Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
3£». številka
Joliet, Illinois, ll. avgusta leta 1905.
Letnik XIV
SEDAJ SKLEPAJO O MIRU ALI VOJNI.
Pooblaščenci v Portsmouthu, I N. H., kamor so obrnjene oci vsega sveta.
Kmalu bomo doznali odločitev.
Tokio, 3. avg. zvečer. — Uradno ee poroča, da sta se dve ruski tor-pedolovki pojavili ob Koreji in napadli kupčijski parnik “Kejšo”. Kapitan in en mornar sta bila usmrčena.
Tokio, 4. avg. — Večina ruske posadke na otoku Sabalin se je podvrgla dne 31. jul. Japoncem.
Petrograd, 4. avg. — Ruski časopisi izražajo zadoščenje nad prisrčnim sprejemom, ki gaje bil deležen g.Witte ob dohodu na ameriška
tla.
New York, 5. avg. — Baron Komura in poslanik Takahira, ja ponska pooblaščenca in njuno spremstvo so danes odpluli v OyBter Bay, da se po predsedniku Rooseveltu predstavijo ruskim zastopnikom. Uro kasneje so odpluli ruski zastopniki.
Rooseveltovo napitnica.
Oyster Bay, N. Y., 5. avg. — Ko je predsednik Roosevelt predstavil japonske pooblaščence ruskim na jahti “Mayflower”, jih je povabil
Vse svoje cenjene naročnike opozarjamo na naznanilo na četrti strani te ! številke.
da se bo trudil skleniti mir, a da je vse odvisno od japonskih zahtev, če se pogajanja pretržejo, bo svet vedel kdo je kriv. Newhampshirski guverner McLane je prisrčno pozdravil pooblaščence.
Prva konferenca.
Portsmouth, N. H., 9. avg. — Pooblaščenci so imeli svojo prvo sejo, ki je trajala samo eno uro. Poverilni listi so se izmenjali in za prihodnje seje se je sestavil program. Med razpravami se govori po angleško in francosko. Prva seja se je zaključila zadovoljivo. O mirovnih pogojih se ni nič govorilo. V treh dneh se utegne odločiti vojna ali mir.
“Zemskij solbor”.
Petrograd, 9. avg. — Načrt za zemskij sobor ali državni zbor se je nocoj v Petrovem dvorcu odobril in se javno razglasi|prihodnjo soboto, ko se bo slavila obletnica rojstnega dne prestolonaslednika ruskega.
Strašna nesreča.
Albanj, N. Y., 8. avg. — Strašna nesreča se je pripetila davi v delavnici John G. Meyersovi, 39 — 41 N. Pearl st. Ko je 300 tam upo-slenih oseb začelo delati, se je podrl
nalunch in imel sledeči nagovor: j grednji del poslopja od 8trebe do “Gospoda, sedaj izrečem napitnico, | Pritličja in kakih IGO moških,deklet na katero nima slediti odgovor in j ¡n 0tr0^ je }jj}0 pokopanih pod raz
Ranjencev je 75, mrtve-
samo želim, da jo molče in stoje
poslušate. Pijem na zdravje in piospevanje vladarjev in prebivalstva obeh velikih narodov, katerih zastopniki so se sešli na tej ladiji. Moja iskrena nada in molitev je v korist ne samo ten dvetr v členil, mj • več vsega človeštva, da pride med njima do pravičnega in trajnega miru.” Nato je predsednik zapustil “Mayflower” in 10 minut kasneje so se Japonci vrnili na krov “Dol-phina,” nakar so Rusi in Japonci odpluli v Portsmouth.
Rusija iu Amerika.
Petrograd, 6. avg. — “Novoje Vremja” ponatiskuje neki članek izza 1. 1859., ki ga je spisal ruski politični agitator Aleksander Heroen, v katerem zagovarja ruBko-ameriško zvezo. Hercen pravi, da ameriške državne naprave zadostujejo vsem zahtevam demokratične republike. Potem slavi ameriško uBtavo in način volitveni, rekoč, da naj Rusija sledi istim. Pravi, da evropski vladni sistemi pomenjajo samo vojno, bedo in uboštvo ter vprašuje, zakaj naj Rusija sledi Evropi. “Novoje Vremja”dostavlja, da je članek vreden natančnega uvaževanja.
Konec vojne?
Lidiaputse, Mandžurija, 7. avg. Med Kitajci se raznaša govorica, da je maršal Ojama v Čantunfu izjavil, da se bo vojna kmalu končala in da se bodo Kitajci spet kmalu lahko posvečali svojemu poljedelstvu. Rusi so uvedli previdnostne naredbe, da se prepreči vhod kolere iz japonske armade.
Praske.
Petrograd, 7. avg. — General Linjevič uradno brzojavlja, da so se dne 2. avg. Rusi približali vasema Nancenčensi in Suisulučua ter Japonce prisilili, da so se umaknili v svoje utrdbe. Druzega dne so Japonci skušali prodirati, a so bili spet prisiljeni umakniti se. Z dne 5. avg. brzojavlja Linjevič, da so ee Japonci po uničenju svojih skladišč in šotorov ob zalivu Castries umaknile na svoje ladije.
Sprejem v Portsmouthu.
Portsmouth, N. H., 8. avg. — G. Witte je dospel že sinoči semkaj po železnici. Ostali pooblaščenci so pa dopluli danes dopoludne in bili sprejeti z grmenjem topov. G. Witte je rekel nekemu novinarju,
valinami. cev najdenih 13, a pogreša ee še oseb.
50
Požar v Mobolienu.
New York, 7. avg. — Še ne v eni
uri je nocoj—zguier tuiuimu ima"
ware, Lackawanna & Western železnice, sta zgorela dva parnika in je bila v največji nevarnosti vsa brežina v soseščini. Ladjenice Se-veronemškega Lloyda in Hamburg-ameriške parobrodstvene družbe so komaj rešili. Škoda znaša $1400,000 do $500,000.
RAZNOTEROSTI IZ DELAVSKIH KROGOV.
‘‘Chicago Federation of Labor” poka na vseh krajih in koncih.
Važna seja za premogarje v 111.
Chicago, 111., 9. avg. — Izvrše-valni oblasti od “Illinois Coal Operators Association” in “Illinois Mine Workers Union” imata sedaj v Auditoriumu skupno konferenco, na kateri ee imajo poravnati razna razporna vprašanja. O izidu poga janj še ni možno ničesar prerokovati. V rudnikih Thayer, Virden, Diver-non in Auburn etrajka 2,000 prenio-garjev, ker so rudniški posestniki pri nameščanju razstreljevalnih ve-ščakov (shot firere) baje kršili pogodbo. Konference Se udeležuje 20 rudniških posestnikov in istotoliko premogarekih zastopnikov. Izmecj premogarskih voditeljev so navzoči na konferenci W. B. Wilson, W,
D.	Ryan in razni drugi znani vodje. Ryan upa, da se bo posrečilo, doseči poravnavo. Ce se pa ne posreči, se utegne štrajk razširiti. Potem pa bi rudniški posestniki zaprli vse rudnike v državi Illinois. Obe stranki se namoč trudita, da ne piide do skrajnosti.
‘ Chicago Federation of Labor”.
Chicago, 111., 7. avg. — Stoinpet-deset bojevitih in na najhujše pripravljenih delegatov pod imenom “Chicago Federation of Labor” znane osrednje oblasti vseh tukajšnjih unij je spet preprečilo sinoči volitev uradnikov, med hrupnimi prizori, da jih'niti opisati ni možno. Včeraj pred tremi tedni se je dogodilo,- da je po dovršenem glasovanju ri«.	^	io Lil
Dr. Mate Malina umrl.
Chicago, 111.,' 5. avg. — Danes je tu umrl hrvatski župnik dr. Mato Matina v 501 letu svoje starosti. Šele pred dvema mesecema je prišel sera iz Rankina, Pa., kjer je pred tremi leti in pol prevzel hrvatsko župnijo, prišedši tedaj iz stare domovine. Rojen je bil v Hlebinu pri Koprivnici na Hrvaškem. Bodi mu lahka tuja zemljica!
“Veledušna” nagrada.
San Francisco, Cal., 6. avg.—J.
E.	McLaughlin, ki se je vpisal v St. Francis hotelu, a ni naznanil stanovanja, je danes obogatil Walter Gibbonsa, glavnega vratarja,e smod-ko za 10c kot nagrado, da je vrnil listnico, ki jo je McLaughlin izgubil in ki je v nji bilo $13,000.
NADŠKOF ŽRTEV
Right Rev. Chapelle umrl za kego, strašečo prebivalstvo v New Orleansu.
Hotel pomagati, pa postal žrtva.
Zamaknjen tri mesece.
Duluth, Minn., 6. avg. — W. H.
Butcher iz Detroita se je zavedel v a za New Orleans 1897. Duluthu po trimesečnem zamaknje nju. Pred tremi meseci je šel na 'kupčijsko potovanje. V nedeljo se je prebudil v pocestni kari v Duluthu.
Kako je živel te tri mesece, kje je bil, kaj je delal, ne ve. V spominu mu je praznina z,a tri mesece. Zavedel Be le, ko je slučajno zagledal v svoji uri siiko svoje žene.
$30,000,000 dobička.
New York, 5. avg. — četrtletno poročilo United States Steel korporacije, danes objavljeno po seji rav Eateljev, je pokazalo čistega dobička $30,305,116. Zadnji četrtletni dobiček je znašal $23,025,896. Dne
30.	jun. je bilo 4,829,655 ton neiz vršenih naročil na roki, 767,905 ton manj nego koncem zadnjega četrtletja.
Reservacija Uintah.
Grand Junction, Colo., 5. avg.— Vpisavanje prosilcev za zemljišča na Uintah reservaciji je danes tu preseglo mejo 5,000. Več sto prosilcev je dospelo sem z današnjimi vlaki. Med vpisanimi je nad 500 žensk. Na reservacijo ogledavat zemljišča se odpravlja vsak dan vse-polno vpisancev.
Našel $8,000.
Kent, O., 7. avg. — Listnico z $8,000 v gotovini in papirjih je danes našel v Fallmadgu neki Hurd, ki je delovodja oddelka na Erie železnici. Listnico je nesel v Kent banko za lastnika, ki je menda kak Cbicažan na poti v New York.
Z oslom in orglami.
Pittsburg, 6. avg. — Neki Itali jan z orglami in oslom bi bil v trgu Glassport danes skoro linčan. Osel je petero otrok hudo obdelal, kar je tržane silno razkačilo. Mili prošnji Italijana se je posrečilo preprečiti linčanje, ko je obljubil, da zapusti trg nemudoma.
Bankir izginil.
Chicago, 111., 6. avg. — Stanley K. Powklewski, zasebni bankir, zemljiški agent, zavarovalni agent, prodajalec inozemskih nakaznic, špekulant z rudniškimi bondi, prodajalec tiketo v za parniške črte v Evropo in agent za več ekspresnih kompa-nij, z uradom na 366 Milwaukee ave., je izginil iz mesta in vsepolno Rusov, Poljakov, Ogrov, Avetrija-nov,Italijanov in Čehov je v strahu, da izgube svoj denar v njegovi oskrbi. A za oceanom se menda še več ljudi čudi, zakaj ne dobe denarja in tiketov, poslanih jim od chicaških sorodnikov.
delavski vodja Michael J. Donnelly sirovo napaden; zato je topot bila miroljubna stranka unijske delavske zveze na vse pripravljena. Natucate krepkih uniformiranih policajev se je zbralo v soseščini dvorane, da bi v sili preprečili izgrede. Neunifor-miranei pa so bili v dvorani in so večkrat zaman poskušali pomiriti več ur trajajoči vihar. Samo predsednik posvetovalnega odbora, Charles Dold, ki se je vedel hladnokrvno in previdno, je preprečil dogodke, ki bi bili chicaškim unijam v neizbrisno sramoto. Ko je šunder prikipel do vrhunca, je predsednik neštetokrat gromovito udaril s kladivom po mizi in nepričakovano zaključil sejo. “Pes!” “Strahopetec!”mu je grmelo iz sto grl v zahvalo.
Obstanete zveze v nevarnosti.
Razsodni delavski vodje priznavajo, da je obstanek zveze “Chicago Federation of Labor” v nevarnosti vsled obnašanja gotovih delegatov na včerajšnjem zborovanju. Mnogi vodje nameravajo izstopiti iz federacije. Volitev uradnikov se bo spet vršila v nedeljo 20. avgusta pod najstrožjimi previdnostnimi naredbami.
Štrajte je stal $110,620.
Philadelphia, 9. avg. — Ghicaški veliki štrajk voznikov stane “International Brotherhood of Teamsters” in unije, ki so ga podpirale, $110, 620, ne vstevši izgubo na plačah, po poročilu finančnega odbora rečene bratovščine, ki ima tu letno konvencijo. Za štrajk je bilo nabranih $111,694, torej je preostalo $1,064. Predsednik Cornelius P. Shea je tako imenitno zagovarjal štrajk, da bo bržkone spet izvoljen.
aobi veit;!
ICO.
Kenosha, Wis., 7. avg. —Največja neodvisna strojarnica v deželi se pridruži zvezi usnjarskih podjetnikov. Danes je namreč N. R. Allen Sons’ Company of Kenosha izpolnila členke inkorporacije v Ma-dieonu. Glavnica znaša $800,000, ki ostane začasno v rokah bratov Allen, a preide pozneje v upravo trusta.
Nesrečna žena.
Dulutb, 7. avg. —Mrs. Augustus Bretzner, stara 21 let, žena necega trgovca v Sparti, Minn., ki ga je vzela pred petimi leti, je prišla včeraj v Duluth, kjer se je vpisala v hotelu kot Miss Maloney iz Two Harborsa in ponoči zastrupila z morfijem. Umrla je v bolnišnici danes. Tukajšnjim znankam je potožila, da je bila nesrečna s svojim možem.
New Orleans, 9. avg. — Nadškof Chapelle je umrl za rmeco mrzlico danes dopoludne. Right Rev. Pla-cide Louis Chappeile, apostolski delegat za Cubo in Porto Rico, je bil eden najbolj znanih katoliških prelatov v Združ. državah. Odlikoval se je v cerkvenih zadevah tu in na Filipinih, kjer je poravnal razpor med menihi in Združ. držav uradniki po zasedbi otokov. Rojen je bil na Francoskem 1. 1842. in je prišel v Združ. države 1. 1849. Nadškofom je bil imenovan maja meseca 1893,
Zbolel je na rmeni mrzlici zadnjo sredo, a že v soboto so zdravniki obupali nad njegovim okrevanjem. Nadškof Chapelle je prebil mnogo časa v okuženem dietrikiu, kjer je svetoval Italijanom, naj se drže oblastnih predpisov. In fako je postal žrtev svojega apostolskega poklica. Nadškof je bil mož velike sposobnosti in izvenredno umnega značaja. Žalovanje je splošno.
Kugo še luido razsaja.
New Orleans, 9. avg. — Poročilo zdravstvene oblasti se glasi: Novih slučajev 63, skupaj, slučajev do danes 679; novih smrtnih slučajev 7, skupaj smrtnih slučajev do danes 119. Novi slučaji se pomnožujejo vsled delavnosti in eneržije, s katero vlada nadzoruje položaj, in vsled tega, da so se zdravniki polagoma prepričali o dejstvu, da je bolje,
ako ^ l““-— »i » ill «nit rmnaniin
države Mississippi pliloCaju,—tra—¡re-prebivalci po farmah čimdalje bolj vznemirjajo vsled stroge kvarantene ker jim zmanjkuje živeža.
Ali Mitchell odstopi?
Olipbant, Pa., 7. avg. — Govorica, da namerava g. Mitchell odstopiti kot predsednik rudarske zveze “United Mine Workers of America”, se zopet raznaša in pre-mogarji po vsej deželi so vznemirjeni nad možnostjo. Zadnji teden je rekel tu v nekem nagovoru: “Morda ne bom dolgo z vami v tem velikem gibanju. To ponočno in podnevEO delo je preveč. Živčno in telesno napenjanje v neprestanem naporu je več nego more prenesti smrtnik.”
Odeli pravi: V ječož njimi!
New York, 7. avg. ■— “Ce so se izvršila kaka zločinska dejanja, naj se pošljejo zločinci v ječo”, je rekel bivši guverner danes v razgovoru o škandalih zavarovalne družbe “Equitable Assurance Society”. Odell priporoča najstrožjo preiskavo po zakonodajstvu, ki se bo bržkone tudi izvedla.
Ljubosumen Oger.
Loram, O., 7. avg. — V napadu besne ljubosumnosti je Oger Andy Kis danes štirikrat streljal na Julijo Bemis in se poteih samega sebe ustrelil v čreva. Obadva sta v bolnišnici, a bosta težko okrevala.
Tovarna žrtev nevihte.
Kokomo, Ind., 6. avg.-»Tovarno Kokomo Steel & Wire Nail koinpa-nije je deloma razdejala huda nevihta, ki je razsajala sinoči. Škodo cenijo nad $50,000.
Jolietske novice.
—	Lovro Zima, znani hrvatski sa-lunar pod h. št. 201 na Ruby cesti,se bo moral zagovarjati pred zvezinim porotnim sodiščem v Chicagi radi kršenja zvezinih postav o likerjih. Bond za $500 je podpisal B. Ettlin-ger iz Jolieta in g. Zima je svoboden. Prestopek njegov tiči v tem, da ni plačal davka v znesku $25, kot ga mora vsak salunar koloktorju notranjih dohodkov.
—	Romano Porteo je bil v srede najden v kanalu utopljen. (Več o njem na 2. strani.)
—	Truplo 14 let starega (lečka Raymonda Schwartz, ki se je pogrešal izza 10 dnij, so našli v sredo pri Morrisu v reki Illinois. Njegov oče nravi, da gaje bržkone kdo
umoril, k ¡"Je vecjel','tla mu jeWiferat v® “ja svota denarja zaupana.
—	Štefan Vončina, -, no ponesrečil v Marseilles, 111., je bil pokopan v Jolietu v četrtek dopoludne. Pogreb mu je oskrbelo društvo sv. Frančiška Sal, št. 29 K. S. K.J.,čegar član je bil. N.p.vm.!
—	Pisma na pošti imata:	Erja-
vec Anton, Mihelič Jurij.
Morska kača najdena.
Reno, Nev., 6. avg. — Dobro ohranjeno okostje morske kače, 40 čevljev dolgo, so našli v Humboldt eountyju te države. Najditelji so učenjaki z vseučilišča kalifornskega. Z okostjem je glava pošasti, ki je plavala v vodovju, pokrivajočem nekoč sedanjo pustinjo. Izletniki so danes odpotovali v Berkeley, kamor jim bo sledil naklad okamenin, težak nad 50 ten in namenjen za vseučilišče.
Podjetnik Rockefeller.
Cleveland, O., 8. avg. — “National Carbon Company”, znana kot “carbon trust”, bo imela kmalu mogočno tekmovalko. Doznalo se je, da namerava Rockefeller podpreti United States Carbon kompa-nijo z glavnico do $1,000,000. Dodatno k tukajšnji tovarni se ustanove podružnice in izvede ogromna organizacija, ki jo bodo silno pospeševale tovarne za razsvetljavo in elektriška podjetja.
Osem rudarjev ranjenih.
Uniontown, Pa., 7. avg. —Osem rudarjev je bilo ranjenih,eden resno, vsled eksplozije v rudniku Keister pri Redstonu. Smodnik, pripravljen za razertrelbo, se na premogu ni do volj zadedal, in ko so ga zažgali, je razfrčal kamen in ogenj med bliž njo gručo premogarjev. Znosili so jih brž na površje in poklicali zdravnike.
Vabilo.
Prvo veselico ali piknik priredi slovensko podporno društvo sv. Janeza Ev. št. 65 K. S. K. Jednote v nedeljo dne 13. avgusta 1905 v National Grove parku na National in 37. aves. Vstopnina za ženske 10c in otroci so prosti. Na to veselico se vabijo vsi udje in rojaki v Milwaukee in okolici.
Milwaukee, Wis., 3. avg. 1905.
Od bor.
Roosevelt In Gibbons.
Baltimore, 8. avg. — Na povabilo predsednika Roosevelta pojde kardinal Gibbons v Wilkesbarre, Pa., kjer bo imel nagovor o zmernosti na shodu premogarjev in meščanov v četrtek popoldne. Predsednik in kardinal se snideta v Wil-kesbarru baje zato, da poskusita preprečiti štrajk, ki se nanj priprav-Ijajo premogarji za prihodnjo spomlad. Kardinal ne bo spremljal predsednika v Pennsylvanijo, nego se bo tam sešel ž njim.
Rusi bombardirajo.
Retimo, otok Kreta, 7. avg. — Ruska vojna ladija bombardira vas Castelli, kjer se je zbralo kacih tisoč vstašev. Med oddajo brzojavke poročevalec razločno čuje grmenje topov na vojni ladiji, daei leži Castelli pedteset milj zapadno od te točke v zračni črti.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Bolhe pregnale delavce.
Milwaukee, 7. avg. — Milijoni bolh so danes prepodili uposlence Luthern Manufacturing kompanije v North Milwaukee in še imajo tovarno v posesti. Male žuželke so pokrile tla ponoči in jele “delovati”, bržko so se prikazali delavci. V poluri ni ostal ni jeden mož pri delu. Uničevalen stroj zoper bolhe je naročen. Odkod so prišle, je skrivnost.
Okuženo mleko.
V mnogih slučajih so zdravniki zasledili vzrok poletni driski v nečistem in okuženem mleku. Ne samo otroci, ampak tudi odraščenci trpe vsled te nadloge, ki jo povzroča še marsikaj poleg pitja nečistega mleka. Ob vročem vremenu bolnik ne more prebaviti hrane, ki mu v hladnejših dneh ne povzroča nikake težave. Če se česa ne stori v olajš-bo črevesne nerednosti, daje prebavilo polje za razvitek vsakojakih bakterij. Pripravno olajšilo za krče, koliko ali madron in poletno bolezen je Severovo neizčrpno zdravilo zoper kolero in drisko. Ojača prebavilo. Frank Skala iz Mitcbella, Tenn., piše:	“Imel sem najstraš-
nejše krče, dokler nisem mislil, da bom gotovo umrl. Steklenica Vašega zdravila zoper kolero in drisko je učinkovala čudovito in me ozdravila.” Cena 25c in 50c. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
M SLOVENSKIH NASELBIN.
čijo salunarji in drugi, ki prodajajo in izdelavajo opojne pijače, je tudi propadel. Nadborštnar Thomas H. Cannon iz Chicage je bil zopet izvoljen. Njegova plača se je zvišala od 12,000 na $2,500 na leto. Nadzdravnikom je bil zopet izvoljen
Joliet, 111., 9- avg. - Odbor za zidanje naše nove cerkve je imel preteklo nedeljo sejo, pri kateri se je določilo več važnih rečij. Pleš-trarsko delo v cerkvi je dogotovlje-no, žice ali dratovi za električno razsvetljavo so vloženi, ‘boiler’ ali kotel za parno kurjavo s cevmi vred je na svojem prostoru, pritličje cerkveno je cementovano s konkritom. Zdaj so na delu slikarji ali dekoraterji. Ko bodo ti gotovi, se odstrani oder iz cerkve in položi tlak, vrata in radiatorji. Tlak bode v hodnikih, katerih bode pet, iz mozaika, pod klopmi iz trdega lesa in v prezbiteriju (pred oltarji) iz marmorja. Umetna okna darovana od naših cerkvenih društev, se bodo postavila prihodnji teden. Parni kotel bode poleg cerkve grel tudi šolske sobe v sedanjem šolskem poslopju in dve novi sobi v stari cerkvi. Predno bodo v novo cerkev postavljene klopi, se bo vršil tam bazar ali velika cerkvena veselica,ki bo trajala od 1. do 8. oktobra. Program za posamezne dneve bode izdan kasneje. Vstopnice za to vese lico so' obljubili razpečavati naši slovenski trgovci in mnogi drugi farani. Dekleta bodo pa s svojimi ‘chance books’ hodile marljivo okoli domačinov in tujcev, kakor po navadi. Blagoslovljenje nove cerkve bode v nedeljo dne 15. oktobra, na žegnansko nedeljo, torej isti dan, ko je bila pred 14. leti blagoslovljena naša prva cerkev. Cerkveno slavnost bode vodil mil. g. nadškof chicaški Most Rev. James E. Quigley, počastiti nas je pa obljubil tedaj tudi slovenski naš vladika mil. g. škof Jakob Trobec, ki bo isti popoldan delil v novi cerkvi zakrament sv. birme. Za razne te slavnosti je izvoljenih več odborov, ki bodo go tovo vse potrebno preskrbeli, da se izvrši program dostojno in primerno. Povabila na slovenska društva v bližini in posamezne prijatelje ihai uruga pojas
nila.	'
ti j?.*l Chulik, dobroznani trgovec, je bil s svojim sinčkom nekaj dnij onstran reke Mississippi v Clintonu, Iowa, na obisku pri svojem tastu. Mr. Chulik pravi,da so naši tamošnji rojaki prav zadovoljni in da pozdravljajo vse Slovence v Združ. državah.
—	V ponedeljek popoludne po 2. uri so švignili plameni iz kolibe za krmo v ozadju domačije Jerneja Bekoviča, 910 N. Chicago st. V nevarnosti je bila vsa soseščina, a vrli ognjegasci so pridrdrali na lice mesta kakor bi trenil in omejili ogenj na kolibo, ki je seveda pogorela.
—	Na železniškem razkrižju na Jackson cesti je bil v soboto zvečer ustavljen in oropan Richard McCann. Trije moški so ga nahrulili, ko je korakal čez razkrižje okoli polenajste ure. Eden lopov mu je pomolil revolver pod nos in ukazal dvigniti roke, dočim sta mu ostala dva preiskala žepe ter vzela ček za $85 in gotovine $4.75. V srečo ni bil ček podpisan na hrbtu. Roparji so bili bržkone kaki potepuhi iz Chicage, kjer jim je postalo prevroče pod novim policijskim načelnikom Collinsom.- Sicer pa name rava tudi naša policija poskrbeti,da roparski klativitezi ne najdejo v Jo-lietu rajskega veselja.
___ ‘Joliet Evening Herald’ z dne
4. t. m. je pisal:	“Joliet ima pet
aldermanov, ki so zoper “grafting’ (ali grabež). Ko je bil račun bivšega policijskega sodnika Camerona za $6,000 pred mestnim zborom v ponedeljek zvečer, so ti aldermani glasovali, naj se mestni pravdnik (city attorney) doda odboru, ki ima v oskrbi račun, in to zato, da bo lahjco svetoval glede postavnosti istega. Imena teh aldermanov so: Nemanich, Braun, Moran, McCarthy, Nicholson. Ti aldermani so stali za javno poštenost, in veselo je za Jolietčane, da imajo meščanske zastopnike, ki ne vidijo zasluge v grabežnih zahtevah (graft claims). Devet aldermanov je glasovalo za Cameronov nepostavni in čezmerni račun.” čast našemu rojaku!
— Mlada Poljakinja, ki je bila zaprta v zavodu na -‘county farmi” kot okrajna varovanka, je ušla iz dvorane za ženske kmalu po polnoči v soboto zvečer in oblasti-je še niso dobile. Devojka, ki je stara 18 let, je bila slabega zdravja in že so jo nameravali prepeljati v Silver Cross bolnišnico. Policija je ob veščena o begu ter išče devojko, da jo izroči bolnišnici. Zasledila jo je pod h. št. 1316 na Hickory cesti, a devojka je iskanje pogruntala in zbežala na deželo skrit se. Pravijo, da je dekle zmešane pameti. Ubežala je takisto iz “county farme”,da je zlezla skoz okno in se spustila doli na tla.
—	Maurice L. Stern, oskrbnik zapuščine po rajnem Ignacu Knie-caku, ki je bil usmrčen dne 18. jul. t. 1. na kolodvoru E., J. & E. železnice, je v ponedeljek vložil odškodninsko tožbo za $10,000 zoper železniško kompanijo. Kniecak je bil uposlen pri rečeni kompanij začasa nezgode, in sicer pri popravljanju vagonov. Rečenega dne je bil ujet med dva tovorna vagona in lavci’osvobodili, je živel samo še nekaj minut. Kniecak je zapustil ženo in sedem otrok,ki žive na Chase avenue.
—	Henry Rub, znani salunar na voglu Bluff ceste in Western ave., je imel v soboto zvečer neprijetne goste. Pod poveljstvom captaina Carey in sergeantajCorcoran je policija kmalu po 9. uri prilomastila v salun in zaplenila igralen stroj (slot machine), ki je bil prepeljan na policijsko postajo in dejan pod ključ. Stroj je bil izmed velikih, ki so bili nedavno prepovedani in odpravljeni, ker so preveč odirali lahkomiselne pivce in igralce. Rub ni bil nadle govan, a v ponedeljek popoludne je moral na policijo, kjer je bil zaslišan in je plačal $73 globe. Rev. Clarence G. Reynolds je bil baje vložil pritožbo.
dr. J. F. Smith iz Chicage.
__ Koliko je “vreden” župan
Barr, ozir. njegov imetek? ‘Herald’ z dne 8.t.m.pravi,da skoro $100,000 najmanj pa $70,000. Njegova Wilton farma je cenjena na $20,000, v bankah in hipotekah ima $30,000, a njegova jolietska zemljišča so vredna $20,000. Fred šestimi leti pa ni bil Barr baje “vreden” niti $1,000.
__ Hrvatsko podporno društvo
Zrinjski-Frankopan ima to nedeljo svoj piknik v Theilerjevem parku, ki se ga udeleže tudi slovenska društva.
26 let stari Italijan Romano Porteo je bil v Ameriki šele šest tednov, in sicer je živel v Hastingsu pri Lemontu. Domotožje ga je baj vesčas tako trlo, da ni bil sposoben za nobeno delo. V ponedeljek zju traj pa je menda izgubil pamet, na kar je brez vsakega izzivanja napa del z bodalom 7 let starega sinčka necega sorojaka infga tako ranil, da bo težko okreval, dasi se v bolnišni ci sv. Jožefa namoč trudijo rešiti mlado življenje. Po napadu je Porteo zbežal čez polja proti kanalu kjer so razkačeni zasledovalci našli njegov klobuk, a ne verjamejo, da je storil smrt v vodi.
— Iz mesta Marseilles, IH,, nam prihaja vest, da se je sinoči t. j. v torek zvečer ponesrečil rojak Štefan Vončina,član društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. Povozila ga je baje poulična kara, a podrobnosti so nam doslej neznane.
—	V salunih po jolietski okolici je bilo zadnje tedne kaj živahno a tudi nevarno. Blizu kraja Three Points sta bila dva moška oropana, prvi za $80 in drugi za $22. H. McDowell je izgubil zlato uro v Baloonovem salunu na Meeker ave. V nekem drugem salunu je prišel ob zlato uro neki drug Anglež, imenoma W. Sherwood. In tako dalje. .0 vseh teh slučajih se policiji ni poročalo pravočasno.
—	Na stotine uposlencev American Steel & Wire kompanije je bilo v ponedeljek v Riverview parku na pikniku, ki ga je priredila kompa-nija za svoje “bosse” in njihove družine.
—	G. Josip Cerjanec, hrvatski rojak, je te dni došel iz St. Louisa, Mo. ter otvori začetkom prihodnjega tedna krojaško delavnico na 609 N. Chicago St., v Turner Hall poslopju.
—	Tukajšnji člani katoliškega reda borštnarjev (Catholic Order of Foresters) so se zelo zanimali za konvencijo te mednaiodne zavarovalne družbe, in sicer z ozirom na nameravano povišanje udnine. Konvencija se je vršila zadnji teden v Bostonu. Predlog za povišanje udnine je propadel, po dolgi razpravi. Stoindvajset delegatov je glasovalo za, a sedemindevetdeset zoper spremembo; za predlog torej ni bilo potrebne dvetretjinske večine, kakor jo zahteva ustava. Nazadnje se je glasovalo, da se izroči stvar zopet državnemu in pokrajinskemu sodstvu in nadborštnarju (high chief ranger) se je naročilo, naj napravi načrte in predloge o tej stvari, ki se bo o njih razpravljalo na prihodnji konvenciji v St. Paulu, Minn., 1. 1907. Iz razprave delegatov o zavarovalnem vprašanju se je raz-videlo mišljenje, da ima organizacija sedaj prebitka nad $1,000,000, katero svoto je treba samo prav upravljati, pa ne bo treba nobene spremembe. Predlog, da se izklju-
Mt. Clemens, Mich., 8. avg. — Obljubil sem Vam dopis iz letovišča, v katero sva dospela jaz in in moja boljša polovica zadnjo soboto zvečer, Dobro veste, da sem bil svoje dni vojak in zato bo moje poročilo po vojaško kratko in jedrnato; kajti na počitnicah človek ves čas porabi za pokrepčanje telesa vobče in razve-
zi^igoc^sno^oho?) pisance” torej oprostite'
Mount Clemens je mestece okoli 8 tisoč ljudij. Pred tridesetimi leti je neki starček, kateri še živi, po naključju našel zdravilno vodo pri vrtanju vodnjaka. Ker je bil sam bolehen, se je pral ž njo in pozneje si naredil posodo, da se je kopal v nji. In ko je videl, da je popolnoma ozdravel, naznanil je drugim itd., dokler ni prišel sem ptujec z imenom Medea, kateri je nastavil precejšno poslopje in katero je pa v zadnjih 20tih letih že trikrat podrl, ker mu je bilo premajhno. In danes ima velikanski hotel in najlepši prostor v mestu. Kopališč je tukaj okoli 12, ki pa so bolj majhna poslopja in bolj redko obiskovana. Kakor vsake toplice, ima Mount Clemens poleti velikansko ptujcev, a pozimi je seve vse prazno. Ni pa misliti, da vsak sem pride zbog bolezni, a vendar vsakemu'nekaj manjka,n. pr. ženskemu spolu, kakor se na njih,bere, malo več dela, kadar so doma; a kar je pa moških, je pa istina, da so vsi polenjeni, in marsikdo je gotovo v nevarnosti, da se n&leze revmatizma samo s tem, ako druge opazuje. Zdravilno vodo tu kaj smatram jaz za dobro, a gotovo ne tako dobro, kakor v (dolenjskih Toplicah, ker tukaj jo morajo greti, a tam je gorka od narave.
Razveseljevalnih vrtov imajo tukaj dovelj, kjer se sliši izvrstna godba, ali opaziti moram, da se na njih ne pije nič druzega kakor zdravilna naravna voda, in plačaš za prvo čašo 5c in potem pij, če hočeš, eno vedro, te ne stane nič.
Opazil sem, da ni ne enega črnca tukaj, in ko poprašam domačina zakaj to, mi je povedal, da jih mesto ne trpi in ne jemlje v službo in da jim noče nič niti prodati in da jih s tem drži iz mesta. V tem oziru en prigodek, kateremu sem bil sam priča.
V hotel, v katerem stanujem jaz, prikoraci ptujec, črnec lepe postave in elegantno oblečen. Natakar ga srpko pogleda in vsi smo bili radovedni, kako se bo oprostil tega gosta, da se ne bo ustavil v gostilni. Črnec si pokliče čašo piva, ki nas
NAMEN ČLOVEKOV
“Nobena čast, ki jo morete doseči na svetu se ne more primerjati s popolnim zdravjem,” je dejal Carlyle že pred sto leti. Nobenega dvoma ni, da bi njegova izjava še do dandanes ne ostala resnična. In morda najnavadnejša bolezen, za katero trpi človeštvo je bolezen v želodcu.
Živčne neprilikc
so vzrok mnogim pritožbam dandanes. Nezmotljiv lek zoper to bolehanje je
Severov
nervoton.
Ojači živce in možgane. Zopet povrne moč in je neprekošen v vseh slučajih živčne opežaaosti, nerednega življenja, alkoholizma in splošne nervoznosti. Cena $1.00.
Cista kri
je neobhodno potrebna za popolno zdravje. Vsakdo bi moral biti posebno pazljiv,da si ohrani čisto kri.
Severov
kričistilec
ščiti kri. Isti je najboljši lek zoper vse kožne bolezni, škrofeljne, in druge bolesti izvirajoče iz slabe krvi. Cena $1.00.
Žene in dekleta
trpeče vsled boleznij lastnih njih spolu naj vživajo
Severov ženski regulator,
ki vsikdar prinese gotovo pomoč. Povsem zanesljivo zdravilo za vse ženske bolezni. Okrepi vse organe in jim podeli novo življenje. Cena $1.00.
Srce
je najvažnejši telesni organ. Ako preneha njegova delavnost samo za trenutek, pomen j a že smrt.
Severov srčni krepčilec
okrepi srce in njegove živce ter je zanesljiv lek zoper vse srčne slabosti in nerednosti. Cena $1.00.
Severov želodečni grenčec
je najboljši lek zoper želodečne neprilike. Ako vaši prebavni organi ne delujejo redno, ako zapazite izgubo življenjske moči, vživajte Severov Želodečni grenčec, ki odstrani vse nečistobe in pospeši delovanje jeter.
Odstrani neprebavljivost in ojači cel sestav telesa. Cena 50c in $1.00.
“Spoštovani gospod: — Moja najsrčnejša zahvala za Vaš želodečni grenčec, ki sem ga imel vedno in ga bom imel vedno v svoji hiši. Vaš Franc Šafranek, Little Ferry, N. Y.”
Severova zdravila so na prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
W. F. Severa Co. CE“,Wros
stane 5c, a natakar mu omeni: “Gospod, čaša piva v tem hotelu Vas stane 1 dolar.” “Nič ne de,” mu ta odvrne, “daj mi jedno in vzemi sam jedno.” Po povžitku iste si pokliče še jedno smodko, plača 3 dolarje in odide. Vse to je tako elegantno napravil, da bi se gotovo vsi gosli za njega potegnili in potem bi lahko ostal v našem hotelu, da po tem vpraša.
Na veselo svidenje!
Janko Offulin.
Cleveland, O., 5. avg. — Rojak Janez Žlindra je bil obdolžen, da je ponaredil podpis na neki nakaznici, pa izkazala se je njegova popolna nedolžnost.
Avstrijska vladapoizveduje tukaj, v kakšni zvezi je bil Pavel Kekič z uže znanimi in se neznanimi pona-rejalci avstrijskega denarja. Kekiča so zaprli v Avstriji,ker je tamkaj menjaval ponarejen avstrijski denar.
Neki priseljenec je policiji naznanil,da so ga ob prihodu na kolodvor ‘fijakarji’ spravili v voz, peljali na samoten kraj, kjer mu je voznik grozil, da ga ubije, če mu ne da vsega denarja. Tako so ga oropali za $20. Neko žensko so vozili po celem mestu, predno so prišli do hotela, ki je vanj velela peljati; plačati je morala $5. Vsled teh in enakih pritožeb nadzorujejo sedaj voznike po trije policaji na vsakem kolodvoru.
V gostilni Elije Severiča na 943 St. Clair st. so v srede popivali trije ‘bratci’. Eden izmed njih je pokli-cal salunarja na stran ter mu pravil neko zgodbo. Medtem sta ostala dva bratca izginila in ž njima $45 iz salunarjeve blagajnice.
Clevelandski Slavjani so imeli v ponedeljek zvečer shod, na katerem so se izjavili zoper sedanje mirovno pogajanje med Rusijo in Japonijo.
Po N. D.
ga in Ana Leskove iz Škofje Loke; Matija in Magdalena Štefančič, oba iz Fare.
Operiran je bil na nogi Mihael Mertel in na čeljustih John Flis, ki je prišel iz Alabame. V So. Side bolnišnici leži John Kos iz Imperi-ala, kjer so mu odrezali nogo, ki si jo je zlomil v rudniku. V isti bolnišnici ležita John Kaplenk iz Wil-locka, ki je bil ranjen v rudniku in Anton Mizle iz Castle Shanoma, ki je bil že drugič operiran na glavi.
Anton
Vogrin
100 EUBY STREET
JOLIET. ILL.
Slovenski =—čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljar, sko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske.
Pittsbnrg, Pa., 5. avg. — V tukajšnji slovenski cerkvi so se po-ročili zadnje dni sledeči rojaki in rojakinje: Frank Pagon iz Bukove-
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	  100	kron,
za $	41.00	  200	kron,
za $	204.50 .......... iooo	kron,
za $1021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotab. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
PRVA GOSTILNA
V R0CKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo.	27tfn
Jernej Marentič.
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini b 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljže smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Naš wilmingtonski oprani premog v kepah po $3.25 tona je najboljši premog za poletno rabo.
F. A. Barthelme,
Urad: 414 E. Washington St.
Oba telefona 198

/ t ç

Nova šola na Vačah je že do zidana.
— Za pogorelce v Horjula je cesar daroval 2000 kron.
—	Zmešalo se je v Zagorju ob Savi 30 letnemu Fr. Vodopivcu. Pripeljali so ga v Ljubljano.
—	Miliarija. Od dne 3. jul. ni na Dolenjskem nobenega novega slučaja miliarije.
—	Velikan, 172 kg težek, Anton Hofman iz Zagorja ob Savi se poda kazat v svetovna mesta.
— V Zagrebu se je obesit 63 let stari delavec Jožef Stermšek, rodom iz Bizelja, okraj Brežice. Vzrok: alkohol.
—	Vol ukraden. Na Grosupljem je bil ukraden nekemu trgovcu vol švicarske pasme rdeče lisast z nazaj upognenimi rogovi.
—	Imenovan je pisarniški asistent g. Rudolf Kovačič v Gorici za pisarniškega predstojnika pri trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu
— Tatinski hlapec. Janez Žabjak iz Dobrunj, hlapec v Postojni,je izmaknil svojemu sohlapcu iz zaprte skrinje 45 K ter je na to pobegnil. Storilec se
— Strela je ubila v Topolah občine Mengeš v četrtek 13. jul. pop. enega vola in eno kravo revnemu posestniku Zajcu. Zgorel je tudi en kozolec.
— Ves dohodek Prešernove slavnosti je okolu 26,000 kron. Koliko je čistega dobička se ne ve, račuuajo pa na približno 10,000 kron.
—Duh je otemnel umirovljenemu vseučiliškemu profesorju in obč. svetniku g. Gragorju^-Krekn- Dno
18. jul. so ga prepeljali iz Ljubljane v Gradec.
—	Strela je ubila 14. jul. v Do-bruški vasi 69 let starega Martina Moleta, bivšega klučarja v Škocija-nu. Ob hudi nevihti je šel vedrit pod neko hruško blizo kapelice,kjer je našel smrt.
—	Odlikovanje. Z zlatim križcem sa sasluge sta odlikovana prijor usmiljenih bratov v Kandiji g. P. Kajetan Popotnik in primarij kan-•dijske bolnice gosp. dr. Peter De-franceschi.
—	S črešnje padel in se ubil. V nedeljo 16. julija je padel s črešnje 18 letni hlapec Pavel Mlinar iz Zi-rovskega vrha. Dopoludne v nedeljo je padel,popoldne ko je bil previden ob 4. uri je pa že umrl.
—	Pogreb ponesrečenega Ivana Damjana. V nedeljo, dne 9. julija v Savi ponesrečenega Ivana Damjana so našli v sredo, 12. julija pri trboveljski postaji; od tam je bil pripeljan v Zagorje, kjer je bil pokopan.
—	Iz Žirov. V žirovski fari je v petek 14. jul. toča uničila vse poljedeljske pridelke v vaseh Rače-va, Žirovski vrh, en del Dobračeve, en del Nove vasi, potem vasi Log, Krog in Opale. Tudi vasi Žiri in Dobračeva sta zelo prizadeti.
—	Uprava knez lAuerspergovih toplic je sklenila zaradi udobnosti tujoev in cenejše vožnje iz Straže v Toplice in nazaj prevzeti prevažanje v lastno režijo. S tem bo splošni želji po cenejši vožnji ustre ženo.
—	V soboto, dne 15. jul. se je otvorila v topliški šoli razstava. V šestih sobah vidiš učne pripomočke iu razne izdelke učencev in učenk različnih šol krškega in litijskega okraja. Razstava naredi na obisko valca jako ugoden vtis.
—	Muha povzročila zastrupljenje. Učitelju gospodu Leonu Pibrovcu povzročila je muha zastrupljenje na nosu. Prekiniti je moral šolski pouk in hiteti v deželno bolnišnico po pomoč. Počasi se je otel smrtne nevarnosti in preteklo bo še teden dni, da bo sopet zmožen za pouče vanje.
— Skrivnostna najdba. Iz No vega mesta poročajo, da so pri regulaciji ceste na pokopališču v bližini trupla morilca Ilelda našli še dobro ohranjeno krsto s truplom otroka. Dotična krsta je bila na skrivnem tja zagrebena, a kdo je to storil, se ne ve.
— Učiteljski zastopnik v okrajnem šolskem svetu kočevskem je bil izvoljen dne 15. jul. v skupnem zborovanju pri Stari cerkvi. Slovenci so se zedinili za kandidata nadučitelja g. Štefančiča iz Velikih La šč, kateri je bil potem voljen soglasno.
— Prešernova veselica v “Zvezdi” in varnostne odredbe. Poroča se, da ni bilo pripravljeno in celo pomnoženo le orožništvo povodom te veselice — več orožnikov je bilo poklicanih z dežele v Ljubljano — temveč je bilo pripravljeno tudi vojaštvo!
— Sprememba posestva. Grofica Auersperg je kupila v Sp. Šiški hišo »št. 148 za 20.000 K. — Ljubljanski občinski svetnik g. Josip Turk je kupil od gospe Marije Ane Kump rojene Souvan graščino Golnik pri Preddvoru za 83.000 K.
— Umrl je v Novem Mestu dne 14. jul. zvečer slovenski pisatelj g. Janez Terdina v 76 letu svoje staro sti. Njegove “Bajke in povesti o Gorjancih” so splošno znane ter so mu pridobile trajen prostor v slovenski književnosti. Pokojni prof. Terdina je bil rodom iz Mengša.
— Umrl je dne 13. jul. na Ratežu občeznani gostilničar Jožef Tabor-skij v precej visoki starosti. Bil je svojčas postilijon ter je vozil pošto čez Gorjance po Starih nevarnih cestah in tudi drugod. S svojo marljivostjo si je pridobil precejšno premoženje in priredil jako lepo
— “Slovenska dijaška zveza” je ime novemu dijaškemu društvu, ki ima namen 1. organizirati delovanje dijaštva med narodom v domovini zlasti o počitnicah, 2. vnemati med dijaštvom zavest narodne in stanovske solidarnosti v obrambo skupnih interesov, 3. bojevati za slovensko vseučilišče. Društvo je vseslovensko.
— Modras v ognjišču. Naduči-teljeva soproga gospa Rihteršič je nedavno z rokama napolnila v drvarnici košaro z lesnimi odpadki ter jo nesla v kuhinjo. Skoro je cula šumenje v košari, preiskala jo je in ni našla ničesar. Ko je pozneje vrgla lesene odpadke na ogenj, je švignil proti njej velik modras. Na njen klic je prihitel njen soprog, ki je modrasa ubil.
— Zidarska dela v Ljubljani. Zgradba brambovske vojašnice napreduje ugodno in bodo poslopja bržkone do zime pod streho. Na škofovih parcelah je J. Accetova hiša v podaljšanih Škofjih ulicah pod streho. Ondi se gradi še jedno gospodarsko poslopje in nova hiša. V Metelkovih ulicah je S. Treova hiša ometana in osnažena, dalje pa se gradi ondi nova stavba v tovarniške namene. V Sodnijskih ulicah so dogradili dr. M. Pirčevo hišo do strešnika. Na Del Cottovih parcelah so — razen jedne — vse vile ometane.
— Nečloveški sin. Matija Ogrizek, bajtar v Postojni je imel svojega 86 let starega bolnega očeta in vžitkarja Matevža en mesec v posebni izbi zaprtega. Starca so našli brez obleke in z odpadki na postelji, ki je pa bila bolj gnojišču podobna. Kakor se je culo, je nečloveški sin postopal surovo s svojim očetom ter mu dajal pičlo in slabo hrano. Pred nekaj dnevi je nesrečni oče umrl Izročil je pred več leti posestvo sinu Matiju, v zahvalo je pa moral od vsega hudega končati svoje živ ljenje.
—Novomeškega pokopališča eden vogal so te dni porušili v razširjenje nove ceste. Izkopali so več mrličev, ki so ležali ondi po šest, sedem in
celo 20 let, kakor se trdi, ki so pa še večinoma nestrohnjeni. Ker je premaščena zemlja, ne morejo o pravem času trupla strohneti, torej je pač potreba, da se premesti pokopališče, če bi že druge okoliščine tega ne zahtevale. Glavni vzrok za premestitev je pač ta, ker se sedaj nahaja tako v sredini med poslopji Še j e na pokopališču nekaj prostora, ki ni tako prenasičen, je pa zelo skalovit, da mora grobar večkrat streljati skale, da pride vsaj za silo do določene globine.
%
— Dne 16. jul. se je vršila v,ljubljanski “Zvezdi” ob velikanski udeležbi na korist Prešernovega spomenika ljudska veselica, h kateri je prihitelo na stotine gostov iz vseh slovenskih pokrajin in deputacije bratov Hrvatov in Srbov. V soboto 15. jul. popoldne se je pripeljalo okolu 25 Srbov, katere je sprejela velikanska slovenska množica s 30 Sokoli in društveno godbo. Došla je tudi deputacija 10 hrvaških odličnjakov. Drugi dan se je v bajno okrašeni in zvečer z neštevilnimi električnimi lučieami razsvetljeni ‘Zvezdi” zbralo natisoče občinstva Nemška anonimna pisma, da bodo Nemci metali bombe, niso vplivala. Do 11. ure je bilo oddanih 10,000 vstopnic, lahko se pa računa, da je potem prišlo še kakih 2000 ljudi. Videlo se je tu, da je le ondi pravo življenje,kamor pritisne tudi pripro-sto ljudstvo in naš srednji stan. Pristaši vseh slovenskih strank so prihiteli, da pripomorejo, da se čim prej dvigne v Ljubljani Prešernov spomenik. Množica se je razveseljevala pri raznih paviljonih iu ob krepkem sviranju društvene godbe in godbe iz Kranja do ranega jutra. Navdušene pesmi so donele od vseh krajev.
— “Zamaknjena deviea”. Pred 3 tedni je 19 letno Katarino Valnar na Toplicah prijela huda božjast združena s histerično boleznijo. Začela je govoriti razne reči, med drugim, da vidi, kateri umrlih je srečen, da se pogovarja z Marijo in z angeli, da mora ona trpeti za grešnike itd. To se je ponavljalo cel
tailan___Pi-STniworni H-iilra an b'Lrp
razglašali, da je zamaknjena, in začeli so romati k knjej od blizu in daleč in jo vpraševati o tem in onem. Nekateri izmed tistih, ki so poznali njeno prejšnje življenje, pa niso hoteli verjeti, da bi Bog ž njo delal čudeže. Zato je bil ta iu oni napaden, češ, “ajmohtar” si, pa si neveren. Največ so pa v zobeh teh navdušenih“vernikov” morali trpeti naši duhovniki, ker niso hoteli zamaknjenj in čudežev priznati,ampak a» za gotovo trdili, daje to bolezen. Prvi je bil duhovnik, ki je razgnal zbrane “romarje”, češ naj jo puste v miru, sicer bo še bolj znorela. A nekateri so jo vendar še hodili častit, dokler “čudeži” niso ponehali. Naposled je šla v župnišče in tam popolnoma molče ponujala listek z napisom, da jo morajo vzprejeti v Marijino družbo, in da mora biti prednica. Duhovniki se niti zmenili niso za njo in so jo tako odslovili. Naposled si je vtepla v glavo, da mora iti k sv. Ani v Tunjice, poprej ne bo zdrava. Šla je in ko je prišla nazaj je trdila, da je zdrava. /A kmalu se je bolezen povrnila. Le “zamaknjena” ni več, marveč vsi so prepričani, da je to le božjasten krč. Pomenljivo je, da so v tem slučaju najbolj romali in v čudežno zamaknjenje verjeli ravno oni, ki ne hodijo v cerkev in ne verujejo na čudeže, ki jih je delal Kristus. Tako je. Kdor ne veruje Bogu, pa veruje prazne reči. “Pobožnih duš” se je silno malo ujelo na te “čudeže”.
>
USTANOVLJENO LETA 1393.
^	fí! AVIVA PTC A BIVA-	® A
GLAVNA PISARNA:	^ f
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3798 CORTEANDT.
Podružnica i
1778 St. Clair St., Cleveland, o.
ZASTOPNIK
» VSEH PAROBRODNIH DRUŽB.
Pošilja denarje v staro
——------------ domovi-
no najceneje in najhitreje.
Vsakdo naj pazi na hlino številko 109!
Parobrodne listke ProdaJa
virnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
— V Soči je utonil pri kopanju, kakor se poroča iz Gradiške, lovec "Jozej^V rzak.	‘
— Samoumor v goriški soduijski ječi. V ječi goriške sodnije se je obesil kaznjenec Ivan Bratina iz Ajdovščine.
— Poroka. Dne 17.m. mes. se je v Tolminu poročil g. Ludovik Caza-fura, veleposestnik iu bivši župan, z gdč. Zinko Vogričevo, sestro slovenskega skladatelja Hrabroslava Vogriča.
— Nevarna cigareta. V Fari, blizu Gradišča, je prižgal te dni neki Viljem Castellan takozvano ogrsko cigareto. Ko jo je popušil do polovice, razstrelila se je cigareta z močnim pokom, in je bil Castellan še precej poškodovan na ustih.
— Nabrežina, 18. jul. Železničar Jožef Lavrenčič je hotel priklopiti na nabrežinski postaji neki voz na lokomotivo. Vsled neprevidnosti je prišel med Batolčnike, ki so mu zdrobili več reber in mu poškodovali več notranjih organov. Lavrenčič je kmalu umrl.
ŠTAJARSKO
— Umrl je v Celovcu gostilničar in posestnik g. Jožef Habernig.
— Otvoritev predora med Logom in Rajbljem. Dne 16. jul. je bila slovesna otvoritev predora med Logom in Rabljem. Za vsprejem ministra poljedelstva in drugih dostojanstvenikov so se delale velike priprave. Slavnostni prostor pred predorom je bil ves ovenčan z zelenjem in slečem. Vihralo je na primeroma majhnem prostoru 150 zastav, med njimi je bila tudi slovenska.
—	Studenioe pri Poljčanah. V nedeljo dne 16. julija se je ustanovila v Studenicah pri Poljčanah podružnica c. kr. kmetijske družbe.
—	Zlato v Muri. Neki mažarski inženir, uposlen na reki Muri, je našel zlati prašek, ki se nahaja v pesku reke Mure. Inženir pravi, da Mura mora teči mimo kakega zlatega rudnika, odkoder odplavlja zlato.
— Šolsko leto na gimnaziji v Celju se je končalo v soboto, dne 15. jul. z običajno šolsko mašo in razdeljenjem spričeval. Na samostojnih slovensko-nemških gimnazijskih razredih v Celju je bilo koncem šolskega leta 199 dijakov; od teh so vsi Slovenci.
— Za Strossmayerjev spomenik v Zagrebu je doslej nabranih 22.947 kron.
Emil Bachman
5^0 South Ontsp o»».
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar
društvenih odznakov
(badges), regalij, kap, bander in zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Nerver!
To je Bauer-jev znameniti krepčilec. človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
KAJ JE TO ?
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Na prodaj po vseh
Jedini lastniki inrazpošiljavci.
A. BAUER & CO. -	- ..	, .f ,
142-148 E. Huron St., Chicago. SlOVCHS Klil gOStllflŽHle
avgusta mar».
AMERIKAMI SLOYIEG.
Ustanovljen i 1.
Prvi in najstarejši slovens, v Ameriki in glasilo K. k
itoliški list Ji. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOMSKO-iH. TISKOVUfi DRUŽBI.
Naročnina za M ni žen e države le proti pred plači $1.00 na leto; za Evropo proti predplafii $2.00 na leto.
Bfipisi in denarne pošiljalve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. IH.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SL0VENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic, newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Daši mnoge skušnjave povzroča meso in svet, vendar hudobec nikdar ne stoji poleg kot brezdelen gledalec, nego vodi te skušnjave in jih obrača v svoj prid.
čim rajši poslušaš hudiča in čim. odločneje zanikaš njegovo bivanje, tem bolj se izročaš nečistemu duhu in tem globlje se pogrezaš v blato grehote. Tvoj ugled nazunaj morda ne izda, da se pajdašiš z grdo hudobo; morda te visoko čislajo pos-vetnjaki; odevaš se lahko v dragoceno in moderno obleko ter suceš samo v olikani in vzgojeni družbi, v resnici pa si kaluža krivičnosti,gomila pokvarjenosti.
Kaj je storiti? “Nadeni si orožje božje” (Ef. VI.) Bodi oborožen od glave do nog z vsem orožjem, ki ti je Bog in Njegova sveta cerkev nudita za boj. Bitka besni samo malo časa. Z Bogom in Njegovimi angeli in svetniki boš zmagal, in vse bo mir in veselje na vekomaj.
CERKVEN! KOLEDAR.
13. avg.	nedelja	9. pobink.
14. “	pondeljek	Evzebij, spoz.
15. “	torek	Marijino vnebov.
16. “	sreda	Rok, spoz.
17. “	četrtek	Libérât, muč.
18. “	petek	Helena, kraljica.
19. “	sobota	Sebald; Joahim.
Verska premišljevanja.
Rojakom, v potrditev njih vere.
LVI.
Hudobec te lovi.
Zadnja stopnja nevere je trditi, da hudiča ni. Taka trditev nareja hudiča še bolj navzočega in vplivnejšega. Ves krščanski uk jamči bivanje hudiča, ki je naš najmočnejši in osebni sovražnik. Kdor veruje v sv. pismo, mora verovati v zakletega sovražnika naše sreče. Po ___Vc i ¿g u hi til a" i rr o grorn n e moči. Judje so popolnoma verjeli v tako bitje in njegova delavnost je zadostno naznanjena v starem zakonu. V novem zakonu se hudič prikazuje kot veliki nasprotnik našega Gospoda: prvič, ko Ga je skušat v puščavi; potem, ko Ga je prosil milosti, premagan in vržen iz človeških teles; slednjič, ko Ga je zasledoval, kot Njegov smrtni sovražnik, do križa na Kalvariji. V priliki o sejavcu in divjem maku razkriva Kristus brezbožne načrte hudičeve zoper nebeško kraljestvo, ko pokončeva dobro setev v srcu človeškem in seje divji mak med pšenico, medtem ko ljudje spe.
Kakor je satan skušal in zasledoval Kristusa, tako skuša in zasleduje Kristusove naslednike. Zanke nastavlja in pasti za neprevijine ter drži v jetništvu tiste, ki se podvržejo njegovi volji. Svoje delo zapeljevanja opravlja z veliko spretnostjo in zvijačo; spreminja se v angela svetlobe, da skrije svoje mračne načrte. Srčnosti ne izgubi lahko v svojem grešnem delovanju; kadar je zavrnjen, ponavlja svoje napade z dvojno silo.
Njegov vpliv se razteza čez člove sko telo, ki je vzame v posest z božjim dopuščenjem. Naš boj zo per hudiča se mora nadaljevati, dokler še dihamo. “Naš nasprotnik, hudič, hodi okrog liki rjoveč lev in gleda, koga bi požrl.” Bojevati se moramo do bridkega konca, ako želimo zmagati in prejeti krono nesmrtnosti.
Moč hudičeva ne izvira iz kake naravne pravice čez človeka, nego je posledica tega, da se človek ra-dovoljno podvrže po grehu, če napraviš smrten greh, se voljno udaš sužnosti hudičevi. Ta sužnost obstoji v tem, da moraš plačati kazen zastran greha in da si pod neposrednim vplivom satana, ki te zapeljuje k novim grehom tsr muči z raznimi trpljenji dušnimi in telesnimi.
Hudobec te lovi neprestano. Sku-ša te sistematično, vedno inpovsodi. Skuša te naravnost z vnanjimi sredstvi, z besedo in zgledom brezbožnih Ijudij; skuša te s tem, da deluje na tvoje čute in domišljijo.
Je 1! nevarno katoliško priseljevanje?
Sedaj je skoro res videti, da namerava kongres še bolj prestriči priseljevanje prihodnjo jesen. Že nekaj tednov gotovi upravni časopisi priobčajo članke, ki cikajo na to,, in večina izmed nas ve, kako se kaka nova politika otvarja v tej deželi. Razni časopisi jo razpravljajo tedne in tedne, in potem, če ni splošnega ugovora, se sestavi nasvet postave in predloži kongresu. Kakor vidimo, se stavijo temelji sedaj.
Tako n. pr. je pisal neki “Raymond” iz Washingtona v chicaško “Tribune”, češ, da neolikani Av-strijani preplavljalo te deželo, in Ogri in Italijani in Rusi. Ko je prečita!dotični dopis, še povprečni čitatelj dvigue s čutom tesnobe. V svojem duhu vidi, kako to deželo “požirajo” inozemci ali tujci ter postane pošteno prepričan, da se mora “povodenj” ustaviti.
Očividno dejstvo pa ostane, da se niti besedice ne zine glede ogromnega navala Švedov in Norvežanov, ki se dan za dnem izteka v to deželo semkaj, in sedaj vpijejo raznotere kupčijske družbe v deželi, da se Kitajcem dovoli vhod. Švedi in Norvežani so protestantje, po ogromni večini, a Kitajci in Japonci so pogani. Če ni značilno, da so vsa plemena, ki se,imajo izključiti, katoliška, pa je vsaj videti tako Večinoma so ljudje, prihajojoči iz Rusije, judje. Potemtakem se človeku zdi, da so samo judje in katoličani izbrani za izključitev.
Res pa ni,, da so Ogri in avstrijski katoličani neolikani, tu&i niso ruski judje nevedueži. Z druge strani je večina Kitajcev zares omračena in nekatera najbolj zaželjena plemena severne Evrope niso prečudovito brihtna. Kolikor moremo mi raz-videti iz dosedanjega pisarenja, ni vzroka za plemensko strankarstvo postavodajnih pokroviteljev. Ame riški konzuli v Italiji odločno po udarjajo, da so Italijani sposobni za dobre državljane. Morda bi bilo dobro za katoličane, da pazijo malce na to propagando časopisja. Gotovo bi bilo čudno, izključiti katoliške Poljake, Italijane in Av-strijane ter dopustiti Kitajce in Japonce.	The New World.
Dosmrtno zavarovanje.
V ameriškem zavarovalništvu — piše ‘Amerika’ — ropotači na vseh koncih in krajih. Še niso zaključki o zavarovalnici ‘Equitable’ v svoji polni daiekosežnosti prodrli v ljudstvo, ko se objavljajo že tudi hude tožbe zoper drugi dve veliki zavarovalni družbi.
Glede zavarovalnice “New York Life” se gre sicer začasno samo za bolj ali manj temne govorice.
Zoper “Mutual” pa nastopajo tožbe že v najdoločnejši obliki.
“V zavarovalnici ‘Mutual’ ” — piše n. pr. ‘Era Magazine’, in odlični newyorski in chicaski časopisi po-natiskujejo članek— “je vladala ista brezozirna zapravljivost, kakor v ‘Equitable’. Tudi njeni uradniki so s pomočjo po samih sebi ustanovljenih sleparskih kompanijah brcali postavo; so v škodo zavarovancev zakrivljali sleparske čine in zaprav-
Svojim naročnikom!
PRVA polovica tega leta je že potekla, a nekateri naročniki še niso ponovili predplače, oziroma se niso poravnali zaostale naročnine. Te dni smo zaceli pošiljati račune onim naročnikom, ki ali še niso ponovili predpLače za to leto, ali pa še ne poravnali zaostalega, in v kratkem- dobi vsak zakasnel naročnik točen račun koliko je še dolžan na listu.
Ni naša navada vedno tirjati naročnike in jih vspodbujati, da store svojo dolžnost. A včasih pa je to le potreba. List je tako po ceni, da ga vsakdo lahko vzdržuje brez posebnega žrtvovanja in tudi redno plačuje. Upamo, da ta nas prijateljski opomin ne bo brez vspeha.
Jako neradi bi vstavili list zaostalim naročnikom, zlasti se sedaj ko izhaja v njem krasna in dokaj dolga povest “POMORSKI ROPAR”, na katero opozarjamo vse svoje čitaloe. Vsak kdor jo pazno in redno oita bo uvidel, da je povest sama vredna celoletne predplače za list. Ko bo enkrat končana, bo gotovo vsak bralec dejal, da smo govorili resnico. Povesti “Žalost in veselje” ter “Robinson” se z njo nikakor ne morejo meriti, vendar vedo vsi, da so tudi te sila zanimive.
Prosimo torej vse svoje naročnike, da nam kmalu po prejetju računa pošljejo dotično vsoto in prepričani naj bodo, da jim “POMORSKI ROPAR” ne bode ubežal, ampak jih bo zabaval do — konca povesti.
Upravništvo.
Bombaž je delek Mehike.
; 1 a v n i p r i-
Na 6 2 milj v sekundi cenijo hitrost posamnih meteoritov ali izpodnebnikov, padlih na zemljo.
Prvi prestopnik n a -redbe zoper hitro vozarenje z avtomobili v Oleanu, N. Y., je bil tamo-šnji župan Peter Foley.
Za $13,000 je bil'zgra-ien neki hotel v Kettle Fallsu pred šestimi leti, a zadnjič je bil prodan na dražbi za $200.
Trinajst morilcev, med njimi dvoje obsojenih v kaznilnico do smrti, je zadnjič ušlo iz ječe v Georgetownu, Del. Da so mogli uteči,so prepilili luknjo skozi streho.
Pri mestu Moncao na reki Minho, Portugalsko, se je zadnjič prevrnil brod z romarji, ki so se vračali od neke procesije; 30 romarjev je utonilo v reki.
ljali stotisoče. Dividend ni bilo že davno takorekoč nobenih več. Zato so pa samo uradniki newyorskega glavnega urada na leto dobivali nič manj kakor $1,000,000 na plačah; so leta 1904. poleg tega zapravili ogromno svoto $1,134,834 za docela neprigled ne s vrhe (advertising, printing, stationary, postage, incidentals) in razun tega vrgli v žrelo poželjivim pravdosukačem $364,253 za ‘legal advice’.”
Kar se tiče zemljiške lastnine, trde newyorski lastninski mešetarji čisto odkrito, da ne bi ista, dasi cenjena v knjigah na več nego 34 milijonov, v resnici donesla niti 10 milijonov!—
To so lepe reči, in čuditi se ni, da časopisje pod vtisom istih vedno krepkeje zahteva preiskavo zavaro-
r *	------- j»v/ ui<.«vui ^icioat/*
valni oblasti.
Da se bo ta preiskava vršila in raztezala na ‘New York Life’ in morda tudi nekatere druge zavarovalne družbe, je jako verjetno.
Kaj bo pri tem prišlo na dan?
Korupcija (podkupnost) in smrad! Konečna posledica pa bo, da se bo ljubega občinstva polotilo tako1 veliko nezaupanje do vseh obstoječih zavarovalnih družb, da bodo Vse zavarovalnice občutno trpele.
Pot do reforme ali preustrojitve je v značilnem interviewu pokazal Grover Cleveland. A začasno mu noče še nikdo verjeti, da tudi v do-larjevi deželi 20. stoletja pošteno še vseeno najdalj e traja.
Boljše ne postane z zavarovalnicami, kakor s kupčijo sploh ne, dokler nedostaja vzgoji ameriške mla-deži in celemu značaju ameriškega ljudstva vzorna vsebina pobožnega vedenja.
Zgodovina ameriških Čehov.
(Konec.)
“Da, resnično! Čehi v Združ. državah,” zaključuje dr. Jan Habe-nicht predgovor k svoji zgodovini ameriških Čehov, “so si osvojili muogo slabih stranij tujega življa,a na dobre strani so skoro pozabili. Res, mislečemu in narodno čutečemu češkemu človeku je v češko-ameriški dražbi zares dostikrat tesno in nepovšeči. In mnogoterniki se bodo vprašali, zakaj sem se vendar spustil do spisavanja zgodovine takih rojakov?
“Odgovarjam: ‘Dostikrat, vsaj prve dobe, ko niso bili našinci še razhujskani in izprijeni, so se našli tupatam navdušenci, ki so imeli dobro voljo in gledali'narodno življenje dvigniti in drug drugemu, po starem načinu, napraviti radosten trenotek; ampak ti časi so minuli, in danes se skoro vsakdo trudi, življenje rojaku svojemu zagreniti. Kar se tiče mene samega, imam v tem oziru jako žalostne izkušnje.
“In bas na ljubo tistim rojakom, ki so po svojih silah prispevali k zadržanju povodnji, valeče se na Čehe ameriške, sem se spustil do
spisovanja zgodovine, katero priporočam laskavemu sprejemu in nepristranski sodbi.”
Tako se glasi znameniti predgovor k Habeniohtovi zgodovini ameriških Čehov. Kdor ga je pazno prečital in je pri tem malo pomislil na naše slovenske razmere, je našel dokaj sličnosti.
Po predgovoru navaja pisatelj v kratkem a jedrnatem uvodu, kdo in kdaj se je prvi selil v sedanje Združ. države. Prvi znani češki priseljenec je bil Avguštin Heržman, ki je došel po 30 letni vojni in sicer 1. 1633. čez široki ocean, kot zastopnik neke bogate holandske tvrdke. Potem se je priselil v 17. stoletju
. •	"	-	-•	"”-1	’	=S-	—■»*---
nja zgodovina Združ. držav. V 18. stoletju je potem dospelo v Kolumbovo deželo več Čehov, katerih imena pa se niso ohranila. Priseljevati so se jeli zlasti takozvani ‘moravski bratje’, ki so zgradili svoj prvi hram božji v mestu Sa-vannah, Ga., 1. 1736.; Matej Stach se je imenoval njihov prvi misijonar; v kratkem so se docela poa-meričanili.
“Je sicer možno, da je koncem
18.	in začetkom 19. stoletja prišeL mnog čeh v Združ. države,” pravi dr. Habenicht, “toda, ker je ali svojo narodnost zatajil ali ostal duševni in gmotni nemanič, ni znan. Zato preidimo k opisu zgodovine rojakov, ki so se priselili v Združ. države ameriške malo pred letom 1848. in za njim do naše dobe.”
Le malo Čehov je dospelo v Ame riko iz idealnega hrepenenja po
svobodi, večino je prignala beda za lenuhom.
Nato prehaja pisatelj v popis čeških naselbin v državi Missouri, izmed katerih je največja v St. Louisu, kjer živi nad 8,000 Čehov. Že 1. 1854. so si v zadnjem, mestu Cehi ustanovili svoje prvo podporno društvo. Prva konvencija Č. S. P. S. t. j. češko-slavjanskih podpornih spolkov ali društev se je vršila. 1. 1871. v St. Louisu. Prvi češki ča sopis v St. Louisu so bile ‘Narodni Noviny\ tiskane že 1. 1860.
*
•*
Prvi sešitek Habenichtove zgodovine,opremljene z mnogimi slikami, že kaže, da bodo ameriški Čehi kmalu imeli knjigo, na katero bodo' lahko ponosni. Kar najtopleje priporočamo ‘Dejiny Čechu Americ ! kych”vsem češčine veščim rojalom, ki jim je mar zgodovina naših bra tov čehov, slavnoznanih prvobon-teljev Slavjanstva. Zgodovina bo izhajala v sešitkih po 50c, a izdaje jo časopis ‘Hlas’, 1625 St., llth St., St. Louis, Mo.
Neki kmet v Wolter-dingenu na Radenskem si je s sla-tnoresnico odrezal glavo. 'Žena sa-morilčeva se je dva meseca preje utopila, njegov tast se je dva tedna preje obesil.
Pijančevanje je baje spravilo na beraško palico na Angleškem 75 odsto vseh ubožcev in na Nemškem 90 odsto. V Nemčiji povzroča pijančevanje na leto 1600 samomorov in daje norišnicam okoli 300 žrtev.
Stavbe na kole h, kakor so bile v starodavnosti na ljubljan skem močvirju, so še danes mnogo razširjene, zlasti po vzhodnoindij-skem otočju, v Zadnji Indiji in v jugovzhodni Aziji, tudi se nahajajo v Afriki in drugih deželah.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, P.RENOVTJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
EEUMATIZEM, P0KÖSTHIC0, PODAGRO itd.
in razne reum-*»*ične
nepriiike.
SAflO j 25ct. in SOct. v vseh lekarnah ali pri
F. Ak Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Egiptovska princezinja Suniah, teta khedivova, se je v Kairu usmrtila z morfijem. Vzrok samomora je tvorila zakonska nesreča. Pred tremi leti se je princezinja poročila z nekim mladim Otomanom, k! i« skoro vse njeno nremniimjo zapravil. Lansko poletje se je ločila od njega v Parizu. Izza svojega povratka v Egipet je bila princezi nja otožna.
Trgovec s sadjem A.
J.	Nichols v Grand Rapidsu, Mich., je zadnjič hotel odtrgati nekaj banan z debelega kosma, ko je zdajci skočila z debla tarantula in ga ugriznila. Nichols se je otresel živali in je nemudoma tekel k zdravniku, dočim je neprestano skušal izsesati strup iz rane. Vkljub temu je naglo otekla roka skoro do komolca, predno je mogel zdravnik poseči vmes. Pozneje so našli v kosmu banan gnezdo z najmanj 500 mladimi tarantulami.
Moskiti so povzročili štrajk. Kontraktorji, ki so podjeli gradbo nekega mostu čez reko Flush-ing Creek pri mestu Corona, L. J., so tam blizu napravili barake ali kolibe za italijanske delavce. Mislili so, da bo tamkaj radi bližnje vode hladen prostor, a so računali brez moskitov. Ko so Italijani rabili barake osem dnij, so izjavili, da ne morejo zaradi moskitov spati nobeno noč, in ker je poslovodja ostal nem proti njihovim tožbam, so zaštraj-kali in zažugali, da požgo barake. Kontraktorji so nastavili čuvaja, ki so ga pa moskiti tako zdelali, da je moral v bolnišnico.
Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravuost. W. F. Severa Co., Ce-dar Rapids,Iowa.
Strašen zločin.
Na južni strani mesta Chicago so našli v njenem stanovanju telo stare gospe, matere dobroznane ameriške igralke, in mislilo se je, da je bil iz vršen strašen zločin. Zdravniki so izjavili, da je stara gospa umrla za alkoholizmom. Kako svarilo za tiste, ki še mislijo, da se morejo želodčne težave ozdraviti s cenenim “želodčnim grenčecem” (Stomach Bitters), narejenim iz sirovega špirita ali lesnega alkohola! Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je naj zanesljivejše zdravilo za želodec. Pripravljeno je iz čistega grozdnega vina in vpeljanih rastlin. Priporočilno v vseh boleznih, označenih z izgubo slasti in izgubo moči. Naredi kri čisto in obilno, prebavo popolno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, Ul.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
121 IT. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in srebrnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očaiapotrebujete.
ROBT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
MO! MO!
Dovršenost na polju lekarniškega znanjal
FRANČIŠKANSKI
želodečni grenčec
Veliki krepčilec,	&
oživtjalec sistema r1?	in tvoritelj krvi.
Napravi slabotnega dloveta modnega.
Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodečne nepriiike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah.
(Red Cross Kidnev Piaster.) dvojna velikost in dvojna moč prot: bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
'CENA 35c.i
THE PALACE PHARMACY
104 Ottawa St., Joliet.
8.	F. SCHICK, lastnik.
ZASTONJ !
Da se naši občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kmlo in pri onih strankah, kjer so bili dogeda) Se nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednof» zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naSe tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker ta jo darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenagle starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečino na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate sprideu želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa’’ o*-dravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isttnito po-
ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste uai obljubili, in Se več, pas rae je izoova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, IU.
Kar govorimo, tudi držimo I Izrežite to ter nam dopoSljite vaše ime in Daslov ter pridenite zraveu znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
lil Ceder Street,	New York, N. Y,
mihoCemottoj denar,
TI HOCES NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bon vselej postregli z najni&jimi tršnir, cenami Mi imamo v zalogi vsak vrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij meh in trdi les, late, cederne steb deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines uli blizu norega kanala.
Predno kupi« lomu» egl»sl se pri nas, oglej si naSo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in prihranili denar.
W. J. LJFONS,
Naš Office in LumbČr Yard je na voj¡
DESPLAINES IN CLINTON ULIC
(. S. K.
JEDNOTA
Nadzor-
niki:
i. nation i odbor:
Pravni
odbor:
“rizivni
odbor:
Inkorponrana v držav: Illinois dno 12. jan. D. A. 1898,
] redsednik: Johx R. Sthrbebtc, 2203 Calumet ave., Calumet, Mich.
] Podpredsednik: Mihael Skkbe, Box R., Colliawood, Ohio.
. Podpredsednik: Frank Bojo, 222 Messa ave., Pneblo, Colo. lavni tajnik: Mihael VVardjan, 903 Scott St. Joliet, III.
J [. Tajnik: Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, O. j lagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, III.
) »uhovni vodja: Rev. John Plevnik, 020—lOthSt., Waukegan, 111. rhovni zdravnik: Dr. Martin Iveo, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pide St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicigo St.. Joliet, HL Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, III. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, III.
Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, III.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, III.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, III. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, III.
Prošnja.
iovo društvo sv. Petra in Pavla, Etui, Pa., želi pristopiti h K. S. K. Jednoti. Imena:	Marko Stekovie, roj 1887; Matija Kasan, roj
1887; Mirko Kuna, roj 1387; Mitij» Kusan, roj 1887; Jve Bek, roj 1887; Mihael Erdeljac, roj 1887; Janez Erdeljac, roj 1885; Simon Starešinič, roj 1884; Franc Lujio, roj 1884; Franc Sestric, roj 1883; Nikolaj Čanič, roj 1881; Jinez M iršič, roj 1874; Jožef Str-hovič, roj 1877; Peter Slidič, roj 1877; Janez Rujevčam, roj 1875; Janez Močičevič, roj 1875^ Mihael Stukič, roj 1875; Štefan Maršič, roj 1874;Janez Coholič, roj 1874; Simon Pavkovič, roj 1874; Franc Kuzmijal, roj 1873; Štefan Bek, roj 1870, Jure Mravunac, roj 1870; Luka Subasič, roj 1870; Franc Maršič, roj 1870; Jure Mireičevie, roj 1868; Matija Špuiič, roj 1864; Karl Lujam, roj 1861; Juro Bencekovič, roj 1860; Janez Novak, roj 1860. Dr. š. 30 članov.
Pristopili:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8519 Agaič Matija, roj 1866, 8520 Anžekovič Jure, roj 1863, 8521 Strucel Miha, roj 1861, 8522 Verščaj Janez, roj 1861, spr. 8. avg. 1905. Dr. š. 192 članov. K društvu V. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 8523 Žele Peter, roj ¿862, spr, 8. avg. 1905.	Dr. š. 129 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 8524 Škufca Janez, roj 1864, spr. 8. avg. 1905.	. Dr. š. 42 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 66, Cleveland, O., 8525 Kovačič Janez, roj 1883, 8526 Bradač Anton, roj 1879, 8527 Pajk Jožef, roj 1868, spr. 8. avg. 1905.	Dr. š. 25 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 8528 Sem Ferdinand, roj 1876, 8529 Lesjak .Janez, roj 1863, 8530 Sem Martin, roj 1860, spr.-8. avg. 1905.	Dr. š. 71 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8531 Sevecki Alouis, roj 1887, 8532 Modic Janez, roj 1880, spr. 8. avg. 1905. Dr. š. 70 članov. K društvu sv. Srca Jezusa 70, St. Louis, Mo., 8533 Trost Ignac, roj 1878, 8534 Žgur Janez, roj 1875, spr. 8. avg. 1905. Dr. š. 51 članov.
Prestopil:
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., k društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 4521 Buhte Janez, 7. avg. 1905. I. dr. š. 79 članov.
posrečilo priti mirnim potom z Ar noldoin do zadnjih vrat iz hiše V Staiičeve, nakar sta se napotila do mo v. Za njima pa pritečeta prej imenovani Jamnik in Anton Trojan,
vam priložnosti. Kdor hoče pri stopiti, na,j se zglasi do dne 3. sept. pri podpisancu ali pa pri novoizvoljenem I. tajniku Franku. Ogrin,
New Alexandria, Pa.
Pozdravljam vse ude K. S. K. prvi z nožem, drugi pa s kladivom. Jednote po širni Ameriki.	j Prva dva sta zbežala, a nesreča je
John Tome. hotela, da se je Anton Dolenc spod-taknii in zgradil, nakar mu je Jamnik prizadejal d ve smrtni rani v levo stran notri do pljuč; - boli ranjenec okreval ali ne, se še ne ve. Anton Trojan je pa napadel Fr. Arnolda s kladivom in mu prizadejal tri precej občutne udarce po glavi.
Takile pretepači spadajo v črno Afriko med Hotentote, a ne v deželo Kolumbovo, kjer sramote slovensko ime!
Aliegheuy, Pa., 7. avg. — Društvo sv. Roka št. 15 K. S. K. Jed. bode imelo spoved v soboto zvečer dne 19. t. m. in v nedeljo zjutraj ob 8. uri bode peta sv. maša, pri kateri pristopi k mizi Gospodovi,kakor ponavadi vsako leto o prazniku svojega društvenega patrona sv. Roka. Opominjam vse člane imenovanega društva, da se gotovo udeleže spovedi iu sv. obhajila v največjem številu, in da ne zamudijo pravega časa. Kdor se ne udeleži, zapade kazni 5Cc po društvenih pravilih.
S pozdravom
John Medosh, tajnik.
II. dT.-S:-22 Članov.
Dr. š. 68 članov.
Odstopil:
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 5753 Šumlak Anton, 2. avg. 1905.	5 "" Y’
Snspendovani:
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 5128 Hočevar Joseph, 5130 Novak Math, 6039 Mantel Franc, 3566 Vidmar Jakob, 4767 Stupca Franc, 5459 Ogrin Anton, 5554 Potisek Martin, 25. jul. 1905.
Dr. š. 406 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2324 Zobec Anton, 4634 Turek Anton, 29. jul. L905.	Dr. š. 188 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 7510 Andrejčič Simon, 6610 čaael Pavel, 6611 Dule Janez, 7511 Dule Franc, 8. avg. 1905.	Dr. š. 67 članov.
Izločen:
Od društva sv. Janeza 13, Biwabik, Minn 1905.
Pristopila članica:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2545 Strucel Margareta, 8. avg. 1905.	Dr. š. 56 članic
Prestopila članica:
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., k društvu sv. Frančiška 66, Cie veland, O., 1817 Buhte Marija, 7. avg. 1905. I. dr. š. 18 članic.
II. dr. š. 8 članic.
Snspendovana članica:
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 1664 Vidmar Jožefa, 25. jul. 1905.	Dr. š. 120 članic.
MIHAEL WABDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet. Illinois
959 Merzlak Vide, 8. avg Dr. š. 60 članov.

Cumberland, Wyo., 7. avg. — Dva moža sta bila usmrčena, dva hudo ranjena in šest jih je odneslo bolj lahke poškodbe ob nezgodi v rudniku št. 1 Union Pacific Coal kompanije. Mrtva sta J. Anderson in J. Sellers. Hudo ranjena sta J. Corrigan in Frank Sabella (Zabela?), ki imata zlomljeni hrbtenici. T. Evans, J. Miller in W. Wilcox ter trije drugi so bili lahko raajsni. V rovih je bilo samo malo delavcev ob nezgodi. Nekaj premoga je bilo zgoraj, ki se je zdel nevaren. Pre-mogarji so ravno zažgali razstrelivo, da so nevarni premog spravili doli, nakar so ga jeli metati v kare, ko je druga plast, petnajst čevljev dolga, osem črevljev široka in deset palcev debela, padla navzdol in zmečkala premogarje v rovu.
Calumet, Mich., 4. avg. — Po-tres, kateri je vznemiril dne 26. julija vse pokrajine ob Gorenjem jezeru, je naredil več škode kakor se je V samem Ualumetu
Joliet, III., u avg. — Društvo sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. ima, kakor znano, svojo sejo vsako drugo nedeljo v mesecu, torej bo prihodnja to nedeljo, dne 13. avg. Kdor želi pristopiti k našemu društvu, ima najlepšo priliko ta teden, ko je vstopnina nekaj nižja nego |2; zglasiti se je pri podpisanem predsedniku. Na tej seji bo članom na ogled novi društveni pečat, ki ga je krasno izdelal g. Bachman v Chi-cagi. Sklenilo se bo tudi glede društvenih znakov, ki si jih naročimo jako lepe. Nadalje se bodo pobirali prispevki za rezervni sklad,ki znašajo II na osebo. Kdor ases-menta ne plača, bo po pravilih suspendiran. S poudarkom vabim, da pridete na to sejo vsi društve-niki!
Srčnim pozdravom,
Anton Šraj, predsednik, 1109 JSf. Broadway.
Joliet, III., 9. avg. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. je sklenilo, udeležiti se parade in piknika, ki ga priredi bratsko kr-vatsko društvo Zrinjski-Frankopan to nedeljo 13. avg. v Theilerjevem parku. Zato so društveniki napro-šeni, da se zbero v obilnem številu ▼ nedeljo dopoludne do £10. ure v šolski dvorani, odkoder odkorakamo z drugimi društvi k sv. maši in potem na piknik.
Z bratskim pozdravom,
Joe Jontes, 1. tajnik.
GrOff, Pa., 8. avg. — Društvo sv. Antona Pad. št. 71. K. S. K. J. js sklenilo na 8. seji v tem letu znižati pristopnino za $1, kakor je bilo poprej, torej se bo sedaj plačevalo po sledečem redu:	Od 18. do 25.
leta se plača pristop le 50c, od 25. do 35. leta |1 in od 35. do 45. leta $2. A to velja samo za mesec avg. in do dne 3. septembra. Torej rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, podvizajte se sedaj, ko lahko za mal denar pristopite v naše društvo, in nikar ne “zanemarite dane
prvotno mislilo je škode na tisoče dolarjev. Lastniki mnogih prodajalnic, salunov, hotelov in lekarn imajo občutno izgubo, kajti dragoceno jedilno posodje, steklenice itd. se je vse razbilo, ko je letelo pri potresnih sunkih po tleh. Mnoge hiše so dobile tudi ne varne razpoke v zidovju in drugod j e.odpadel omet v sobah in s stropa in sten ter zelo poškodoval pohištvo in razne dragocenosti.
—	Dne 30. julija odpotovali so iz Calumeta v staro domovino: Math. O. Majerle z ženo in dvema otrokoma v Otovec pri Selih, župnija Črnomelj, Jožef Jakša v Črnomelj. Zadnji je šel samo na obisk v staro domovino in sicer z namenom, da si utrdi svoje zdravje.
—	Med vsemi rudniki Calumet & Hecla družbe je Red Jacket shaft sedaj prvi, ki pridela največ rudeče kovine. 1.200 tonov neizčiščenega bakra se odpremi vsak dan od tam v stope in mline. Povprečno se izvozi vsakih 24 ur 3,000 tonov bakra na površje.
—	Rojak Jožef Shaitz si je nevarno poškodoval roko v North Tamarack rudniku zadnji pondeljek.
—	Iz Mohawka, Mich., z dne J.
avgusta se piše:	Piknik, katerega
je priredilo naše novo društvo sv. Alojzija, štev. 88 K. S. K. J. dne 30. julija, je izpadel po vsem dobro. Obiskalo nas je veliko število Slovencev posebno iz,Calumeta.
—	V listu ‘Tower Weekly News’
čitamo o grozni nesreči, katera je zadela rojaka Jožefa Tomeca (?) v Soudan-u, Minn. Omenjeni je delal kot tramar v tamošnjem železnem rudniku No. 8 shaft. Dne 26. julija, na ponočnem delu, v 13. teva mu je pa padel težak kos rude na glavo ter ga na mestu usmrtil. Jožef Tomec je bil že trinajst let v Ameriki in zapušča v starej domovini ženo in dva otroka. Star je bil 40 let.	Grl.
New York, 3. avg. — Včeraj je newyorsko Slavjanstvo pozdravilo enega največjšh svojih bratov, ruskega glavnega mirovnega pooblaščenca Sergija Juljeviča Witteja. Člani newyorskega Vseslavjanskega kluba so pluli na najetem parniku na prosti ocean, da na skrajni meji mednarodnega vodovja pozdravijo svojega slavnega brata. Na jambori je vihrala vseslavjanska, belo modro-rdeea zastava.
Bilo je popoludne po 1. uri, ko se jena vidiku pojavil parnik “Kaiser Wilhelm der Grosse”, nakar je klubov parnik odplul nazaj proti karantenske j postaji na Hoffman Islandu, kamor je po preteku jedne ure dospel i evropski parnik ter se v svrho izpolnitve karantenskih predpisov ustavil. Tu je odplul naš parnik do oceanskega kolosa, kjer se je med urnebesnimi ura-klici in petjem vse-slavjan8ke himne “Hej Slavjani”. prekrcal na evropski parnik vseslav-janski odbor, da izroči Witteju pozdrave vseh slavjanskih narodnosti.
Takoj nato je klubov parnik med petjem himne “Bože carja hrani” z vso brzino odplul proti newyorškej luki ter dospel 50 minut pred evropskim parnikom do pomola št. 2. od Severonemškega Lloyda.
Tu so se sestali člani Vseslavjanskega kluba pred vsem z vojnim atašejem carskega ruskega poslaništva, prijateljem polkovnikom Razpopo-"VTHT7
L. ŠTERN S: SON
1005 Collins Si., Joliet, 111.
ia 903 N. Chicago Si.
Basla in parobrodna poslovnica.
Denar p°Siliam°
pri nas za-nesljivo ceneno in hitro v staro domovino.
Posojujeuio denar na zemljiško lutiiai ^.-ni nizkim obrestim Naprodaj hiše in lote v vseh delih mes'ta.
Zavarujemo h iše in lastnino proti ognju in drugi škodi.
Hiše, kijih im ima mina prodaj se nahajajo na: Raub st., Cora st., Broadway, Chicago st., Jackson st., Indiana st., State st., Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road in drugje’
Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po |175 vsaka, in eno vogalno loto na isti cesti za |200.
Mnogo izmed hiš, ki jih imamo ml na prodaj, morete kupiti »a lahke piačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino.
Pridite k nam kadar hočete kaniti hišo ali zemljišča. Naše cene so nai-nižje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA.
Rock Springs, Wyo., 5. avg.— Rojaka Frank Jamnik in Frank Arnold sta se že dolgo sovražila. Dne 23. jul. sta se zopet prepirala. Miril ju je Anton Dolenc, ki je skušal Jamnika odstraniti; in res ge mu je
rU.BK.lr.Li. gg Lisca. LlilUk iSTTTAjjuiivj-AfaU
iz Chicage, UL,N. Schlipenbachom, podkonzulom Shillingom, podkon-zulom grofom Tiesenhaussenom in knezom Engaličevom. Tu se je nam pridružil tudi tajnik carskega ru skega konzulata v New Yorku, Mr. Nikolaj Borisov s svojo soprogo Nino, katera je zastopala vseslav-jansko ženstvo. Gospa Borisova je predstavila klubove člane knezu N. Engaličevu, kteri je par sekund nato dovedel v našo sredo ruskega poslanika Roman Romanoviča Ro-sena, koji nas je — dasiravno prvič v našej sredi — pozdravil, kakor zamore pozdraviti le brat svojega brata, ter ostal med nami do trenotka, ko so člani našega kluba dovedli med nas i naše zemlje sina Sergej Juljeviča s spremstvom. Tu so naše gore listi, gg. Tomaž Čapek in dr. v imenu severnih in južnih Slavja-nov podvorili Sergeja Juljeviča po starodavnem slavjanskem običaju s kruhom in soljo, kateri prvi pogoj življenja so mu vročili s prekrasno izdelanim srebrnim krožnikom.
Y tem trenotku pozabil je Sergej svojo vzvišenost, pozabil svojo te žavno nalogo—in ostal je le še član naše velike slavjanske obitelji. Y njegovih očeh zaigrale so solze radosti in držeč v jednej roki znak slavjanske gostoljubnosti in vdrugej vročeno mu adreso, pričel je govoriti sledeče:
“Bratje, — zaista sem srečen, da mi je naklonjena čast takega sprejema, tembolj, ker je to prišlo od ameriških slavjanskih državljanov. To mi dokazuje, da Slavjani, pa naj že bodo državljani ali pa podaniki katerekoli vlasti, vedno vselej dokažejo svojo skupno slavjansko idejo. Srčno se zahvaljam, bratje, za sta-roslavjanski sprejem v tej novej zemlji!—Živeli Slavjani!! ”
Nato se je Sergej Juljevič vkrcal s svojim spremstvom na posebno yachto, ktera ga je prepeljala v New York v hotel St. Regis, da se do petka odpočije, na kar odpotuje na Sagamore Hill k predsedniku Rooseveltu.	Gr. 2Y-
(ASE SL0YEMI eOSPODIMJE VEDO
Ja so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava »e nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesorp- Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista,
JOHN & ANTON PESÛERTZ
1J03 N. Broadway. Joliet, Ul.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 453Î
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboj n (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar!
1 MALI
OGLASI
«ira 11 ¡m 11
Kräcker,
Hi 9 St. Clair street.
CLEVELAND.
OHIO.
KABAJU IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imata kaj naprodaj, J elite kaj kupiti, i. t. ti, denite to med male oglase v našem listu,ki ved.no prinašajo uspeh. Cena za, jedno uvrššenje, ge oglas ne obsega veš ko 7 vrst, S5e, za jkratno pa 75c. Če obsega- oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrššenje 50o, in za jkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svata je poslati z oglasom naprej.
PRODA SE TAKOJ DOBRO OBI-
skovana grocerijska prodajalna, ugodna za Slovenca ali Hrvata, radi preobilico drugih poslov, pod zelo ugodnimi pogoji. Ima dobro klet in hlev za konja. Več pove Anton Nemanich, 915 North Scott Street, Joliet, 111.	d34tfn
DELO DOBI TAKOJ STO MOŽ
pri zidanju power house ua
Drainage kanalu, miljo iu ml erno^daToTieTiT. Fiačapo'
$1.75 na dan, in je dela dovelj za dve leti, ter ni nevarno. Yeč se pove na mestu. Hayes Brothers Co., Lockport, III.
34t2
Vina na prodaj
Naznanjam rojakem, da predajam naravravina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
po 50c galon, uzorce. Vsa
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, -riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino sin ca ko, Fino n uitalel vino Na zahtevanje pošjem naročila pošljite na
Stephen Jakše
— Box 77 —
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa,
JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
TheSoot Cash
aa voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
1 " 1 —^
NAZNANILO.
Sunny Brook žganje
JE DOBILO
H medalji m razstavi t sl Louis
ZLATO IN SREBRNO kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO, ILL.
POMORSKI ROPAR.
Angleški spisal Captain Marryat. Poslovenil J. M.
VI.
Pomorski kadet.
(Dalje.)
No, kapitan ni hotel ravno govoriti z njim, toda ker ga je prvi lajtenant nekako prisilil do tega, ni mogel drugače. Templemore se je toraj dotaknil svojega klobuka in stopil pred kapitana, in žal nam je, da moramo reci, s tako veselim, lokavim, zaupljivim izrazom na obrazu, da je bila obtožba in velik prestopek naenkrat dokazana.
“Toraj,” je rekel kapitan Plumb-tou ter se ustavil in še bolj nategnil svoje rame, “jaz vidim, da se smejite radi prvega lajtnanta.”
“Jaz?” je odvrnil dečak in široko raztegnil svoja usta.
“Da, vi,” je dejal sedaj prvi lajtenant in se v vsej svoji dolgosti vzravnal, “no, čemu se pa smejite sedaj?”
“Ne morem drugače, — ni moja krivda, in dobro vem, tudi vaša ne,” je pristavil dečak spoštljivo.
“Ali veste, Edvard — g. Templemore — kako nepristojno je, ako se napram svojemu višjemu ne ob nasate spoštljivo?”
“Jaz se nikdar nisem smejal radi g. Markitalla, razun enkrat, dobro se še spominjam, in to je bilo takrat, ko se je izpodtaknil in padel.” “In čemu ste se mu takrat smejali?”
“Jaz se vedno smejim, kadar se kedo izpotakne in pade,” je odgovoril fant; “ne morem temu poma-gati.”
“Potem,mislim,bi se tudismejali, ako bi mene videli na tleh?” je vprašal kapitan.
“O!” je odvrnil dečak, ki se ni mogel več premagovati, “jaz sem gotov, da bi počil smeha — mislim si, da vas sedaj vidim v tem položaju.”
“Ali zares? Jakojne Da veseli,da to n"i res; Dojim se pa, mladi gospo
dine, da ste sami sebi dokazali svoj
prestopek.”
“Da, svoje smejanje, ako je smejanje prestopek; toda v vojaških postavah ni nikjer zapisano kaj takega.”
“Ne, toda premajhno spoštovanje je. Vi se smejite, kadar greste na vrh jambore.”
“Toda, jaz izvršim povelje takoj — ali ne storim tega, g. Markitali?” “Da, vi izvršite povelje; toda vaše smejanje priča, da se prav nič ne bojite kazni.”
“Prav nič več. Polovico svojega časa prebijem vrh jambore, in sedaj sem že vajen tega.”
“Toda, g. Templemore, ali ne občutite sramote kazni?” je strogo vprašal kapitan.
“Da, ako bi čutil, da sem jo zaslužil, bi gotovo moral. Ne bi se smejal, ako bi me vi poslali vrh jambore,” je odvrnil dečak resnega obraza.
“Ali vidite, g. Markitali, da je Templemore lahko resen?” je opom nil kapitan.
“Vse sem že poskusil, da bi ga naredil resnega; toda rad bi vprašal g. Templemora, kaj misli reči, s tem, ko pravi, “ako jo zasluži”. Ali misli s tem reči da sem ga ke daj po krivici kaznoval?”
“Da,” je drzno odgovoril dečak; “v petih slučajih izmed šestih moram iti na jamboro zaradi ničesar — in to je vzrok, da si prav nič ne naredim iz tega.”
“Za nič? Ali ni smejanje nič?” “Jaz spolnujem svoje dolžnosti, kolikor le morem; vedno takoj ubogam vašim poveljem, jaz skušam vse storiti, kar le morem, da bi vam ustregel, — toda vi me vedno kaznujete.”
“Da, zaradi smejanja in pa, kar je še hujše, ker ste vzrok, da se vsi mornarji cele ladije smejejo.”
“Oni delajo ravno tako kakor po navadi, akoravno se smejejoj— in jaz mislim, da delajo še bolje, ako so veseli.”
“Prosim vas, kakšno pravico pa imate vi misliti?” je odvrnil prvi lajtnant, sedaj zelo jezno. “Kapitan Plumbton, ker misli ta mladi gospod, da ima prav, ako se vmešava, *ako jaz vzdržujem red in discipli
gel vse to doseči boju.
v kakem srečnem
no, vas prosim, da bi se prepričali, kako bo vplivalo nanj, ako ga vi kaznujete.”
“G. Templemore,” je dejal kapi tan, “vi ste pred vsem nekoliko preveč prosti v svojem govoru, in drugič, prevelik prijatelj smeha. G. Templemore, vsaka stvar ob svojem času — biti vesel ob svojem, biti resen ob svojem. Tukaj na krovu pa ni prostor 2a šale.”
“In tudi pri ograji ne,” je šaljivo opomnil deček.
“Ne, prav imate, tudi tu ne; toda vi se lahko smejete na zadnjem delu ladije in spodaj med svojimi tovariši.”
“Ne, ne smemo se; g. Markitali vedno pošlje koga k nam, ako nas sliši smejali se.”
“Zaradi tega g. Templemore, ker se vedno smejite.”
“Jaz mislim, da se; in ako je to napaka, mi je jako žal, da vam ne dopadem, toda jaz vas s tem ne zaničujem. Jaz se smejim v spanju
—	smejim se, ko se zbudim —smejim se, ko sije solnce — vedno se čutim zelo srečnega;akoravno me pa za kazen vedno pošljete vrh jambore, g. Markitali, se vseeno ne bom smejal, temveč bom žalosten, ako se vam pripeti kaka nesreča.”
“Verujem, da bode tako,dečko— v resnici verujem, g. Markitali,” je dejal kapitan.
“Dobro,” je odgovoril prvi lajtenant, “ker g. Templemore spozna svojo napakp, kakor se vidi, odstopim od svoje pritožbe — prosim ga samo, da se ne bo več smejal.”
“Sedaj slišite, kaj pravi prvi lajtenant. To je prav umestno in želim, da ne čajem nobene pritožbe več. G. Markitali, sporočite mi, kedaj bo popravljena vrv onega sprednjega jadra — rad bi ga še v tej noči dal razviti.”
Markitali je odšel, da poizve gle-
“In, Edvard,” je dejal kapitan Plumbton, kakor hitro ju lajteuant ni mogel več slišati, “rad biiti v tem oziru še mnogo povedal, toda sedaj nimam časa. Pojdi toraj in obeduj z menoj — ali veš, pri moji mizi jo dovoljeno le bolj zmerno smejanje.”
Dečak se je dotaknil svojega klobuka in srečnega in zadovoljnega obraza odšel.
Ta mali prizor smo vpletli v našo povest, da morejo čitatelji spoznati, kakšnega značaj-a je bil Edvard Templemore. Bil je v resnici živa šala, veselje in prijaznost napram drugim;bil je prijazen celo nasproti prvemu lajtnantu, ki ga je zasledoval zaradi njegove naklonjenosti do smejanja. S tem pa ni rečeno, da je imel deček vedno prav, ko se je smejal, ali da prvi lajtenant ni imel prav, ko je skušal ustaviti njegov smeh. Kakor je rekel kapitan,vsako stvar ob svojem času, toda Edvard se ni vedno smejal o pravem času. A to je izviralo iz .njegove narave in on ni mogel drugače. Bil je vesel in radosten, kakor jutro v maju; in tako je živel dalje, leta dolgo, smejoč se pri vsaki stvari — vese! nasproti vsakemu — skoro pri vsakem priljubljen —in njegov drzni, prosti in srečni značaj se ni upognil pod nobenotežavo, naporom ali spremembo.
Služil je svoj čas — pri skušnji so ga skoraj zavrgli zaradi njegovega smejanja, in potem se je podal zopet smejoč se na morje —. Poveljeval je nekoč čolnu, ko so name-raval^zajeti neko francosko korveto, in ko je bil na njenem krovu, se je tako zelo zabaval in smejal malemu francoskemu kapitanu, ki je skakal okoli s svojim mečem v roki, ki je bil marsikomu osodepoln, da je sam dobil navsezadnje znamenje od malega kapitana samega, da se je zgrudil na krov. Zaradi tega boja in z ozirom na svojo rano je bil povišan v lajtnanta, — bil prideljen neki linijski vojni ladiji v zapadni Indiji
—	se smejal tam radi rmene mrzlice, postal poveljnik krasnega, bojni ladiji pridodeljenega šonerja, in bil poslan na križarenje, da prjdobi admiralu plena, sebi pa povišanja, ako bi bil tako srečen, da bi zamo-
VII.
•Sleeper’s Bay’.
Na zapadnem obrežju Afrike se nahaja mal zaliv, ki je dobil več kakor eno ime po mornarjih, slučajno došlih tjekaj. Ono ime, katero so mu navdeli pogumni Portugalci, ki so se prvi upali na odprto vodovje južnega Atlantskega oceana, je že pozabljeno, odkar so izgubili svojo moč na morju; ime, katerega so mu dali volnatolasi.domačini, se najbrž nikdar ni izvedelo; vseeno pa se nahaja že na starih angleških zemlje vidih zaznamovan z imenom ‘Sleeper’s Bay’ (ali po slovensko:	“Zas-
pancev zaliv”).
Ob obrežju tega zaliva se nahaja nekoliko pristanišč, ki so tudi zelo potrebna; celina pa, ki tvori ta mali zaliv, nudi človeškim očem kaj malo vabljiv in mikaven prizor. Na obrežju se ne nahaja nič druzega kakor bel pesek in sem in tja mali griči, ob katere udarjajo valovi Atlantskega oceana. Vse je golo, nikjer najmanjšega sledu o rastlinstvu. Razgled v notranjo deželo zakriva gosto ozračje z zračnim odsevom,ki kaže sem in tja debla bližnjih palm, toda tako zlomljene in pokvarjene vsled lomljenja žarkov, da si more človek v teh slikah predstavljati vse drugo kakor pa drevje in sence. Vo da v zalivu je mirna in gladka, kakor zrcalo. Na tem obrežju vlada neprestan molk narave. Niti majhne sapice ni nad stekleno vodno površino, ki je vsa razgreta vsled navpično padajočih žarkov, ki razlivajo čez njo obilico svetlobe in toplote. Nikjer ni videti niti ene morske ptice, da bi mahala s svojimi peruti ali mirno plavala v zraka, ali da bi s bistrim očesom prodirala globino, pripravljena vsak trenutek planiti na svoj plen. Povsodi je tišina, samota in opustošenost. Edino znamenje življenja so hrbtine pla-vute morskega soma, ki ali leno plavajo po vroči vodi ali pa mirno leže v poldanski vročini. Tako puste, mrtve, dolgočasne pokrajine si skoro ne moremo misliti, razun ako
nnlfitim« v duhu v mrtira lpdono
pokrajine na zemeljskih tečajih.
Ob vhodu v ta zaliv, v plitvi vodi, nezasidrana toda nepremična kakor smrt je stala ladij», ki bi takoj obrnila nase pozornost vseh, .tudi ko bi se nahajala v največji in najbolj obiskani laki celega sveta. Tako krasne so bile njene poteze, da bi si skoro moral človek misliti, da ima pred seboj naravni čudež, ki naj bi, namenjen za oživljenje oceana in ustvarjen od roke nebeškega Stvaritelja, pripomogel do lepote in mnogovrstnosti njegovih del. Kje bi tudi bilo mogoče najti med vsemi živalimi, ki obiskujejo ooean na pe rutih ali plavutah, od velikanskega leviatana notri do najmanjše morske živali, od velikega albatrosa notri do najmanjšega oznanjevalca viharja,živega bitja ali stvari,lepše, bolj enakomerno upodobljene kakor je bilo to delo človeške spretnosti, katerega krasna oblika in elegantno se zožujoče strani je bilo sedaj edino, kar se je videlo med obzorjem in nebom.
Toda žal! Zgrajena je bila po nagibu lakomnosti, da podpira krvoločnost in nepravičnost, ki je opravljala sedaj še bolj sramotno službo. Prej je bila ladija za sužnje—sedaj pa slovita in še bolj strašna razbojniška ladija, ‘Avenger’ (‘Maščevalec’).
Ni bilo bojne ladije kateregakoli naroda, ki ne bi imela povelja preganjati to ladijo, ki je 'bila tako srečna in vspešna v svojem zločinskem teku. Ni bilo kupčijske ladije v kateremkoli delu neizmerne vodne ravnine celega sveta, katere mornarji ne bi trepetali, kadar so slišali ime ‘Avenger’ in se spominjali na vse grozovitosti, ki jih je izvršilo moštvo te ladije. Že povsodi.je bila ta ladija — na vzhodu, zahodu, severu in jugu, kjer je zapustila za seboj sledove ropa in moritve. Tu je sedaj ležala v mirni lepoti. Spodaj je bila črno pobarvana, vmes pa se je vila ozka rdeča črta — visoka jambora in vse ostalo pa je bilo pobarvano belo. Na sprednjem in zadnjem delu ladije je bilo razprostrto platno, da varuje moštvo vročih solnčnih žarkov. Povsodi je bilo videti jasna znamenja,da vodi
STOJ IN POMISLI!
V .
Česa potrebuješ za življenje?
JOSEPH TEINEfl’ä
DF
'Ter. Vf J1
REGISTERED
(Nadaljevanje na 7. strani.)
ZRAK IN HRANOif
Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra.
TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM <tmrAin ------------. -
Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljAti. —
Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevab. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro ves, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic.
Tritipripvn 7rfril- zavaruje Ti zdravje,
11 lUCl JCTU ¿Ula	zavaruje Tvojo moč,
vilno grenko vino zavaruje Tvoje življenje za več let.
Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nerodnostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.
Dobiva se y lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINE R,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
SVARILO !
Trinerjev brinjevec
Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINE RJE VEGA!
postaja z vsakim dnem bolj priljubljen, deli, da je najmočnejši in najčistejši.
zato ker so naši ljudje sprevi-
+0+0040++0+00
Anton Terdič*
200 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
N. W. Phone 825.
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po S nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
USTANOVLJENA 1871.
OP JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C, H. TALCOTT, blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The D. S.” lPc. in ‘'Meersctom” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, ills.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
GE0.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Pfurnralr* prodajalec ur, verižic, uhanov, nldlljd I U&U1 Cii prstanov in druge zlatnine.
4*1 BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG~|4j»
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni.........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni........... ..$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni..$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Riz '•talnic s slik i ni st ivb ali naravnih. prizorov raznim imoriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko caie šeatloniška rizstave ena za 15 centov. Veliko točne razglednice 3 za tOc 12 za 353.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:
M. POGORELC, Bos 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in zlatnino M. POGORELC, c. o. B. Schuette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, 111.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO ST., JOUET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	#	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 TV. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
V prašaj te svoj ega m esar j a za
AOJerievB domače klobase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Ezchange Street Joliet
FRANK JUEDOSH
6478 Ewing Ave., vogal 65th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
G

o^tilnicar...
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
W. C. Bishop
Frank Bishop
BISHOP BROTHERS
popravljajo kočije in ter devajo gn nimate obroče (rubber itires) na kolesa. Barvanje, in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja na voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-Chicago telefon 1631 Joliet 111.
M. B. S O ll II Si t O I*
Voting Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
eter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
A lexander h a ra s,»?
Jtm. Chicago telel. 2794 J^/n. W. telel. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL
Tie Joliel M Bail
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $1 00,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ÄOBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
K. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Meša vosehoost: JUDGE. NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.
JOLIET.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
8e priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Denar »a posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča
pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
ladijo izurjena in stroga roka. Sko | zi prozorno vodo je bilo videti bakrene okove, in kdor je pogledal raz krova doli v temnomodro morje, je mogel jasno videti peščeno dno spodaj in pa sidro. Ob zadnjem delu ladije je plaval mal čoln, in teža vrvi, s katero je bil privezan k ladiji, ga je skoro popolnoma vlekla k nji.
Pojdimo na krov te ladije. Prvo, kar bi nas presenetilo, bi bilo to, da smo se varali glede njene prave velikosti, ko smo jo gledali od daleč. Mesto da bi našli ladjico devetdesetih ton, bi morali reči, da jih ima dvesto, ter da je nenavadno široka. Krov je bil tlakovan z ozkimi borovimi deskami, brez Inajmanjše izbočine ali globine. Iz manilske konoplje narejene vrvi so bile lepo navite na bakrenih žebljih in bela barva krova je bila v krasnem nasprotju z zeleno barvano ograjo. Kompasna hišica je bila vložena z umetno obdelanim mahogani lesom in okrašena z medenovino. Svitle muškete so bile lepo urejene okoli glavne jambore, mej tem ko so bili razpostavljeni kavlji za privlače-nje tuje ladije okoli glavnega drevesa.
Sredi ladije, med prednjo in glavno jamboro se je nahajal dolg, meden 32 funtni top na lafeti, ki se jo je moglo vrteti okoli in okoli, in ki je bila tako urejena, da se jo je moglo spustiti doli v ladijo in zakriti. Na vsaki strani krova je stalo na lafetah po osem medenih skrbno izdelanih topov manjšega kalibra. Cela ladija je tudi pričala o spretnosti ladijedelca in njena oprava o njegovi razsodnosti, ko ni manjkaro ničesar potrebnega in je bilo vse jako ukusno urejeno. Skrbnost,ki jo je bilo opaziti na notranji uredbi, je pričala, da je znal vodja te ladije vzdržati železen red in disciplino ter bil na drugi strani dovršeno izurjen mornar. Kako bi s tudi sicer mogla ladija toliko časa ' pluti protipostavno in vseeno vspe-šno? Kako bi bilo vendar drugače mogoče vzdržavati red med tolpo lopovov, ki se niso bali niti Boga, niti ljudi,katerih večina je zakrivila razne umore in še hujše grozovitosti? Vse to je bilo pač edino le mogoče, ker je poveljnik daleč nadkri-ljeval vse, tako da ni mogel dobiti nobenega tekmeca. Nadkriljeval jih je s svojo nadarjenostjo, izvedenostjo v svojem poklicu, v pogumu in skoro velikanski telesni moči — in na nesrečo, nadkriljeval jih je tudi s svojo grozovitostjo in zaničevanjem vsake božje in človeške postave.
Kaj je bil ta človek v mlajših letih svojega življenja, se je le malo vedelo. Brez dvoma pa je bilo, da je bil izvrstno vzgojen, in govorilo se je, da je iz neke stare plemenite rodovine z bregov reke Tweed. Kako je postal pomorski ropar—zakaj je bil izobčen iz družbe, kako je postal izgnanec, se ni nikdar zvedelo. Le toliko se je znalo, da je nekaj let kupčeval s sužnji, predno je zajel sedanjo ladijo in nastopil svojo zločinsko pot. Mej svojimi ljudmi je bil znan pod imenom Kajn,in dobro si je izbral to ime, kajti njagova roka je bila zadnja tri leta proti oni vsakega človega in vsakega človeka roka proti njegovi. Kar se tiče njegove postave, je bil nekako šest čevljev visok, in širokost njegovih prsi in ramen je pričala o velikanski telesni moči, kakor jo je morebiti malokateri imel. Njegov obraz bi se moglo imenovati lepim,ako ga ne bi preveč kazile brazgotine in dasi čudno slišati, so bile pri vsem tem njegove oči mile in nežnomodre. Imel je lepa usta in zobe kakor bisere. Lasje so bili lično kodrasti in brada, ki si jo je po običaju morskih roparjev pustil rasti, je zakrivala dolenji del njegovega obraza. Njegova postava je bila popolna in vsled svoje velikosti pa skoro strašna. Obleka mu je bila elegantna in se je lepo prilegala njegovi postavi; obstojala je iz širokih platnenih hlač rmenih čevljev, kakor jih izdelujejo na zapadnoindijskih otokih,volnene srajce, rdečega kašmirskega Šavla, ki ga je nosil kakor pas okoli svojega telesa, zlato prevezenega telovnika, črnožametaste suknje z zlatimi gumbi, ki mu je po načinu sredozemskih mornarjev visela čez levo ramo, in lepega turbana s finimi čipkami. Dvojica samokresov
in dolg nož za pasom so pa spopol-njevali njegovo opravo.
Moštvo je vsega skupaj štelo 165 glav, skoro vsake narodnosti. Vendar se je moglo opaziti, da so bili vsi višji ali Angleži ali iz drugih severnih dežel, ostali pa so bili večinoma Španci ali pa iz otoka Malte. Bili so med njimi tudi Portugalci, Brazilijanci, zamorci in drugi, tvo-reči dopolnilno moštvo, ki je štelo v času, o katerem govorimo sedaj, petindvajset mož. Ti so bili tako-zvani Kroumen, neko črno pleme, dandanes dobro znano,ki prebiva ob obrežju okoli Cape Palmas,in katere se dostikrat najame na naših bojnih ladijab, da se angleškim mornarjem olajša službo v nevajenem podnebju. Oni so veliki, močni ljudje, dobri mornarji, vedno srečni in veseli in radi težko delajo, v čemur se razločujejo od drugih Afrikancev. Uda-ni Angležem, govore ta jezik navadno toliko, da se jih more razumeti in so jako veseli, ako se jih krsti, kadar pridejo na krov. Prvo ime, katero dobijo, obdrže navadno celo svoje .življenje, in tako je mogoče, da se more na tamošnjem obrežju najti vse polno Bluecberjev, Well-ingtonov, Nelsonov itd., ki radi opravljajo katerokoli delo najnižje vrste, ne da bi čutili, kako malo se isto zlaga z njihovimi mogočnimi imeni.
Ne sme se misliti, da so prišli ti ljudje prostovoljno na razbojniško ladijo. Bili so v službi na eni ali drugi izmed angleških ladij, ki se pečajo s trgovino ob obrežju, in so bili vjeti, potem ko so bile ladije sežgane, evropejsko moštvo pa pomorjeno. Obljubilo se jim je plačilo, ako bodo delali na tej ladiji; ker pa oni tega niso pričakovali, so le čakali prvega ugodnega trenotka, da uidejo.
Kapitan se je nahajal z daljnogledom v roki na zadnjem delu ladije in sem in tja pregledaval obzorje misleč, da zagleda kako ladijo. Častniki in mornarji so ležali okoli ali pa malomarno hodili po krovu, sopihajoč od prevelike vročine in nestrpno pričakujoč morskega vetra, da bi ohladil njihova vroča čela. S svojimi velikimi bradami, golimi prsi, zagorelimi, drznimi obrazi so tvorili skupino, ki je bila videti strašna celo v miru.
Podati se moramo sedaj doli v ladijno kabino. Oprava ti je bila preprosta: na vsaki strani postelja. Ob steni v ozadju je stala velika omara, prvotno namenjena za steklo in porcelan, sedaj pa založena z raznimi srebrnimi in zlatimi posodami vsake vrste in oblike, katere si je nabral pomorski ropar iz raznih ladij, ki jih je oropal. Tudi svetilke so bile srebrne in prvotno gotovo namenjene za okrasenje kake katoliške cerkve.
V tej kabini sta se nahajali dve osebi, na katere hočemo sedaj opozoriti naše čitatelje. Ena izmed njih je bil neki Krouman,prijetnega in veselega obraza, ki je bil krščen na ime Pompej Veliki; najbolj gotovo zaradi njegove velike postave. Na sebi je imel hlače iz jadrovine,v ostalem pa je bilo telo golo, kažoče pod gladko svitlo kožico mišice, katere bi vzbudile^občudovanje anatoma ali kiparja. Druga oseba v kabini je bil mladenič kakih osemnajstih let ali tako nekako, inteligentnega, čednega obraza, očividno evropejske krvi. Vseeno pa je bil njegov obraz videti otožen. Oblečen je bil precej tako, kakor smo malo preje opisali kapitana, samo da se je obleka le še bolj prilegala njegovemu vitkemu, toda lepo zraščenemu telesu. Sedel je na zofi, pritrjeni v sprednjem delu kabine, s knjigo v roki, v katero je sem in tja pogledal in potem zopet povzdignil oči, da opazuje gibanja Kroumana, ki je marljivo opravljal službo hišnika in urejeval in snažil dragocene stvari v omari.
“Massa Francisco, to zares lepa stvar,” je dejal Pompej in mu kazal svitel vrč, katerega je bil ravnokar snažil.
“Da,” je odgovoril resno Francisco, “da, v resnici, Pompej.”
“Kako je kapitan Kajn prišel do njega?”
Francisco je zmignil z glavo, Pompej pa je položil prst na usta in pomenljivo gledal Francisca.
Hume novo izšlo knjigo'
ZDRAVJE!
(Dalje prib.)
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak -rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
* * zdravi ali Bolni pišite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal m to tem več ker je tudi preskrbel da se:
20 tiso« Liijii» ¡zastonj razdeli med na« narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knji*»-o pazljivo in Bodete sprevideli kako zamorete v slučaju Bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove.
Ali se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
HENRIK H. MEN
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogatel
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest (6) jtednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zeienjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih iz.delovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAB CO.
LOUISVILLE, KY.
F. KORBEL & BROS.
proilsM&leo vina od trte in žganja
Sonoma Co. OaJLiiormia.
V boflna zaloga vina io urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: 110 CANAL.
lino 1
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
***
Izdelovalci
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
X*
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Poboj uje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Pieskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
PIVE
Pivovarna: South Bluff Street.
PAL ALE IN LONDON PORTER ***
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
John« Petrič
I 209 Indiana Street, Joliet, Illinois
N. W. Phone 703
I Slovenska » gostilna.
Neznanjem rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-| čam vsem v obilen obisk.
(H HJf ’i ilA-1

jQooooooooooocxxxx30oooooooooooooooooooooooooocxx>ooooo
Kje ie najbolj varno naložen denar ? |
THE
EAGLE
Hranilnih ulogje: 2© milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
Deset-dnevna prodaja vsega poletnega blaga.
Naša zaloga robe za jesen in zimo je že vsa nakupljena ter bo začela dohajati v dveh tednih. Fred tem časom pa moramo napra- #
viti za ¿jo dovolj prostora in vslea tega smo znižali ceno vsemu blagu po vseh oddelkih naše prodajalne.
Velika izber moške, deške in otroške obleke, moške oprave, klobukov, čevljev, pohištva, pecij, postelj, karpetov, fr
modrecev in posteljnih peres.	,..	.	.	, , ..
Vse to blago bo razprodavano po silno znižanih cenah. Ako potrebujete kaj od gon omenjenega, ne pozabite priti m se je ogledat).
Cene so skoro za polovico znižane.___________________________________________________
PrSjase^ričiiev soboto zjutraj 12. avg. in bo trajala deset dnij.
Preberite to pazljivo ker si s tem lahko prihranite denar.
Moška oprava.
Moške mehke poletne srajce, preje 75c, zdaj...38c
Moške mehke poletne srajce, preje $1, zdaj....75e
Moška spodnja obleka, preje 50c, zdaj.........85c
Moška spodnja obleka, preje 35c, zdaj.........20e
Moške ovratnice (neekties). preje 25c, zdaj po lOcm 15c Moške fine črne nogovice, 3 pare za...........26c
100 deških poletnih kap, prejšna j ftp cena 25c, zdaj le po ...............
MADE BY UOEWENSTE1N &S0NS
CHICAGO
Čevlji iž finega usnja.
50 parov moških čevljev raznih velikostij in oblik, prejšna cena po $1.50 in $1.75, zdaj
le po.................05c in 75c
50 parov finih moških čevljev za praznik, raznih velikostij in oblik, preje po $2 in $2.50, zdaj par le ............................95e
po..................
Moške fine obleke.
Moške oMeke, prejšna cena $8.50.
zdaj le po.............$5.50
Moške obleke, prejšna cena $10.
zdaj le po ............$7.00
Moške obleke, prejšna cena $15,
zdaj ie po............$10.50
Mošne obleke, prejšna cena $18, zdaj le po........... $13.50
Obleka za dečke.
Obleke za dečke v starosti od 6 do 16 let, v sviti ih in sivih barvali, prejšne cene $3, $4 in $4.50,^ zdaj pa da jih razprodamo le po..$1.5(5 200 parov deških kratkih hlač, za starosti od 6 do 16 let, prejšna cena paru 50c. zdaj le po..30e
Pohištvo.
Kupite svoje pohištvo pri nas tekom te prodaje, ker je nikdar več ne bodete mogli kupite ceneje.
Gugalni stol z visokimi ročicami, trpežno izdelan preje $1.75, zdaj pa le samo. .$1
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zaved te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in ]ih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.	*
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg lega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgnbe. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilniei, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica Ijnbljansla posluje y svoji palači v Prešernovih nlicah
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
¿OGOOOGOOOOOGOOOOGOOOOOOOQCe
8**"	§i»
Tn je bargain ce je se kdaj kje je bil:
Tželezna postelj, polna velikost......
1 posteljno pero (spring), polna velikost.
1 fin modroc, polna velikost..........
VSE ZA 8®*
$3.95
Pini otročji voziček preje vedno, $3.00, zdaj pa samo.........................$1.96
Krasen otročji voziček, preje vedno $6 zdaj pri ti prodaji pa le samo......$3.95
Pina velour zofa, kot slika, priti prodaji pa le samo..............................
$6.75
Jouet» ju—
J Kupujte pri “Tie Eagle” in prihranili si bodete denar. » FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott anti Clay Sts.
Oba telet. 26.
Ledne omare in hladilnice,
po cenah znižanih za 20 odstotkov.
Silno potrebna je veaki gospodinji poletnem času koristna ledna omara ali hladilnica.
Vročina bo še trajala dokaj časa in zato bodete imeli letos še priliko iste rabiti.
Poslužite te lepe prilike in pridite k nam izbrat ledno omaro ali pa hladilnico (refrigerator) sedaj ko so cene nižje.
Prihranili si bodete denar.
04040404©404404C4C-4C4C-4040
6 Iz Združenih Držav | ♦ na Filipine. ,*?	^ ♦
(Piše Frank Oolasen — Okleščan.)
0404040404040440404040
m, s '♦©♦O
Is your family worth Ji® a day to you ^
A protector that will protect your family night and day is the
CHICAGO TELEPHONE
Cost but 3rA cents per day
CHICAGO TELEPHONE COMPANY
C. W. Brown, precis Robt. Pilcher, podjxreds. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00, BARBER BUILDING, JOLIET, ILL.
Bar Goods,
Agent for Besley’s
Waukegan Ale	________
and Porter.	q
J. O SMITH
BOTTLER
414YanBuren St. Telephone 171
I.
Od San Francisco do Honolulu.
(Dalje.)
Zelo rad bi opisal svojo vožnjo po Združenih Državah od Chicage do San Francisca, ki je trajala okoli tri dni in pol, toda o čem bodem pisali' Ne o mestih, kajti nismo se vstavili nikjer več nego pol ure, da smo mogli zavžiti malo kave in kruha, ki so ga imeli pripravljenega za nae na postajah, in zaradi tega nismo imeli časa, da bi obiskali kako mesto, da-siravno smo mnogi želeli to storiti. O gorah, rekah in nižavah tudi ne vem kaj povedati, ker jih nisem mogel natančno opazovati, kajti naš vlak je hitel naprej hitreje nego ptica. Reči moram samo, da ta vožnja je bila zares krasna, in žal da je minila tako hitro. Že četrti dan zjutraj smo se našli na tleh Kalifornije in okoli poludne smo dospeli do našega cilja, do slovečega mesta San Francisco.
Bilo nas je kakih trideset vseh skupaj, vsi vojaki korenjaki, in ka kor hitro smo dospeli zdravi do svojega cilja, so nas vpisali v šesti oddelek konjiče, ker to je bila naša želja, nakar se je pričelo za nas pravo vojaško življenje. Bilo je tedaj v tem mestu, ali pravzaprav zunaj mesta v trdnjavi, ki se imenuje Pre-sidio, mnogo oddelkov različnih vojakov, ki so bili vsi namenjeni na Filipinske otoke, in so samo čakali na parobrod, ki bi jih ponesel črez Tihi ocean. Tudi jaz in moji tovariši smo mislili, da nas bodo takoj odposlali na dolgo vožnjo, toda ni bilo tako, ampak smo morali ostati tu v vojašnici kakih pet mesecev, vaditi se v jahanju, vihati težke meče, streljati in razne druge reči, potrebne dobremu vojaku.
Naposled smo dobili že toliko pričakovano povelje pripraviti se za dolgo vožnjo na Filipinske otoke.
Gotovo ste brali v časnikih o bankerotu dveh bank v Toluca in Spring Valley, 111.
Vprašajte o ti zadevi g. Benedikta Bursa, ki je par dni pred polomom kupil od nas kos sveta.
Ali misliti vse svoje žive dni delati
v fabrikab in rudnikih za druge ljudi ali pa postati sami svoji in se poprijeti onega dela, za katerega ste bili namenjeni in ki ste ga delali v stari domovini, to je, postati neodivisen kmetovalec?
Zdaj je poknila ta banka,tam je fabrika ali rndnik prenehal z delom, drugje zopet 80 odslovili nekaj sto delavcev—o tem se sliši dan za dnem. Veste-li kaj to pomeni? Nič drugega ne kot to, da bo morda kmalu prišel dan ko bo nastal drug polom in bodete vi, ki ste si s težkim delom prihranili par sto dolarjev, izgubili še to kar imate in s tem plačali za grebe trdosrčnih špekulantov in goljufov.
Take prilike kot se jim nudi v zemljiščih v jnžnem Missouri ne bodo Blovenci nikdar več imeli.
Pišite na nas, ali pa na podpisane rojake, in povedali vam bodo kaj so videli, in kaj so kupili. Sedaj" si lahko kupite svet po $10 aker, ki bo v bližnji bodočnosti vreden vam in vaši družini po $50 do $60 aker.
x ()e imate kos sveta ne more ga prizadeti noben bančni polt m, no more ga izgoreti noben ogenj in nobena voda odploviti. In sploh- steli že kdaj slišali, da je kdo izgubil svoj denar, ki ga je imel naloženega v poljedelskem zemljišču?
Pišite nam torej v kratkem v slovenskem jeziku za natančne podobnosti o zemljiščih in druga pojasnila in poslali vam bomo popis zemlje in vse kar potrebujete.
CHARLES PETERS, lastnik.
ANTON TEŽAK, zastopnik.
315 Dearborn St., Rooms 217-223.	,	CHICAGO, ILL.
t-gFImena in naslovi slovenskih rojakov, ki so pred kratkem kupili od nas zemljišča:
Benediki Bursa,
Toluca, III.
Lovrenc Marolt, v
Box 66, Oakley, Wyo. Matija Ložekar,
Box 66, Oakley, Wyo. Jakob Žagar,
Box 446, Hibbing, Minn.
John Terček,	Dominik Gabriel, 809,10th St.,
Box 4, Onnalinda, Pa.	Waukegan, Til.
John Švigelj,	John Jereb,
Box 15, Onnalinda, Pa.	Box 16, Lloydel, Pa.
John Zdešar,	- ‘John Lakner,
Waukegan, III.	Box 107x Walkerville, Mont.
O sedaj, hvala Bogu, se bode ustregla moja želja, mislil sem si sam pri sebi, in bil sem zadovoljen in vesel, kakor so bili tudi drugi moji tovariši. V sedmih dneh smo bili vsi pripravljeni za to dolgo pot, in zarano v jutro smo zapustili vojaška poslopja in se podali proti morju, kjer nas je pričakoval velik bel parobrod. Vsi
zvezni parobrodi Združenih Držav za prevažanje vojakov so namreč belo pobarvani. V zelo kratkem času smo se znašli na temparobrodu vsi vojaki, in bilo nas je mnogo, lahko rečem, nad tisoč pet sto vseh skupaj. Jeden polk šeste konjiče, dva polka pešcev št. 7, dva polka pešcev št. 21, in mnogo drugih v
manjšem številu, so se vkrcali na parobrod za dolgo potovanje. Svoje konje smo popustili v trdnjavi, kajti ti so imeli priti na drugem paro-brodu, ki služi samo za prevažanje konjev in drugih živalij, ki se rabijo v vojski. • ‘
(Dalje prih.)