Krek je prevedel samo prvo polovico pesmi o malem Savojcu: »Slovo«. Guiraud je dodal »Slovesu« tudi »Povratek« (»Le retour«), ki se prične s slavo-spevom na lepoto (savoijskih) Alp: »S svoumi velikimi vrhovi, svojim večnim ledom, v poletnem solncu — kako lepe so Alpe! Vse v njih cvetočih dolinah nas očara: zelenje, vode, gozdovi, nove (drugod neznane) cvetke. Srečen, kdor se more dalje časa muditi na njih bregovih! Srečen, kdor jih vidi zopet, če se je moral ločiti!« (Krek in Pertovč!) V ta planinski raj se vrača mladi Savojec; tri srebrnjake si je bil prihranil med svetom in hlebček pšeničnega kruha nese materi. Dospe do rodne koče. Vse tiho', vrata so zaslonjena. Deček jih odpre in najde ob ognjišču bolno mater, ki ni mogla umreti, dokler ni videla zopet sina. S solzami v očeh ga objema, nato se pa obrne k razpelu: »On je, vedela sem, Bog uboigih mater in malih otrok, ki je skrbel zate; on, ki me je tolažil, kadar so moje bridke tožbe klicale sina iz daljine. To je Kristus, (varuh) hiše, ki ga kličejo matere, ki varuje naše otroke mraza in lakote. Mi čuvamo svoja jagnjeta — in volkovi jih požirajo; naši
[Počena vaza,]
Vaza, ki v njej umira ta cvetka — slučajno1 jo je nekaj udarilo, udarec jo je komaj načel, nič se ni culo;
toda lahna rana
grize kristal vsak dan;
nevidno, a gotovo
gre polagoma svojo pot.
Čista voda ji izkaplje,
cvetki se sok suši;
nihče še ne sluti:
Ne dotikajte se je; počena je . . .
Tako časih roka, ki jo ljubimo, rani srce, ga stlači! Potem razpoka srce samo od sebe, cvet naše ljubezni gine.
Še nedotaknjeno očem sveta čuti, da raste in plače v globini rana fina in globoka . .. Počeno je!... Ne dotakni se ga!...
Razlogov, zakaj je Krek prevedel mično pesmico, ni treba navajati. Saj velja tudi o njem, kar je napisal sam na že citiranem mestu v »Dom in Svetu« o Frančišku Lampetu: »Umetnosti je imel ne samo odprto srce, ampak tudi odprto glavo.«
V naši zbirki pesmi, iz katere je Krek prevajal, se
uns Mitteldeutschen das schmucke Geschopf (svizec) entfrem-deter worden, als es friiher war. Die armen Savovardenknaben diirfen nicht mehr wandern, wahrend sie vormals bis zu uns und noch weiter nordlich pilgerten mit ihrem zahmen Mur-meltiere auf dem Rticken, um durch die einfachen Schau-stellungen, welche sie mit ihrem Ein und Alles in Dorfern und Stadten gaben, einige Pfennige zu verdienen,« (Brehm's Illustriertes   Tierleben,  Erster  Band.   Hildburghausen   1868.)
sinovi pa odhajajo čisto sami in se končno vendar vrnejo.«
Kaj je Kreku tako ugajalo na pesmi, da si je vzel vendar precejšen trud, prevesti 12 kitic? Preprostost izraza in globina občutka prideta gotovo tu zelo v poštev; za lepoto izraza je imel Krek zelo fino uho' in je znal na pamet veliko citatov, ki so izražali kako misel v dovršeni obliki. Take stvari so bile res njegovemu ušesu vino in za krepko primero bi bil dal cekin. A v prvi vrsti, mislim, ga je zgrabil socialni moment v pesmi: uboga, globoko verna vdova, ki mora poslati po svetu edinca, Krek je bil sam sin pobožne vdove, ki je preživila ob pokojnini 9 goldinarjev na mesec petero otrok. Svoji ljubezni do revežev je postavil lep spomenik sam v svojem zadnjem spisu, ki ga je objavil v »Dom in Svetu« v letu svoje smrti (1917, str. 6); »Še vedno ostane neizpodbojno resnična beseda sv. Jakoba, da se kaže prava pobožnost, prava religija v dejanjski ljubezni do vdov   in   sirot.« (Podčrtal priobčevatelj.)
Čisto drugačnega značaja je nastopni prevod:
Le vase brise.
Le vase ou meurt cette verveine D'un coup d'eventail fut fele, Le coup dut 1'effleurer a peine, Aucun bruit ne l'a revele.
Mais la legere meurtrissure Mordant le christal chaque jour, D'une marche invisible et sure En a fait lentement le tour.
Son eau pure a fui goutte a goutte; Le suc des fleurs est epuise; Personne encore ne s'en doute. N'y touchez pas, il est brise!, ..
Ainsi parfois la main qu'on aime, Effleurant le coeur, le meurtrit! Puis le coeur se fend de Jui-meme, La fleur de notre amour perit!
Encore intact aux yeux du monde , II sent croitre et pleurer tout bas Sa blessure fine et profonde .., II est brise!... N'y touchez pas! ...
nahaja »Le vase brise« na 412. strani. Takoj na nastopni strani beremo kratke životopisne podatke o Francois-u Coppee-ju, ki je zastopan z eno pesmijo: »Les aieules« (— »Babice«). Prvi dve pesmi, oi katerih smo govorili, je prevedel Krek brez posebne skrbi za ritem. »Babice« je pa skušal prevesti v trohejskem ritmu z rimami, ne da bi se držal natančno izvirnika.
1 2. in 3. verz se glasita doslovno: »Z udarcem s pahljačo je bila zadeta, udarec se je je mogel komaj dotakniti.«
S prevodom Krek očividno sam ni bil zadovoljen ; kajti poleg besede »načel« je dostavil v oklepaju »ritzen«, Ta izraz dobite v Thibautovem slovarju, ki ga je Krek na Brdu (slovar je last g. župnika Slaka) očividno rabil.
305