprej, dokler se nista v zadnjih urah vožnje priključila vodilni skupini. Pri tem pa nista ostala sama, ampak sta potegnila za seboj tudi šc Shccnane-Crowley-ja. teko da je bila vodilna skupina sestavljen iz treh limov. Francosko-belgijeki par jc odlično odrezal, saj je dosegel 1054 točk, torej največ med vsemi tekmovalci, ter je sigurno zmagal nad dvojico Binda-Hill, ki jc dosegla 392 točk in nad Shcenan-Crovr-ley, ki sta dosegla le 227 točk. V ccloti je prišlo osem moštev na cilj. Presenetil je par Audy-Pcdcn. katerega se jc splošno smatralo za favorita, ki je bil pa lc malo časa v ospredju. Potem jc p« vedno bolj zaostajal, tako da je prišel končno kot sedmi na cilj. Pravijo, da sc od zadnjega nesrečnega padca šc nista popolnoma popravila, ker bi se drugače gotovo plasirala v sprednji vrsti. Masarykove igre se vršijo letos od 3. do S. junija v Pragi. Zadnje so se vršil« leta 1931 v Pardu-bicah. Prireditelji računajo na sodelovanje najpomembnejših atletov, zlasti še, ker potekajo tozadevna pogajanja s športnimi inštancami raznih držav zelo ugodno. Lahkoatletski program bo obsegal celoten olimpijski program za gospode, za dame pa jc predvidenih pet disciplin. Madjarski nogometaši so tudi v Rotterdam» zmagalL Kakor znano je odigrala preteklo nedeljo madjarska reprezentanca z nizozemsko reprezentanco v Amsterdamu meddržavno nogometno tekmo. V sredo pa jc igrala z reprezentanco Rotterdams. katero je odpravila z 4 : 2 (2 : 2). V začetku se je Nizozcmcem posrečilo, da so dvakrat »pre-dribljali. madjarsko obrambo, tako da so dosegli v 3 minutah dva gola. V drugem polčasu so bib pa Madjuri v stalni premoči ter so si z dvema goloma naskoka izvoievali zmago. Tekme je sodil belgijski sodnik, gledalccv pa je bilo 20.000. Mednarodni olimpijski odbor bo letos na Dunaju zboroval. V mesecu juniju bo imel mednarodni olimpijski odbor svoje letošnje zasedanje. Otvoritev ho 7. junija v slavnostni dvorani na akademiji znanosti na Dunaju, zaključi se pa kongres oficijeJno dne tO. junija. 11. junija bodo delegat je prisostvovali meddržavni tekini Avstrija : Belgija, 'er lahkoatletskim bojem mod avstrijsko in češkoslovaško reprezentanco. Avstrijska centralna zveza /a telesni šport, ki funglra kot avstrijski olimpijski odbor, bo ob tej priliki obhajatn 2Г» letnico svojega obstoja. Dnevni red kongresa je ie določen. Najvažnejše točke letošnjega zasedanja so: Volitve, olimpijske igro 1. 1930. v Berlinu, 4. zimska olimpijada, Izročilo odbora v zadevi vprašanja amaterstva. zasedanje olimp. odbora L 1934. v Atenah v zvezi - proslavo 40 letnice, ko so bile olimpijske igre obnovljene itd. Amorlkanski Nemci »e ie pripravljajo za let« IKMi. Razumljiv«, da se z.i vsako olimpijado ogla-njo prvi Amerfkanci. Da ae pa za prihodnjo, ki ki se bo vršila — kakor znano — v Berlinu, prvi. ki so se začeli pripravljati zanjo amerikansk i Nemci, Je tembolj razumljivo, vsaj «e vrši v njihovi stnri domovini, že sedaj ee vršijo vsakovrstne priprave bodisi tehničnega ali p,-i finan nega značaja. Pred kratkim eo priredili veliki meeting v zaprti športni dvorani. Ob tej priliki se vrMla ludi prvenstven« tekmovnnja nmerl-knnske atletske zveze, s knteriml je tudi nmerlSka -portnii jur-jev< zložili enega povrh dnigiga. bi bili steber, visok nekako pol kilometra nli desetkrat višji kot je naš prosluli nebotičnik Taki ogromni denarji gredo vsako leto v ->luft ob strahovitem tarnanju i nad gospodarsko krizo in strašno brezposelnostjo. V dravski banovini je zaposlenih v tobafil ill- 1 duetriji okroglo tisoč oseb. t. j. skoraj toliko kolikor pri gradnji in vzdrževanju cest. Pri tem pa niso upoštevani prodajaki tobaka (trafikanti). Razvoj tobačne industrije od leta 1930. dalje pojasnjujejo sledeča levila o tobačnih delavrib. zavarovanih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. fttev. tobač. Dan delavcev 30. VI. 1926 1020 30. VT. 1927 1022 SO. VI. 1928 1022 30. VI. 192» 1070 30. VI. 1930 1063 30. VT. 1981 30, VI. I982 85* VII. 1982 861 VIII. 1982 «45 IX. 1982 815 X. 1932 842 XI. 1932 855 XII. 1932 871 I. 1933 871 Tudi tobačna industrija je občutila težo gospodarske krize, vendar ne v tolikem obsegu kot vse ostale industrije. V zadnji polovici leta 1W2 Je pa začela zopet po malem naraščati, znak, dn ae tobačni industriji ni treba bati kakšnih hudih gospodarskih pretresijajev. Za tobak imajo ljudje tudi ob najhujših krizah in ob največjem pomanjkanju gotovine vedno likviden denar v žepu. Dobava drv. Dne 23. marca t. 1. se bo vrtila pri komandi drav. div. obL v Ljubljani licitacija glede dobave 16.700 kub. m drv. (Oglw je na vpogled v pisarni Zbornice IX)I v LJubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Združenje trgovrev м okraj MAribor, levi in desni breg * Mariboru vabi svoje člane ua rodni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 26. marca »b 18 v dvorani hotela >Orel< v Mariboru. Grajski trg. z dnevnim redom kot na vabilih. — Uprava. Borba zasebnih in državnih sladkornih tvornic. vjugoil. Lloyd' prinaša notico, kjer piše, da že dva meseca cene sladkorja v naši državi popuščajo in sicer so padle za 1.20 pri kg. V Zigrebu pa se je -sedaj pojavil tudi sladikor iz državnih tvornic, kar jo imelo za posledico znižanje cen. Tudi v Kariovcu jo ta konkurenca prisilila cone sladkorja k znižanju. Zaloge neprodanega sladkorja so znatne (1500 vagonov). Občni Union, hotelska in stavbinska d. d, 30. iiiurca ob 16 v srebrni dvorani (bilanca, volitev 7 članov uprave in 5 nadzorstva z 2 namestnikoma). Hranilnica v Križevdh, d. d., 31. mami ob 9 v Prekmurski bimki v M. Soboti. Zaklopne znamke XIII. ljubljanskega velesej-ma izidejo v prihodnjih clneb. Dobo se brezplačno od urada Ljubljanskega velesejma, so zelo lične in s slovenskim, srbohrvntskim, cirilskim, francoskim ali nemškim b< sedilom. kakor jib naročnik 2ell. Poštna uprava je dovolila, da se smejo te znamke lepit j na vse poštne pošiljke. Naše tvrdke naj se ten znamk marljivo jiosliižujejo in tako propagirajo naš velesejm. ki je v prvi vrati revija domačih Izdelkov in služi le koristim našega gospclar-stva. ti or za Dne 10. mare« 1963 Denar Danes v Ljubljani ni bilo niti običajnega deviznega prometa. Zabeleženi tečaji izkazujejo dvig Berlina, Bruslja, Londona in Trata, dočlm so ostdi: Amsterdam, Ourih. Pariz in Praga nelzpremenjeni Tudi v Zagrebu ni bilo dev iznega prometu Dolar jo mednarodno čvrstejši in se splošno smatra, da uo bo izgubil dosti ua svoji vrednosti. V Curihu je celo v zasebnem prometu dosegel deloma tečaj nad 5 (pariteta 5.J8). Najnovejši ukrep, ki ga je sklenil ameriški kougrc« glede izdaje dveh mdljard dolarjev uovih bankovcev po federalnih rezervnih bankah, se komentira ugodno in pravijo, da ne spravlja v nevarnost valute. Tudi pri nas je nastalo pomirjanje in se za doinr zopet približujemo v prostem prometu tečajem pred 11 dnevi. Avstrijski šiling jo na ljubljanski borzi notirnl 9.10, i«ri čemer gre najbržc za zaključke ie prejšnjih dni. Nn zagrebški borzi je notiral šiling 8.875 do 8.1175. Zaključenih je bilo 500П šil. po 8.90 ln 8.1)75. Grški boni so not i rati 86-3K, zaključeni p« «o bili (K> 85. Ljubljana. Amsterdam 2805.40 -2316.76. Berlin 1880.26-1871.06. Bruselj BOMB-806.96, Curih 1108.86-1118.85. London 190.75 201.35. Pariz. 22S88—237, Praga 160.79-170.65, Trst 201.29— 293.09. t urih Pari» 20.30. London 18.025. Rruselj 7235, MIlan 26.36, Madrid l8.fiO. Amsterdam 208. Herlin 122.65. Dunaj 72Л8 (57.80). Stockholm 95.2R. Оч1о »2.40, Kopenhagen 80.40, soflja 8.70. Prag« Г.34, Varšava 58, Atene 2.96. Carigrad i50. Bukarešta ЗГ«. Vredno tni papirji Dauee je bila tendenca za državne papirje čvr-slejša in »e Je JeAij vojno škode popravil. Promet nfofl malen in je znašal na zagrebški borzi; ЗЛГП kom vojne škod«, i" IV».Om herl. ObvfiUlk, Ljubljana. 7% Inv. pos. 14 17, vojna škoda mr* v me«Hh Je eelo, kar se tli* inoBemeev. олта-Ле1 glede nočnin. '/ara.ii vsega tega lahko cenimo, da se ■ ion os našega tujekeg« ,>ronn tn v letu 1982 ni mnogo zmanjšal. Cenitve glede donoaa pa gredo zelo narazen. Poročilo zagrebiko zbornice za 1931 ceni donos inozemskih turbtov v našo državo okoli 200 mllij. Din. Dr. V. Bajkič ceni v Narodnem blagostanju št. 2 od letos donoa inozcmcev ph tujskem premetu na 262.5 milij. Din. Od lega. pravi, da jo odbili itoslovna potovanja ln tako odane čisti dohodek tujskega prometa 144.5 mllij. Din. V isti Ste. vilki prihaja dr. Bajkič do rezultata, da je donos našega tujskega prometa inanjii kot izdatki naših državljanov v inozemstvu. Ceni, da Je zaključil naš turizem leto 1981. s pasivnostjo 17.5 milij. Din. 185- 187, 8'r Bler. pos. 36- W>, 7% Bler. pos. 53 -35, Trboveljska 115—150. Zagrtb. Dri papirji: 7% invent, jioe. 44 -47. «grerji 22 den., vojne škoda 183—186 (185, 187), 8. 182-190. I. 180 den., в% begi. ob v. 30.50-81.50 (9П.50, SI). H% Bler. jk>-._ 36 40. 7% Bler. pos. 33 flen. Delnice: Priv. agr. baiikn 217—230. Nar. Sem 20 —80. Gunmann 100 bl„ Naiice 500 den., fte-čerann Oejek 150 bi., fcočerana Befkerek 900 bi.. Impex 50 den. Ns 30 bi.. Trboveljska 145-160, Rsgueen itn bi. nrlpad. Narodna hankn 3400 350i» (8450), Priv, agr b-nka 218 - 219 (220. 219), 7% inv. pos. 44 bi., vojn« škoda 184.50-185.50 (185), 4. zaklj. 185. 6% h «I. obv. 81.80-31.75 <31.50. 31.20), 7« pos. D HB 44 bi. I'm*/. Podon-savsk.-jadraa. 56.10, Živno 58. Alpine 12. Trbowl^ka 16.10. 2itni trg Položaj na žitnem trgu je ostal popolnoma ne-izpremenjen in vlada popolno mrtvila One so ostale neizpremenjene. Nori Sad. Vse nespremenjeno. Teodenca neiz-premenjena. Promet: 42 vagooor. Som her. Oves boč.. «rem. 98—102 moka buč., hau. St 0er in Or* 855- 87a 2. 885—850, 5. 815—330, 6. 290—3Ö0, 7. 196—205. 8. 80-82^0. Ostalo neiz-piemeujeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 70K vagona. Budimpefta. Tendenca prijasinn. Promet slaT». Pšenica marce 1483, moj 14.22-14.82 rafclj. 14.82 —14 85, rž maj 8.50—8.61, zaklj. 8.58--л»0. koruza maj 7.42—7.45, zaklj. 7.42-7.43, julij 788-7.90, ekij. 7.87—7.88. Kmelj Celjski sSkivenski hmeljar< piše. da ai etarci-5e letnike še ni nobenega povpraševanj*, рав pa traja dalje zanimanje za letnik 1933 v predprodaji po 20 -30 Din za kg. JSasznanila Viarencijeva koaTerenra ca Trnovo vprizori v nedeljo 12. marca n« odru društvenega doma v Trnovem, Karunova ulica 14, kmečko veseloigro v treh dejanih »Tri sestre«. Spiral dr. J. Krek. Prijatelje lepe igre in poštene ubav« vljudno vabimo. Vstopnke se dobijo v predprodaji v dru. štvenem domu od 10 do 12. Pevsko društvo Sneberje.Zadohrft>a ponovi v nedeljo, dne 12 t. m. ob 8 popoldne v Pevskem domu Sneberje Vombergarjevo komedijo »Voda«. Vsi vabljeni! Rrauj. — Mladinski koncert — (Tfcnci tnk glasbene «Ие prirede v nedeljo, dne 12. t. m. ob 11 v gimnazijski telovadnici koncert s prav zanimivim sjKirtdom. Nastopijo mladinski pevski zJ»r in mlndinsld orkester ter 4 aolisti za gosli, oziroma klavir. Clane društva in druge prijatelje glasbe in mladfne vabi k obilni udeležbi — odbor LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. ari. Soborta, U. marca: ZLOČIN IN KAZEN Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Nedelja. 12. marca: Ob 15: PASTIRČEK P El KR IN KRALJ BRILJAN1 IN. Izven. Znižane cene. Ob 20: DAMP: Z ZELENIMI KLOBUKI. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13. .narr«: ZADOŠČENJE, GOSPA CATIILEENA. Re«l D. Torek, 14. marca: Zaprto. 01'FRA Začetek ob 20. url. Sobota, 11. marca: NIZAVA. Gostuje gdč, MiJen« Verbičeva Izven. Znižane cene. Nedelja. t2. marca: Oh 15: MALA KLORAMYE. Izven .* ni/.ine cene. (šostuje g. Dnbajič. Ob >0: SI V1LJSKI BRIVEC. Izven. Globoko znižane r ene od 5 do 30 Din. Ponedeljek, 13. marca: ZAPRTO. Torek, 14. marca: PAUST. Gostovanje J Križaja. Izven. Poletni abonma. Predstave za poletni abonma, ki Je bil razpisan začetkom t. m., začno od srede dne 15. t. m dalje. Priglasilo »e Je preeejfcije število novih abonentov, zalo opozarjamo vse, ki nameravajo še priglasiti, da store to v teh dneh. Obroki za pnrterno sedele znašajo od 61 do 10 Din meeetoo. za balkonske od 39 do 27 Din. za galerijske od 24 do 16 Din Prav posebno pa »d želimo abonente, ki bi abonirati erle lože. Obrok Ta loio v parterju aH v I. redu št. I do 5 maš« -13 Din mesečno, za lože od 6 do 9 pn 265 Din. Prigls»! se sprejemajo dnevno v pisarni gledališke blagajne v dramskem poslopju. Vhod iz Gradišča. od 9 do 13 In od 15 do 17. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, II. marca ob 20; GROB NEZNANEGA VOJAKA. Premiera Red R. Ntdelja. 12 mare« ob 15: MAKS IN MORIC Otroška predstava Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20 ZFMLJA SMEHLJAJA. Gostovanje tenorista Petra Burje. Znižane eee« Zadnjič v sezoni. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek. 14. marca ob 20: GROFICA MARICA. Go-stovnnje Narodnega gledališča iz Maribora. Cerftoen? oesfntJi stojim kearrerariin aus pa utjudno vabi svoje članice, da »e udeleže «v. maše in skupnega svetega obhajila v nedeljo ob 7 v stokitcL. Zbirališče ob tri M rt na 7 v kong kapeli, škofijski dvorec. Poizvedovanje Mala papiga se ie zaletel«. Lastnik jo dobi pri vratarju ali vrtnarju v Križankah. Kamnik, 10. mnrea-V knjigah in virih, ki govore o zgodov uii Kam nika, beremo mnogo o kamaiški trgovini iu obrti, ki Je bila baje skozi več stoletij lin zavidljiv j višini. Zl.istj po eo «vojo dni sloveli kamniški iebljirji. krznmji in usnjarji. Njihove iuieike so pouiali iu i*oilj Nemci In l^hi. V začetku novega veki, je bil Кшишк za Ljubljano piv«z m ii.ijbuyatcj- mesto na Kranjskem, za kar se Je nui zahvalili шо |нн1-jolnoeti ui delavnosti meščanov. Od stare cvetoče obrti je v preteklem -tnl -lju ostala le še skrointi« iisujanja iu t njo zvezano izdelovanje mizarskega kb-ju. katerega so razpo.-iljali daleč na okrog. Tudi čipkariju. ki J'' bila včasih zelo razvita v Kamniku, je ie izumrla, kakor tudi sviloreja, s kaitero so se v začetku preteklega slo-letja ukvarjali Kamnirani Temelj ji Je postavila ustanovitev industrijskega razreda (lndu*trial-klfsse) na osnovni šoli, kjer so izveibani učitelji m učiteljice navajali otroke lil odrasle na gojenje sviloprejk ln sajenjt murv, lzm«d vseh industrijskih in obrtnih izdelkov pn je sredi preteklega stoletja dvignila že pozabljeni slovi* mesta kamniška keramika. V letu 1855 Je namreč kamuiškj mestni predstojnik hlorijau Kon-šok, ki je bil pozneje untar v Kranju, ustanovil keramično tovaruo. Založil je v obrt precej de. narja ln niijel izveibane delavce iz Ce-ke, ki *o uvedli v podjetje vso najnovejše pridobitve češke keramične ju porcelanske industrije. KnmniAka keramika pa ui bila morda robato domače delo .ampak precizen in okusen izdelek iz najboljša mnterljala, saj eo dobivali večino surovin iz Češke. V kamniški tovarni niso iadelo-vali samo navndne posode, ki jo rabimo v gospodinjstvu ampak tudi najrazličnejše epeeijalne posode, ki so krasile mize v bogatih meAčansklh in plemiških hišah. Naj omenimo pri tem samo v najrazličnejših oblikah Izdelane krotnike za andje in veliko ovalne krožnike, okrašene z lepimi rvetM-nimi motivi. Kot pooebnost se navaja globok ovalni krožnik za zajca v omaki, lepo okrašen nzi robu ln v sredini e krasnimi motivi iz kombinacije malen in vrtnice. Edini primer te posode hrani trgovec g Karol Albrecht v Kamniku. Izvor teh keramičnih izdelkov je bil označen na zunanji strani z ini-djalkami proizvajalca in nemškim nazivom Kamnika: F. K.. Stein Ker je bila takratne časo poeebno priljubljena in v modi stara dunajska keramika, so tudi v Kamniku pričeli točno imitlrati dunajske izdelke. Podjetni ln zmožni Ceh Skuta, kj jo bil vodja podjetja in izvrsten risar, je izdelal v obliki in okraskih tako točne posnetke najrazličnejših skodelic, krožničkov itd., da n domače izdelke komaj ločil od dunajskega originala. Pri risanju okraskov Je Skuta uporabil tudi dokaj lastne Iznajdljivosti in originalnosti ln sestavil obilico novih cvetličnih motivov, pri katerih jo prevladoval rdeči nagelj v raznih oblikah in tako vtisnil izdelkom nekoliko narodnega obeležja, Kamniški keramični izdelki so prav uspešno konkurirali izdelkom drugih tovarn, kaltor ludi du-UHjski keramiki ln so kmalu zasloveli daleč It.voii mej kranjsko dežele. Flotijan Konšek Jo zalagal * njimi vso Ietro in F ur In ni jo. Trat, Koroško in Šta- jersko Najstarejši Kamniftani še pomnijo, kako so prihajali po kamniške inlelko Rezijani v svoji ori. Clnalni narodnj noši. z dvokolesnim! vozovi, v katere «o bil. vprcioni majhni konjički. Krošnjarjl so noeili povaod okrog po deželi, na Koroško pa «o jo noeili v posebnih koših kar čer planine. Iz prve dobe kamniške kera« ike «e nam ohranili lepo Število primerkov trij< kamniški zbiralci starin in zgodovinskih zanimivosti: g. vet. inšpektor Nikolaj Sadndkar. upokojeni občinski tajnik Joško Stele in trgovec Karol Albrecht. Poleg pral;-ličnega posodja |ui so nam ohranili še precejšnje število lepih vez in raznih keramičnih okraskov, katero so svojo dni v velikem številu i,-delovali v Kamniku in jih prodajali kot spominke. Mod njimi imamo nokaj originalnih in lepih domačih okraskov, lukor n. pr. Slovenka v narodni noši z jer-basom velikonočnega žegna na glavi, lovec s puško. Solen in škorenj koi vaza za cvellice, Turkinjn v razkošni obleki s fesom na glavi itd. Kamniška keramična industrija se je obdržaln do danes, seveda v nekoli'co manjšem obsegu, ker je po vojui Izgubila važiui tržišča v Primorju, Istri ш na Koroškem. Sedanji lastnik tovarne g. Rudolf Snabl zna svoje zmožnosti v tej stroki l«f>o uveljn-vW, zato slovijo njegovi izdelkj kol trpežno in okusno izdelano blago ki zavzema odlično mesto v naši domači keramiki. Poleg praktičnega |>oeodjn in velike izbire raznih vaz v vseh velikostih, barvah in oblikah pn je g. Snabl že lani poizkuel z Izdelovanjem raznih okraakov po eiarih originalih iz zbirke g. Sadnikarja in g. Steleta Izdelal je že večje število prav originalnih okraskov, med katerimi bodo gotovo zbudili pozornost lepi krožniki za andje in pecivo e številnimi slikanimi motivi iz Kamnlkn in okolice in reprodukcijami Gasparijevih narodnih noš. Lepi so tudi razni živalski okraski, posebno posrečena pe Je plastika Malega grada. Za poletje se pripravlja v Kamniku m za tava stare kamniške keramike, katero celo mnogo izmed Kamničanov komaj pozna. Praga čita Preteklo leto je obiskalo praško mestno knjižnico nad milijon prebivalcev. V tem razdobju je naraslo število izposojenih knjig z ozirom nu leto 1931 za 122.242. če pa vzamemo v obzir leto 1920, ko so začele praške biblioteke poslovati na današnji orgnnizacijski bazi. je nnrnelo izposojevanje knjig лп 1.0ч\К7О. Pcrvečini si izposojujejo l'ražnni lepo literaturo. katere je bilo izposojene v onrednji knji/niz-i nad pol milijona knjig (577.535). dajo znanstveriM literatnra 66.000 zvezkov, med temi zavzema največji odstotek zgodovinska literatura (9.039). dalje zemljepis Г8Ч19). filozofija (5.463) in teli nika 4331 knjig. čitalnico revij in ročno knjižnico praške osrednje biblioteke je obiskalo 145.ЧН* čitate-ljev, otroško knjižnico pa 71.972 otrok Knji;,' je bilo na razpolago nad pol milijona, izmed teh je biln Jcoro polovica v osrednji biblioteki. Irin 1932 je bilo povečano število knjip zu .'4 tiso« 469. Največ so čitali v februarju ko je bilo i/|iusojenih nad čelrt milijona knjig, a najmanj v avgustu (143.644). Na enega Pra/nn« pride V05 izposojenih knjig ******** ********* K.........i ***************** FOTOAPARATE ет«1отвП> tvrdk Zelss-IVoe Roden stock. Volgtltadcf. Walte, Cvrlo Itd ima vedno v zalogi ioloodd. Jugoslovanske kniigarne V Ljubljani Zabt.vait« ceniki