Poštnina plačana v gotovini
ižJruzin slu 4p dnili
ILUSTROVAMI UST ZA MESTO IN DEŽELO	»■	WI	W
Številka 46 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 21. novembra 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 'A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
Deta in p&dpaca
Vidite, kako se je začelo deževje m hlad? In kmalu bo sneg in zmr-zavanje. Le premnogo jih je, ki Preklinjajo ta letni čas. Zakaj lakota in moča in mraz so strašne stvari za tiste, ki nimajo kruha ne tople obleke, ki nimajo prijetnega doma ne zasidranega obstanka.
Te dni, bilo je v sredo ali četrtek, sem prosil nekega nezaposlenega delavca, da mi odnese vrečo Papirja domov. Ves vesel si jo je oprtal na ramo. Med potjo sva govorila o vremenu, o delu in zaslužku, kakor pač govore ljudje, ki se Prvič in slučajno srečajo. Povedal {ni je, da je teh osem Din, za kolikor sva se zmenila, prvi zaslužek tega tedna. Pomislite: prvi denar od nedelje do četrtka! Od nedelje do četrtka samo 8 Din!
In vendar bi mož tako rad delal. Zdrav je in čvrst in čeprav je že v letih, bi še zmerom krepko prijel za vsako delo. Povejte mi odkrito: ali bi bilo prav in pošteno, če bi tega moža podpirali ko berača?
Ne! Odločno ne! Saj tudi ni berač in ne prosi miloščine. Prosi sa-hvo dela in zaslužka. Ne, ni berač —- svoj ponos ima. Mali človek je, a ponosen. Samo dela prosi, dela {n zaslužka, da se bo mogel najesti In da mu ne bo mraz.
Ljudje, ali razumete?
V zvezi s to sličico mi je prišel na um apel ljubljanske mestne občine. 30. novembra in 1. decembra Priredi ljubljanska občina nabiralno akcijo za podpiranje nezaposlenih in sploh siromašnih ljubljanskih občanov. Kakor druga leta bodo tudi letos prodajali kupone Po 1, 5 in 10 Din. Obenem pripravlja ljubljanski socialnopolitični urad velikopotezno akcijo »Vse za otroka«.
Vse to je lepo. Mi vsi smo dolžni Po svojih najboljših močeh čim izdatneje podpirati take dobrodelne akcije. Toda potrebno se mi zdi Pripomniti k temu besedo, dve.
. Med nami so ljudje, moški in ženske, očetje in otroci, ki jim je treba pomagati, ker so bolni, onemogli in za delo nesposobni. Mno-6o je med njimi res obupnih primerov, da se morajo slehernemu človeku zasmiliti v srce.
Na drugi strani pa vidimo zdrave, krepke fante in može, ki ne Prosijo podpore, ki prosijo samo dela in zaslužka.
Nemci so kulturen narod, narod, ki ima smisel za organizacijo. Ko še ni bil Hitler na vladi, so na Nemškem »reševali« nezaposlenost Podobno kakor pri nas. Ljudje so hodili »žigosat«, t. j. vsak teden so šli po nezaposlenostim podporo, in to so jim v njihovih knjižicah potrdili, »žigosali«. Toda tak način »reševanja« nezaposlenostnega problema se je pokazal nemoralnega. Ljudje brez dela, po nekod po cele družine, so sedeli lepo doma, jedli kuhan krompir in hodili žigosat svoje knjižice. Ti ljudje niso bili Siti ne lačni, zmerom pa nezadovoljni, zmerom sami s svojimi mislimi in v njih je bilo več slabega ko dobrega.
Ali nezaposlen človek sploh more dobro in plemenito misliti? Kdor hima dela, se mu krha značaj in hjegova morala propada.
Ko so prišli na Nemškem narod-hi socialisti na oblast, se je marsikaj temeljito izpremenilo; na dobro izpremenilo, to moramo Hitlerju priznati, naj imamo sicer kakršno sodbo že o njem in njegovi Politiki. Začela so se javna dela in delo je dobilo svoje plačilo. Ni bilo sicer mnogo, a bilo je zasluženo. Nič več ni bila miloščina, bil je Zaslužek. In javna dela so hkratu Ustvarila velike in moderne ceste, da je Nemčija res lahko nanie po-hosna. Denar gre v promet, ljudje delajo in vrača se jim že izgubljeni Ponos.
Res je, mnogo je ljudi, ki jim je treba pomagati: starcem, onemoglim bolnikom, otrokom itd. A tudi zdravim bi bilo treba pomagati — toda z delom.
Tudi ljubljanska občina bi lahko Izvršila velika javna dela, lahko bi dala dela na stotinam nezaposlenih; in denar za to bi lahko prav tako dobila s prodajo kimonov po J. 5 in 10 Din. Morda bi ljudie potem raiši darovali — ne morda, gotovo. Tn več. In še mnogo moral-hejša Vi bila taka akcija.
Oboje ie nabiralna akcija, in vendar, kolikšna razlika! Koliko
JVe ubijaj 1	prav
Tudi iz	usmilje
Ali ima zdravnik pravico skrajšali življenje neozdravljivim bolnikom?
Prastaro vprašanje, vsaj tako staro kakor človeška civilizacija. Iz grške zgodovine vemo, da so stari Spartanci metali slabotne otroke v prepad, da ohranijo svoj rod zdrav in krepak.	Ko smo to	brali v	srednji	šoli, nas je zbodlo	v srcu;	z ob-
čudovanjem do železne zakonodaje najzdravejšega grškega plemena se je družilo sočutje do nebogljenih otročičkov, ki so morali po nedolžnem v smrt, ko še živeti niso začeli.
Toda spartansko ubijanje otrok je eno, »evtanazija« — t. j. usmrtitev (neozdravljivo bolnega) človeka na tak način,	da pri tem	ne trpi	— je
pa	drugo.	Spartancu	je bil	pred
očmi kolektivni blagor, blagor vsega naroda; njemu je žrtvoval posameznika. Zagovornik evtanazije misli na blagor posameznika, na njegovo subjektivno počutje: umor mu narekuje sočutje. Toda i prvo i drugo je umor, res da iz visokih socialnih ali nravnih nagibov, a vzlic temu umor. Če ne bi bil umor, tudi ne bi bilo problema o njem.
Evtanazija postaja prav zdaj spet pereča. Ne pri nas, tudi ne pri Rusih, Italijanih, Nemcih in Turkih (čeprav bi se ta revolucionarna ideja zdela najbolj doma baš v narodih, kjer še vse kipi in vre v trzljajih komaj prestane revolucije); misel o evtanaziji vstaja — na Angleškem, v deželi največje konservativnosti in najstrožjega puritanstva.
Naša naloga ni, zavzemati se za »umor iz usmiljenja« ne pridigati proti njemu; ne za to ne za ono nismo poklicani. Naša naloga je paziti, kaj se na svetu dogaja velikega in pomembnega, naša naloga je. seznanjati naše bralce z vsem, kar jih more in m o r a zanimati. Zato bomo v naslednjih vrsticah zapisali samo tisto, kar so povedali in napisali drugi, poklicani: tisti, ki evtanazijo zagovarjajo, in tisti, ki jo pobijajo.
Liga za uzakonitev
-i-	.	«
„umora iz usmii|enja
2.	novembra smo brali v angleških časnikih tole kratko novico:
Včeraj so pod predsedstvom lorda Monghama, enega izmed 'najznamenitejših angleških kirurgov in elana zgornje zbornice, ustanovili v Londonu ligo, ki ima nalogo izposlovati uzakonitev »prostovoljne evtanazija. Liga šteje že zdaj več zelo uglednih osebnosti.
Če bo dosegla svoj namen, bodo neozdravljivi bolniki lahko zahtevali od ministrstva za zdravstvo, da jih sme zdravnik brez bolečin odrešiti trpljenja.
Oprostilna razsodba
12. novembra so prinesli angleški časniki tole poročilo:
Ali smemo dragemu nam bitju skrajšati trpljenje in ga iz usmiljenja ubiti? Odgovor na to vprašanje je bil doslej skoraj soglasni Ne!
Zato je javnost s tem večjo napetostjo čakala, kako bo razsodila porota v Old-Bailepu. Zagovarjati se je morala miss Mabel IVelsdonova, mlada in zala strojepiska, ker je pred nekaj meseci iz usmiljenja ubila svojo mater. Le-ia je bila neozdravljivo bolna in je strašno trpela; neprestano je prosila svojo hčer, naj jo odreši neznosnih muk. Hčeri se je uboga mati tako smilila, da jo je naposled uslišala in jo zastrupi1 a.
Pred porotniki miss Mabel ni n i-stopila kot kesajoča se hitdodelka temveč kot ženska, ki se zaveda, <čj
je storila samo to, kar ji je velevala vest. Njen zagovornik je odločno vztrajal na tem, da njegova klientka ni kriva. Porotnike je njegov zagovor ganil do solz; po kratkem posvetovanju so obtoženko oprostili.
Kaj pravi zdravnik
Dr. Harry Roberts je napisal te dni o evtanaziji zanimiv članek v uglednem londonskem časopisu »The New Statesman and Nation«. Iz njega posnemamo:
Hektor Berlioz (znameniti francoski skladatelj; 1803—1869) piše takole v svojih spominih o sestrini smrti:
•»Umrla je za rakom na prsih po šestih mesecih neizrekljivega trpljenja... In niti enega zdravnika ni bilo, ki bi bil tako človekoljuben, da bi bil dal moji ubogi sestri duh tli steklenico kloroforma in jo tako odrešil muk. Zakon dovoljuje, da prihraniš bolniku bolečine za četrt minute, kolikor traja operacija, ne dovoli pa, da bi rešil nesrečneža šestmesečnih muk. Najogabnejša stvar na .-vrtu je. za nas živa in čuteča bitja, da moramo toli neizprosno trpeti v svojem mesu; človek mora biti barbar ali bebec, ali pa oboje skup, drugače ne bi prepovedal rabe odrešilnega orodja, saj je tako preprosto in zanesljivo:«
Ni še dolgo tega, ko sem objavil pismo, ki mi ga je poslal neki bolnik; tako pretresljivo je to pismo, da ga bom v drago natisnil:
»Česar sem se bal, se je zgodilo: niti mleka ne morem več požirati. Moje uboge kosti me skele. Tako slaboten sem, da vas prosim, povejte moji ženi, da se mi bliža konec. Hva-
lo.	vam, gospod doktor, za vso vašo skrb, le še enega vas prosim in upam, da mi ne boste odbili. Sami
Zmagovalec in premaganec
Prejšnji četrtek so Angleži volili nov parlament. Konservativci, dosedanja zdaleč najmočnejša angleška stranka, je sicer nazadovala, vendar ima še .zmerom izdatno večino. Njen voditelj je sedanji in bodoči ministrski predsednik Stan-ley Baldwin (na gornji sliki), mož ravnega značaja, ki ga tudi poliDčni nasprotniki spoštujejo. —
večji bi bil uspeh! Tisti, ki jim je to dolžnost, naj malo ra miši j a-jo o tem, tisti ki hočejo pomagati, naj pa kupujejo kupone ne glede na to, ali pojde denar, zbran pri nabiralnih akcijah, neposredno ali posredno potrebnim v prid.
Naj bi te vrstice ne ostale samo na papirju! Naj bi tisti, ki odločajo, mishli na to. da bodo bolni in onemogli hvaležni za podpo-r o, nezaposleni pa za plačano delo.	Haka.
Najnujši udarec je pri teh vomwah doživel bivši predsednik vlade Ram-say Macdonald (na drugi sliki): ne on ne njegov sin nista izvoljena. Macdonaldu se je mašče valo, ker se je pred štirimi leti izneveril delavski stranki (laburi stom); potolkel ga je baš delavski kandidat.
veste, kako strašno trpim, tudi veste, da ne moreni biti več dolgo. Ali mi ne bi hoteli skrajšati trpljenje?«
Vsak zdravnik, ki ima le nekaj let prakse, je že doživel tak primer. Kaj je napravil? To je od mnog očesa odvisno: od njegovega značaja, od poguma, od njegovega pojmovanja življenja in smrti. Po zakonu je zdravnik, ki bolniku ugodi, kriv umora; toda zakoni se razvijajo in izpremi-njajo. Že zdaj se poraja gibanje, ki hoče njihovo strogost obložiti; zanimivo je, da sodniki sami nagibajo na to stran.
Leta 1927 je sta! neki mož zaradi umora pred. sodniki. Žena mu je leto dni prej umrla, za kostno jetiko in mu pustila pet otrok. Najmlajšega med. njimi, štiriletnega dekletca, se ;e bolezen lotila na obrazu; nesrečnemu otroku je razjedalo obraz, kakor da bi imel raka. Zdravnik je obupanemu očetu priznal, da otroku ni rešitve. Oče je vdano stregel, dekletcu, kakor bi mu angel ne mogel; toda neko jutro po neprespani noči je čutil, da ne prenese več obupnih tožb trpečega otroka. Vzel je sirotico in jo utopil v kopalni kadi, potlej se je pa sam prijavil policiji. — Sodišče ga je oprostilo.
In vendar popolnoma pritrdim g. Justiceu Goddardu. Ko je stala pred sodiščem neka mlada žena, obtožena, da je umorila svojo ohromelo mater s smrtonosnim obrokom uspavala, je Goddard opozoril, da bi bilo nevarno pripustiti na splošno izgovor: »Ubil sem iz usmiljenja«, ali: »Ubil sem, da ne bi več gledal tolikšnega trpljenja«. Modrejše bi bilo izpremeniti zakon, da bi bilo dovoljeno »odrešiti neozdravljive bolnike, a le pod kar najstrožjim poroštvom, da se to ne zgodi brez vednosti sorodnikov«. Ne da bi se spuščal v možnost usodnilt nasledkov takšne zakonodaje, bi hotel le pripomniti, da je nekatera bolezen strašnejša za gledalca kakor za bolnika samega; bo-žjast na primer.
Čeprav bi se" jaz ne pomišljal, skrajšati življenje neozdravljivemu in trpečemu bolniku, če bi me tega prosil, si ne zapiram oči pred nevarnostmi uzakonitve takih dejanj. Bolnikova korist ni zmerom korist njegovih najbližnjih; dostikrat sta si v prav nasprotni. Olajšanje smrti dragemu nam bitju, na njegovo prošnjo in r omiljen je njegovih muk jc eno; ubijanje iz gmotnih koristi ali iz komodnosti »žalujočih, ostalih« je pa drugo, docela drugo.
Druga plat zvona
Pariški »Journal« je že 3. novembra odgovoril na angleška poročila o ustanovitvi lige za uzakonitev evtanazije. List spada v vrsto velikih informacijskih, t. j. politično nepristranskih dnevnikov, le v kulturni orientaciji je blizu francoskim katoli-
Škandal na 5. aveniji
Dopis iz Newyorka
Newyork, novembra.
Gala newyorških časopisnih ilustratorjev! Ali veste, o čem danes ves Newyork govori? Samo o tej gali. Saj pa tudi ni vsakdanja reč, kar se je tam pripetilo.
Gala časopisnih ilustratorjev ne velja za prireditev, kamor bi imela mladina pristop. Zato je razumljivo, da neporočene dame niti s pro-tekcijo ne pridejo na seznam »izvoljenih«, manj razumljivo je le, da prireditelji celo žene povabljencev naprošajo, naj puste može same na to zabavo. Neodpustljiva žalitev za emancipirani ženski svet, morda tudi prav tako neodpustljiva neprevidnost: da so vsaj ženam dovolili obisk, bi sicer neprestano zardevale od sramu, zato pa naj-brže ne bi bilo škandala.
Gala se je vršila snoči v nekem razkošnem zasebnem gledališču na
5.	aveniji pred 800 povabljenci. Njen čisti dobiček je namenjen bolnim in nezaposlenim slikarjem in njihovim modelom. Pripomniti velja, da je ta prireditev vsako leto na programu, toda doslej je policija vselej zatisnila oči in se naredila, kakor da nič ne vidi in nič ne ve. Prireditelji so le to pozabili, da je letos objel Ameriko posebno velik val sramežljivosti in morale; in to se jim je maščevalo.
Točke, ki so bile snoči na programu, niso bile ne spodobnejše ne pohujšljivejše ko po navadi. Takale točka je bil na primer zaupni razgovor med zakonsko ženo in njenim zdravnikom; gledalci so ga počastili z obilnim ploskom. Druga točka se je imenovala »Ljubezenska vročica v peklu«: njen avtor, slikar Oton Soglow, je postavil vanjo jetnika, ki ga je župan izpustil iz zapora, toda mož se je junaško vrnil vanj (duhovito, kaj?); zakaj, ni bilo težko ugeniti, ko so ga pa gledalci videli v družbi petih zalih deklet v obleki, ukrojeni natanko po Evinem kostumu ...
Zastor se je začel spuščati in navdušeno občinstvo se je ravno pripravljalo, da z vzkliki in ploskanjem prepiosi mlado goloto na odru, naj jih vendar ne oropa to očesne paše — ko so zdajci zagledali na prizorišču docela nepričakovano osebnost.
Ta osebnost je bila od nog do glave oblečena, tako temeljito oblečena, da je že njena navzočnost med samo nagoto delovala na moč komično; ta osebnost je imela uniformo policijskega poročnika in iz njenih ust se je zaslišal veleresen glas: »Jaz sem policist!«
Tolikšnega grohota menda še nikoli ni žel noben komik; ljudje so se držali za trebuhe, ker so se bali, da jih jim ne raznese. Ne, ta umetnik ga pa res oihne! In kako strumno stoji — kakor pravi policist!
Policist se je res držal hudo resno, tem resneje, ker si ni znal razlagati tega brezumnega grohota. In prav ta njegova resnost je nje-škim krogom. Iz članka posnemamo govo komičnost v očeh gledalcev najvažnejše momente:	|	Nadaljevanje na 2. str.
Ni dvoma, da je v nekaterih-primerih umor iz usmiljenja do neke mere utemeljen; zanima nas le, ali bo angleški zdravniški štab s posebnim navdušenjem sprejel vlogo, ki mu jo hočejo prisoditi. Vsaj na Francoskem so r prizadetih krogih doslej z ogorčenjem odklanjali že samo misel, da naj bi zdravnik postal nekak zakonit morilec.
Še vselej, kadar je stal pred sodniki »morilec iz usmilje- j nja«, je javnost, pozvala naše ■. medi c hi ec, da naj povedo, kaj j mislijo o evtanaziji. Odgovor j je bil vedno soglasen : nikdar j niha zdravnik pravice prikraj- , sati komurkoli življeje.	|
»Naša naloga.« izjavljajo ! zdravniki, »je lajšanje bolečin,' če že ne moremo bolniku vrni- i ti zdravja; naša naloga ni ! ubijanje. Človeško življenje je sveto; nerazumljivo bi bilo, < da hi baš za tiste, ki so ga j poklicani ohraniti, to načelo] ne veljalo. Vrhu tega: kateri zdravnik bo tako gotov svoje diagnoze, da se bo upal z mir-Nadaljevanje na 8. str.
Zobni kamen škoduje!
Zobni
kamen
odpravi
SARG0V
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Škandal na 5. aveniji
_o_
Nadaljevanje e i. strani
— O------
Se stopnjevala. Grohot je zamiral: ljudje so le še hlipali, tako na koncu so bili že.
Tedaj je policist izjavil, da je pravi policist, da je predstavo prekinil, ker je nespodobna, in da je dal plesalke aretirati: občinstvo se je malone valjalo po tleh od gro-hota.
Takrat so prikorakali na oder redarji, drug za drugim, dvanajst jih je bilo, in vzeli plesalke v svojo sredo. Nage lepotice so se »delale« do kraja obupane — a prav to je gledalce spravljalo v ekstazo. Dvorana se je tresla od njihovega riganja in cepetanja.
Mahoma jim je pa smeh zamrl. Na odru se je prikazala nova prikazen, takisto izven programa, a ta jim je bila vsaj dobre znana: nastopil )e upravitelj gledališča m njegov dolgi obraz je gledalce hitro osvestil. Povedal je v kratkih besedah, da ni nič kaj vzroka za smeh, da policist ni preoblečen Igralec, nego pravi policijski častnik in da je njegov nastop na odru docela uradnega značaja.
Le trenutek so gledalci odreveneli obmolknili; že prihodnji mah so se kakor zgovorjeni zagnali na oder, da iztrgajo nago lepoto iz nevrednih policijskih šak. Toda javna varnost se je pokazala močnejšo.
»Potem pa še nas aretirajte!« se je tedaj začul srdit vzklik.
Policisti ne bi bili nič imeli proti temu, a kaj ko jih je bilo premalo! Zato so predlog iz občinstva zavrnili.
800 kavalirjem tedaj ni kazalo drugega, kakor da v sprevodu spremijo »zelenega Henrika«, kamor so policisti naložili nage plesalke. Med potjo so gostje zbrali za kavcijo, da rešijo uboge plesalke, obtožene, da »so se razkazovale brez slehernega šiva na koži«.
*
V Newyorku danes ne govore drugega kakor o senzaciji v klubu časopisnih ilustratorjev. Eni se smejejo, gospoda se pa kajpada zgraža nad »nesramnostjo policijskih organov«. Pisatelj Cooper, eden izmed avtorjev nesrečne revije, je pa Izjavil časnikarjem:
»Program je bil res nekoliko drzen, a nespodoben nikakor ne. Med občinstvom ni bilo nikogar izpod tridesetih let; kar se pa plesalk tiče, so bila sama spodobna dekleta iz odličnih newyorskih družin.«
Mister Cooper je še dodal, da je policija očitno nastopila na neko ovadbo. Menda se je ženi nekega povabljenca za malo zdelo, da je ni mož vzel s seboj; zato se mu je maščevala.
Policijski komisar Lewis Valentin je pa izjavil, da je za policijo popolnoma vseeno, ali je taka predstava javna ali privatna; njegova naloga je braniti spodobnost in moralo; če bodo časopisni ilustratorji galo ponovili; jim jo bo prav tako razgnal kakor prvič. j. N.
40let po nedolžnem na Hudičevih otokih
Tragedija mladega zdravnika, ki se Je žrtvoval za svojega brata
p. I. Nica, novembra
V časnikih beremo kratko, a zato tem pretresljivejšo novico: Pravosodne oblasti so odredile, da kaznilnica v Guyani takoj izpusti Henrija Rigauda, moža, ki je štirideset let po nedolžnem presedel v ječah Hudičevega otoka.
Krajša ta novica ni mogla biti. In strašnejša tudi ne. Kdor jo bere in se le malo vživi v strahote, ki jih je ubogi jetnik po nedolžnem trpel štirideset let — ljudje božji, pomislite: štirideset let! — mora izgubiti vero v ljudi in njihovo pravico. Mora? Ne; kdor bere tragedijo uničenega življenja Henrija Rigauda, se mu mora vrniti izgubljena vera v človeka, vera v moža, kakršnih je malo na tem svetu, moža iz majhne vrste tistih, ki s svojo duševno veličino odkupljajo svet za nizkotnost, strahopetnost in neznačajnost žal le prevelike večine svojih bližnjih. *
1. avgusta 1894 zvečer so našli Angležinjo Emily Rossovo umirajočo v njenem stanovanju v Nici. Očitno roparski napad. Se preden je utegnila kaj izpovedati, je izdihnila. Njene omare so bile vlomljene, iz njih so izginile dragotine in denar. Za morilcem niti sledu. Policija je stala pred uganko.
Tedaj se je prihodnjo noč prijavil na policiji neki mož in izpovedal, da je videl v bližini hiše, kjer je stanovala umorjena Angležinja, in nekako prav ob uri, ko se je zgodilo hudodelstvo, enega od obeh bratov Rigaudov, kako s sumljivo naglico nekam hiti. Kateri je bil, ni mogel povedati, ker sta brata nenavadno podobna drug drugemu.
Policija je začela poizvedovati in kaj kmalu je dognala, da je eden teh dveh bratov, Raoul Rigaud, že precej časa hodil v družbi slabo-glasnih ljudi. Tudi so ugotovili, da je zadnje čase zašel v veliko denarno stisko, a prav usodno noč je kazal svojim prijateljem šop bankovcev.
že drugi dan predpoldne so Raoula aretirali. Z grozo je zavrnil strašni sum: one Angležinje še živ dan ni videl. Toda policija je skrbno znosila indicije za indiciji in ni dolgo trajalo, ko se je veriga »dokazov« sklenila okoli njegovega vratu. Takrat je pa prišla senzacija: Dva dni po aretaciji Raoula Rigauda se je prijavil na policiji njegov brat Henri, ugleden zdravniški asistent. Izpovedal je, da je on oropal Angležinjo, hoteč priti do denarja, da bi pomagal bratu k spodobnemu življenju.
že takrat niso mogli v Nici verjeti, da bi bil Henri Rigaud izvršil tako strašen zločin. Toda njegovo popisovanje okoliščin vloma in umora je bilo tako prepričevalno, da ga je sodišče moralo obsoditi. Prišlo je do pretresljivega prizora: v sodni dvorani si je Henrijeva nevesta strgala s prsta zaročni prstan in ga z gnusom vrgla na dosmrtno deportacijo v Guyano obsojenemu ženinu pred noge... Henri ni črhnil besedice ne trenil z očmi...
In potlej je krenil na najžalost-nejšo pot svojega življenja — natanko štirideset let je minilo od takrat. Afero so izpodrinile druge in ljudje so Henrija Rigauda počasi pozabili, tem bolj, ker je tudi njegov brat Raoul kmalu za njim dal slovo domovini, šele zdaj — po štiridesetih letih Hudičevega otoka — so morali v kleteh pravosodne palače v Nici izbrskati v plesnivih arhivih akte o aferi Ross-Ri-gaud. Kaj se je bilo zgodilo?
Nekemu duhovniku se je bil pred smrtjo izpovedal star kaznjenec. Priznal je, da je on umoril ono Angležinjo in da je Henri Rigaud popolnoma nedolžen. On je bil tudi tisti, ki je takrat ovadil oba brata, čeprav je sam imel umor na vesti.
Zdaj so v Guyani zaslišali Henrija Rigauda in junak je povedal resnico o tragediji svojega strtega življenja: Ne, on ni ubil Angležinje, le dokazi proti njegovemu
bratu so se mu zdeli tako prepričevalni, da je še on mislil, da je res Raoul morilec. In tedaj se je spomnil prisege, ki jo je bil dal materi na smrtni postelji: da se bo zmerom zavzel za svojega že od mladega lahkomiselnega brata, da ga obvaruje preizkušenj življenja. Beseda, dana materi, mu je bila tako sveta, da jo je bil odločen celo s smrtjo zapečatiti.
Tako je presedel štirideset let po nedolžnem v guyanskem peklu. Ali se bo zdaj vrni! domov? Težko — s čim naj se neki preživi v domovini? Odškodnine mu pravosodno ministrstvo ne prizna; res da ga je sodišče po nedolžnem obsodilo — toda recite, ljudje božji: ali ni bil mar sam kriv? Justica pozna samo suhe paragrafe; njene roke so čiste. Le sodnik bo potegnil še kljuko z rdečim svinčnikom na sklepnem aktu in afera Ross-Ri-gaud bo za zmerom odstavljena z dnevnega reda...
Tam v daljni Ameriki, pod svinčenim solncem guyanskega pekla, pa nemara premišlja sivolas mož, zakaj je prav za prav žrtvoval svojo mladost in kariero. Kje je njegov brat? Ali sploh še živi? In nevesta, ki mu je s tolikim gnusom zagnala zaročni prstan pred noge — ali je srečna?
Ne vprašuj, junak! Prebolel si najstrašnejši trenutek svojega življenja, niti pogledal nisi, kam se je zakotalil zlati obroček, simbol tvoje sreče. Prestal si po nedolžnem štirideset let pekla v Guyani — pa bi izpraševal?
Henrijev Rigaudov je malo na svetu. Veliki so ti ljudje, večji od premnogih, ki jih svet časti. In njihova usoda, naj bo še tako strašna za nas, ki beremo o njej, nam je hkratu v tolažbo:	taki
ljudje nam vračajo vero v človeka.
j In to naj bo tudi junaku iz Gu-j yane v tolažbo ob zatonu njegove-1 ga žrtvovanega življenja.
Liszt in »umetnica«
Neka gospodična je tako dolgo nadlegovala slavnega ogrskega skladatelja Liszta (1811—1886), da Jo je sprejel. Zaigrala mu je neko Chopinovo balado.
Mojster je tiho poslušal, ko je končala, ji je pa brez ovinkov povedal, kako sodi o njeni »umetnosti«. Gospodična je pobesila nos:
»Oprostite — tako me je naučila Schumannova žena!«
»Ljubi otrok,« jo je mirno in z nasmehom zavrnil Liszt, »kako morete pričakovati, da bi mati šestih otrok znala prav izvajati Chopina?...«
London, novembra
Angleški »gentle-man« je po vsej pravici vzor moža. Ves svet pozna njegovo uglajenost in obču-	_
duje njegovo vite-štvo do ženskega spola. Toda tudi med Angleži srečamo kakšnega zarobljenca, kakšnega že kar prostaško negalantnega zakonskega moža; o takile »govedini« pripoveduje naslednja zgodba.
»Iz kože bom skočila,« je tarnala gospa Jonesova svoji sosedi in točila grenke solze. »Kadarkoli sem prijazna z možem, me nahruli ko živino, odkar mu.je zdravnik za-bičil, naj pazi na svoje dragoceno zdravje, živi neprestano v domišljiji, da jaz že kar nestrpno čakam njegove smrti. In vendar, gospa soseda, saj veste, kako prisrčno rada ga imam in kako iskreno sem mu vdana. Rečem vam, muhast mož je hujši od desetih trapastih žensk.«
Stvar res ni bila nedolžna. Go
Mrlič gre za svojim pogrebom
Zakonska drama z grotesknim končen.
diščino čakaš; ta ti je več ko zdravje tvojega moža.«
Nekega dne je bil mister Jones ves obseden. Zadiral se je ko sraka in bevskal ko nadležen pes.
»Vem, da ne bom več dolgo,« je godrnjal. »Toda tebi, kača svetohlinska, prepovem, da bi točila solze na mojem grobu!«
Po tem vljudnem ogovoru je sedel gospod Jones za mizo in napisal oporoko. V njej je zahteval, da mora iti njegova žena v beli obleki za pogrebom. V tistem trenutku pa, ko bodo spuščali njego-
vprizoril neokusno pogrebno slovesnost, ^-lal je ženo z nekim naročilom z doma in ko se je reva _	vsa	trudna od vož-
nje čez dva dni vrnila, so ji povedali, da je njen mož nenadoma umrl in da ga bodo že popoldne pokopali.
Ko je sirota hotela še poslednjič videti svojega ljubljenega moža, je niso pustili blizu, češ da ji je v oporoki prepovedal sleherno žalovanje. V krsti je ležala seveda lutka, mister Jones si je pa med tem v bližnji gostilni napival korajže.
Pri pogrebu je stopala za krsto vsa obupana črno oblečena vdova in pretakala grenke solze. Nrnn »pokojni« soprog je pa korakal s prilepljeno brado med pogrebci in se grizel, ko je videl, da ženi ni
ka, da bi morala žena še tisti večer po pogrebu na ples in si tam
  _____________________ __ poiskati novega moža. Strogo ji je
spa Jonesova je lahko storila, kar prepovedal, da bi prinašala rože na je hotela, zmerom je bilo narobe, njegov gi-ob
ve zemeljske ostanke v jamo, naj bi zaplesala »ples veselja«. Posled- I bilo mar njegovih »zapovedi«. Ko nja njegova zahteva je bila pa ta- j je ubožico na pokopališču prema
Če je bila žalostna, ji je mož očital, da se drži ko kisla kumara na pogrebščini, kadar se je skušala nasmehniti, je pa zarohnel:
»Le smej se! Med tem ko mene
Mrs. Jones je vdano poslušala »poslednjo voljo« svojega moža. Ni eno ugovarjanje bi bilo itak bob ob zid.
Gospod Jones se je od dne do
do onemoglosti daie, se ti sme.iiš dne bolj zagrizel v svojo norost, ko norčavo otroče! Ali se mar že Naposled je podkupil lastnika ne-veseliš moje smrti? Saj vem, de- kega pogrebnega zavoda, da bo
galo in je zaihtela na ves glas, si je mister Jones odtrgal umetno brado in se zagnal nadnjo ter jo pošteno premikastil. Preden so se pogrebci prav zavedeli, je »živi mrlič« že odnesel pete.
Zadevo so kesneje rešetali na sodniji. Gospod Jones je zdrav ko riba sedel na zatožni klopi. Sodniki so soglasno obsodili njegovo živinsko sirovost in razvezali zakon. Zdaj bo mister Jones menda zadovoljen. *	o. I.*
Skrivnostni obiski
pri ameriških bogata Jih
„Geniai<si> - detektiv — tat in vlomilec?
(1.1.*) Newyork, novembra
Kdo neki je tisti, ki ne da new-yorškim bogatašem spati? Kdo neki je skrivnostni tat, ki se pri' krade v nočnih urah v palače mi' lijonarjev v Long-Islandu in ga ne more nihče prijeti, še policija ne-Nihče ne ve, kdo se skriva za tem nočnim tičem, le njegovim žrtvam, okradenim milijonarjem, je tem bolj... v spominu.	.
Skrivnostni neznanec si je izbral Long-Island, okraj naj večjih ameriških bogatašev, za svoje lovišč®-Nenavadno spreten mora biti m vsak kotiček mu mora biti znan, zakaj sicer ne bi mogel navrtati blagajne, medtem ko zakonca T sosednji sobi mirno spita. Zgodil® se je, da se je prikradel v palačo neke milijonarke, ko se je ona kopala, pa ga ni nihče videl. V spalnici ji je pobral ves nakit, vreden dobrih 50.000 dolarjev, če je treba, pleza ko mačka po zidovih-brez hrušča odpira okna in z nenavadno naglico opleni omare in železne blagajne, pobere iz njih nakit in denar. Najbolj čudno J® pa to, da v sleherni hiši ve, kam spravljajo dragotine.
Milijonarjem se ježe lasje od strahu. Skoraj vsi so podvojili svoje zasebne straže in najeli sposobne detektive. 2e tedne in tedne se petična gospoda uri streljanja! Walbridge Taftova, vdova umrlega prezidenta Teodorja Roosevelta, mrs. Whitneyeva in celo sam veliki Morgan nosijo od onega dne, ko je nočni duh začel strašiti, zmerom samokrese s seboj. Damam iz krogov »najvišjih štiri sto« j® streljanje v tarčo postalo pravcat šport, zakaj sleherna med njimi bi rada zadela kradljivca do smrti.
Kljub vsem obrambnim sredstvom se pa nočni tiček veselo ib neskrbno sprehaja po palačah new-yorških milijonarjev. Nikoli ne mine teden, da ne bi spet nov rop vznemiril visoke ameriške gospode. Policija si puli lase, a tatu ne more do živega, čeprav je podeseterila svoje straže.
Po naj novejših dognanjih naj bi bil skrivnostni vlomilec neki zelo sposoben zasebni detektiv, Scaf-fa po imenu. Ondan so tega uglednega kriminalista aretirali, in to v prav čudnih in razburljivih okoliščinah. Njega dni so zaupali new-.vorški milijonarji svoje najbolj zamotane stvari prav temu gospodu-Scaffa je delal čudeže, če je na primer komu izginil briljant, biserna ovratnica ali karkoli, Scaffa J® vselej našel ukradeno dragotino. Seveda je za svoje delo terjal knežje nagrade. Zmerom si je pa od svojih »delodajalcev« izgovoril, da ne bo policija vtikala svojih prstov vmes. Zdaj menijo gospodje, da j® bil Scaffa bržčas v »kupčljskih* zvezah s tatovi in da si je z njimi delil nagrade.
Do današnjega dne niso mogli Scaffi še prav ničesar dokazati. 1 sam kajpada ni tako zelen, da bi kaj priznal. »Nočni tič« pa straši zdaj kar na lastno pest po hišah nev'^OTšk>h bovatinov, čeprav i® njegov dozdevni »šef«, detektiv Scaffa, pod ključem.
Pirandcllo in pianist »Ali imate radi godbo?« j- vprašal Luigija Piranbella neki pianist-, ko je po svoje odbrenkal Schubertovo serenado.
»Seveda jo imam rad — a zastran mene kar igrajte!«
Ali me boš pogrešala?
 o-----
Franooikl naplol
Maurice Bordet
Bellefleur, mlada osmošolka, Je šele v poslednjih dveh letih okusila trdo življenje. Bolje: od onega strašnega dne, ko je banka, ki so ji bili Lčfčbrovi zaupali svoje prihranke, šla po gobe. Mater je takrat kap zadela od razburjenja. Kdo ve, kako bi se bilo njenemu očetu godilo, če bi se ne bila Bellefleur tedaj na kratko odločila In oddala sobe v njihovi lepi veliki vili v podnajem.
Pri njih so stanovali profesor Lemont, bančni uradnik Jean Mathieu, Renč Maron, lastnik velike trgovine s konfekcijskim blagom in visokošolec Gaston Vatin.
Vsi ti gospodje so bili vsak
vsaj malce zaljubljeni v lepo dekle, toda nihče izmed njih se ni mogel ponašati s tem, da bi
ga bila ona le količkaj odlikovala.
»Dober večer, oče,« je pozdravila Bellefleur, ko je stopila v sobo.
Lefčbre je dvignil pogled, podal hčerki roko in se skušal nasmehniti. Toda Bellefleur je takoj na prvi pogled'spoznala, da nekaj ni v redu.
»Kaj pa je, očka?« je zaskrbljeno vprašala.
Oče je vzdihnil. »Pri zdravniku sem bil davi. Dejal je, da je mojim pljučem po vsaki ceni potreben višinski zrak. šest tednov, je menil, bi moral ostati v kakšnem švicarskem zdravilišču, da se opomorem.«
Bellefleur mu je položila roko na ramo. »Kdaj bi se pa rad odpeljal, očka?«
»Kmalu,« je odgovoril. »Sicer se pa še ne mudi.«
»Nekaj denarja bi še dobila na hišo,« je rekla hčerka.
»Da, da; seveda!« je pritrdil oče.
Toda le predobro sta oba vedela, da jima na hišo nihče še počenega groša več ne posodi.
Bellefleur je bila hudo vznemirjena, a se je obvladala. Sedla je v naslonjač in kramljala
o	vseh mogočih abotnostih, tako dolgo, dokler ni odšel oče spat in je ostala sama s svojimi skrbmi.
V	soboto popoldne je šla Bellefleur gledat nogometno tekmo. Bili so se visokošolci in nameščenci plinarne. Oblečena je bila v preprost platnen kostum, toda svojemu spremljevalcu je brala iz oči, da Je kljub temu prikupna.
Čeprav je bilo plinarniško moštvo močnejše ko visokošolsko, se je tekma vendarle končala z zmago študentov, zakaj za vratarja jim je bil dekličin podnaiemnlk Gaston. Mimo vi-
,.Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati" I kdor jih pokusi, trdi vsaki.
sokega, ogorelega fanta s sivimi očmi pač ni bilo lahko zabiti gola; zdelo se je, da bi bilo to početje prav tako nesmiselno kakor prebijati zid z glavo.
»Gaston Vatin je pač fant od fare? Francoska bržčas ne premore boljšega vratarja! Ce bi le hotel, bi lahko vsak hip stopil v najboljši klub. Sam ne vem, kaj ga le neki veže na naše mestece?« je modroval nekdo, ki je sedel za lepo deklico in Renčjem.
Dva tedna kesneje so v šoli že govorili, da namerava Gaston oditi drugam. Bellefleur ni seveda niti besede verjela, a je vendar hlastno odhitela domov. Pred vežnimi vrati je stal ta-ksometer.
Gaston je pravkar v svoji sobi zaklepal kovčege. Ko je Bellefleur vstopila, se je začudeno in zmedeno hkratu zagledal v njene oči. Zdelo se je, da je hotel pobegniti, preden bi se ona vrnila.
j. »Kaj se Je pa zgodilo?« je vprašala na videz neskrbno.
I	»Zagoneten študentski beg, ne?«
j Prikimal je in zaklenil poslednjo ključavnico. »Drugam se odpravljam, Fleur!«
»Kakor majcen otrok ste,« mu je očitaje dejala. »Kje ste že videli študenta, ki pobegne pet mesecev pred poslednjim izpitom? Dajte, pogovoi-ite se vendar s profesorjem Lemon-|tom, ki vas ima prav rad, se mi vidi.«
»Sem že govoril z njim,« se je nasmehnil. »Dejal mi je, da sem tele.« Nenadoma se j® zresnil in pristavil:	»Zdaj	pa
moram oditi, Fleur!«
»Zakaj pa že?« je vprašala zmedeno.
Gaston je zmajal z glavo. »Zdaj vam ne morem povedati. Premladi ste še.«
Bellefleur se je vzravnala. Kaj si le domišljuje?
»Pa nič!« je dejala in skomignila z rameni. »Taksi vas itak že čaka!«
S kovčegi v rokah je stal pred njo. S svojimi sivimi očmi J® iskal njenih črnih.
»Ali me boš pogrešala, dekle?« je šepnil.
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Kraljev sin
h. P. London, novembra Ondan je jezdil vojvoda Glouce-strski na svojem najljubšem konju Po parku, ko ga sreča neki star feentleman, takisto na konju. Sama sta bila, pa sta v družbi nadaljevala jutrnjo ježo. govoreč največ 0 vremenu in o konjih. Zdajci je Pa tujec vprašal:
»Saj res... ali mar niste vojvoda Gloucestrski?«
»Da,« je pritrdil kraljev sin. »Zato se mi je zdelo, da mi je vaš konj nekam znan!...« (»Jour«)
Časopis, ki ne popravlja
n. O. Pariz, novembra
štirideset let je tega, ko je »Ma-tin« poročal o nenadni smrti nadarjenega žurnalista Emila Blave-ta, enega izmed najsposobnejših Urednikov »Figaroja«. Toda Emil Blavet ni bil umrl, nego je živel na počitnicah ob morju. Lahko si Predstavljate njegovo presenečenje in grozo, ko je bral v uglednem pariškem dnevniku sicer zase zelo častni, a zato nič manj osmrt-niški članek o svoji preselitvi na drugi svet. Pri priči je sedel na vlak in se odpeljal v Pariz, tam Pa naravnost v uredništvo »Mati-na«. Sprejel ga je glavni uradnik sam.
»Zdaj vidite, dragi kolega«, ga je ogovoril Blavet, »da sem hvala Bogu živ in zdrav.«
Kajpada mu je glavni urednik toplo čestital in izrazil upanje, da bi minilo še dosti let, preden postane preuranjena novica žalostna resnica.
»Po tem takem,« je menil Blavet Pred razstankom, »boste v jutrišnji številki svojo informacijo popravili, ne?«
»O, tega pa ne!« je hladnokrvno odvrnil glavni. >,Matin‘ je natisnil, da ste umrli, torej ste mrtvi: ,Ma-tin‘ nikoli ne popravlja.«
In ko je trideset let nato Emil Blavet zares umrl, je bil ,Matin‘ med velikimi dnevniki edini, ki ni
0	njegovi smrti niti črhnil. (»Agence Teclinique de la Presse«)
Vsi štirje
p. K. Budimpešta, novembra
Ko je te dni vratar neke peštan-ske bolnišnice škropil na vrtu ženskega oddelka, je našel pod nekim rožnim grmom izpostavljenega novorojenčka z listkom, privezanim za vratom. Na listku je bilo napisano: »Oče mojega otroka je eden izmed gospodov zdravnikov.«
Otroka so spravili v najdenišni-co. Tam so poizvedovali in dognali, da je njegova mati zala nemška vzgojiteljica, ki so jo dan pred najdbo izpostavljenega nebogljenčka odpustili iz bolnišnice in se je vrnila v Nemčijo. Da dožene, kdo je oče, je poklical primarij ženskega oddelka vse štiri podrejene mu zdravnike k sebi; a kdo popiše njegovo osuplost, ko so mu vsi štirje drug za drugim priznali, da so imeli z vzgojiteljico ljubezensko razmerje!
Neka usmiljenka je tedaj primariju izpovedala, da je bila lahkomiselna Nemka že poprej nekoč v tej bolnišnici na zdravljenju; vi-
dela jo je, kako se je vsako noč vtihotapila v sobo službujočega zdravnika. In ker je pač vsako noč služboval drugi zdravnik —
Zdaj je sirotišnica v veliki zadregi, ker ne ve, katerega od štirih zdravnikov naj prime za očetovstvo...
En sam dan
h.	N. Madrid, novembra
Nekaj dni je tega, ko je mladi španski letalec Ignacio Pombo poslal svojim staršem brzojavko, da se bo vrnil iz Amerike... s parnikom.
Njegov oče in mati sta se oddeh-nila, Prijatelji so pa napravili velike oči. Ali je mogoče? Ignacio, ta smeli in strastni letalec, ki je bil dva meseca prej preletel južni Atlantik — Ignacio se vrača ko navaden smrtnik?
Kmalu so razumeli...
Ko je Pombo — mlademu možu je šele štiri in dvajset let — odletel čez ocean, je imel ko smola črne lase. Te dni, ko se je izkrcal na španskem, so se njegovi prijatelji zgrozili: njegovi lasje so bili beli ko sneg...
En sam dan nad oceanom, v dežju in viharju, je drznega mladeniča postaral za petdeset let. Premagal je sovražne elemente, toda v drugo ni tvegal boja z njimi. Zato se je rajši vrnil s parnikom.	(»Journal«,	Pariz)
Diagnoza slepiča iz
v • n
OCI?
(o.K.) V medicinskih časnikih razpravljajo zadnje čase mnogo o neki zvezi med razširitvijo zrenice in kroničnim vnetjem slepiča.
Tako so ruski zdravniki preiskali 2000 kroničnih slepičjih vnetij in v 88 % ugotovili razširjenje desne zrenice, v 6 % razširjenje leve zrenice in le v 6 % neizpremenje-nost obeh zrenic.
Pri drugi seriji opazovanj so dognali celo 93 % razširjenja desne zrenice.
Kadar bomo v bodoče v dvomih zastran diagnoze kroničnega vnetja slepega črevesa, bomo tedaj natanko pogledali bolniku v oči. Seveda se na očesno diagnozo samo ne bo kazalo zanašati; zato bo pa v zvezi z drugimi dognanji lahko služila za dragocen pripomoček.
(»Pr. Tagblatt«)
Nima sovražnikov
m. N. Pariz, novembra Neki francoski parlamentarec je ondan slavil svoj 85. rojstni dan. Da ga počaste, so mu njegovi prijatelji priredili slavnosten banket.
Seveda se ni manjkalo govoranc, daljših in krajših, duhovitih in dolgočasnih. Na koncu je prišla vrsta tudi na slavljenca. Govoril je o svoji dolgi politični karieri, o uspehih in neuspehih, in naposled krotko dejal:
»Ponosen sem, da lahko povem, da nimam prav nobenega sovražnika...«
Seveda je te besede sprejel plosk pritrjevanja in čestitk. Toda govornik še-ni bil dogovoril. Z nasmehom je dodal:
»Ker sem jih vse... pokopal!«
(»Journal«)
Ali sme zdravnik svariti?
i.	I.* Praga, novembra Zelo nevsakdanja pravda: neka gospa je tožila okrajnega zdravnika, ker je nekega svojega bolnika svaril pred njo.
Tožiteljica, ki je zdravnik njeno družino pred več leti zdravil, je živela po ločitvi od svojega moža z nekim gospodom v skupnem gospodinjstvu. Ko je ta gospod nekega dne prišel k zdravniku v ordinacijo, se je zdelo zdravniku potrebno, štel si je celo v dolžnost, da ga v korist njegovega zdravja posvari pred ločenko, zakaj poznal jo je zasebno in iz svoje prakse prav dobro.
Ta gospod, in to je psihološko razumljivo, je nesel seveda zdravnikove besede gospe še gorke na ušesa, čeprav mu je bil zdravnik le v zaupanju dejal, naj se je ogiba.
Sodišče je zdravnika oprostilo. Svojo oprostilno sodbo je opiralo na dejstvo, da je zdravnik izrekel svoje svarilo v zaprti ordinacijski sobi, brez prič, povrh pa še svojemu pacientu v prid.
Naglica, ki j e prida
m. W. London, novembra
O	parlamentarni »mašini« govore, da je počasna in neokretna. Drugod mogoče; pri nas na Angleškem pa to ne drži. Ali se niso mar sedanje volitve odigrale uprav po bliskovito? Sami presodite:
4.	novembra se je uradno začela volilna propaganda, 14. novembra smo že šli na volitve, 26. novembra bodo v spodnji zbornici že volili svojega novega predsednika. In 3. decembra, to je natanko mesec dni po razpisu volitev, bo kralj že otvo-ril zasedanje nove zbornice.
Kje na svetu pometejo hitreje stari parlament in vstoličijo novega?
Abesinski čini
(X. W.) Kdor bere poročila o vojni v Abesiniji; se gotovo izprašuje, kaj neki pomenijo razni naslovi in pridevki pri imenih abesinskih vojskovodij in drugih odličnikov. Naj pojasnimo vsaj najpogostejše med njimi.
»Badžirond« se imenuje cesarski zakladnik, »balambara« je poveljnik trdnjav, »baša« je nekako naš pobočnik, »dedžas« upravlja okrožje, prvi nad njim je »dedžasmač«, upravnik pokrajine, nad njim je pa »ras«, to je knez. »Fitaorari« se imenuje pa poveljnik prednjih čet.
Tretji razred
m. W. Pariz, novembra Če bi sodili potem, kako se ljudje vozijo, bi bila Francija najbogatejši država, zakaj v Evropi se najmanj Francozov vozi v 3. razredu. V Nemčiji kupi listek 3. razreda 958/o vseh potnikov, v Angliji 94"/o, na Francoskem pa samo 83%.
Zanimivo je, da si na Angleškem tisti maloštevilni potniki, ki ne po. tujejo v 3. razredu, kupijo iz večine listek 1. razreda, na Nemškem pa večji del vozovnico 2. razreda.
Za kaj so diplomati
k. N. ženeva, novembra
V	krogih Zveze narodov kroži tale dovtip:
Kirurg, arhitekt in diplomat so se dajali, kdo je več.
»Moja umetnost je najstarejša, naj reče kdo kar hoče,« se je kirurg trkal na prsi. »Zakaj ko je Bog ustvaril žensko, je izrezal možu rebro....«
»Oprostite,« mu je skočil arhitekt v besedo. »Ko je Bog začel ustvarjati svet, je našel zgolj kaos in nered. In če je hotel iz tega kaosa kaj lepega napraviti, je potreboval najprej arhitekta...«
»Že res,« se je nasmehnil tretji. »Samo ne pozabita, da so bili diplomati tisti, ki so bili napravili... kaos!«
Telefonistke lahko najdejo moža
j. N. London, novembra če bi radi moža, gospodična, postanite telefonistka! Ta poklic je možem menda posebno pri srcu — vsaj številke tako govore.
Londonska telefonska uprava je namreč dognala, da ostanejo mlade telefonistke povprečno le sedem let v službi, potem se pa poroče.
Baje moških ne zapelje tako njih telesna lepota kakor njih glas; da si toliko telefonistk najde moža, gre zasluga njihovemu poklicu, ker jih sili, da si izpopolnijo glas in se nauče izbrane govorice.
Visoko čelo ni dokaz velike razumnosti?
(Y. K.) Dr, Aleš Hrdlička, antropolog ameriškega narodnega muzeja v Newyorku, je izmeril neštetim ljudem čelo, da dožene, ali je res — kakor misli večina izmed nas — da so ljudje z visokim čelom posebno inteligentni.
Najvišje čelo je opazil pri... Eskimih: povprečno Th cm visoko. Na drugem mestu so ameriški črnci (7 cm). Indijanci imajo za širino palca višje čelo kakor potomci starih Američanov bele polti. Povprečni Američan ima med vsemi najnižje čelo: 6 cm.
Med belokožci se ponašajo z najvišjim čelom Irci (7'/i cm), najnižja čela imajo pa Ogri, Francozi in Armenci. Staroameričani in Nemci so Ircem najbliže.
Hrdlička je izmeril čelo tudi članom narodne akademije — torej uglednim, visoko izobraženim in inteligentnim ljudem — in preprostim, neinteligentnim Američanom: našel ni nikake razlike. To pač najnazorneje dokazuje, da visoko čelo, kar se razumnosti tiče, prav nič ne pove (Po »Pr. Tagblattu«)
JE
—	nova EHda Ideal * kremo. Vprašajte svojega trgovca. Poizkusite! Njen učinek Vat bo prijetno iznenadit. Zo* kaj to je novo na n(e|t
Izboljšana kakovost poilahtn|on von| povečana tuba popoln uilnok
Ona se vteze takoj v kožo— odpravi, ker ima v tebi „hamamelis virginica"
majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne »noj* nice. Ona je idealna podla* ga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo.
NOVA
	
	DEAL
	
BREZ MAŠČOBE
EUDA CITRON COID CREAM za čiščenje in prehrano koi«
Recept za zakonsko srečo
h. N. London, novembra Zakonsko življenje zadaja dan za dnem nešteto problemov, če bi jim vsi zakonci znali priti do konca, ne bi bilo ločitev ne razporok.
Neumno vprašanje! Seveda ga bo pogrešala. Toda tega mu ne sme priznati.
Slišala je še, kako so se izgubljali njegovi koraki po stopnicah, slišala je še, kako je odprl vrata in jih zaprl za seboj. Komaj je udušila solze. Moram se razvedriti; na nekaj drugega moram misliti, si je dejala. Prava sreča, da je bilo prav tedaj treba pripraviti obed, zakaj oče se je utegnil vsak čas vrniti.
Popoldne je pozvonil telefon in Bellefleur je slišala razburjeni očetov glas. Vendar že! Dobil je bil nekje denar, da bo lahko odpotoval v Švico. Kamen se ji je odvalil od srca.
čas je hitro mineval. Nekega jutra v juliju se je Bellefleur zbudila; bržčas so bili tiči na vrtu preglasni. Sedla je v postelji, pritegnila kolena k bradi in vsa vesela je bila, da živi. Očetu je bilo zdaj dobro, celo zaslužek je imel. Ona bo pa danes dobila zrelostno spričevalo. Prijeten občutek je pač, če človek dobro prestane skušnjo. In še neko skrivnost je izvedela:
to namreč, da jo bo trgovec Maron zasnubil. Prepričana je bila, da ji bo življenje s tem premožnim, vljudnim in resnim gospodom lepo, tako lepo, kakor si ga je zmerom želela. Maron bo prav gotovo dober mož, že zategadelj, ker je pravo nasprotje Gastona. Prav včeraj so časniki pisali, da ga je spet neki klub odkupil. Da, da, žogo zna brcati! Drugega pa menda nič!
Zatopljena v misli si je z roko kuštrala lase. Zdaj se je spomnila, da je treba vstati in si Gastona vendar že izbrisati iz glave.
Ko je prišla na vrt, ji je bilo kar nekam prijetno v jutrnjem hladu. Na vrt je šla zato, ker jo je bil Maron prosil, naj ga počaka, preden pojde v šolo.
Sedla je na klop in se zazrla v daljavo. Nenadoma je zaslišala korake za seboj. Toda ni bil še Maron, ki je prihajal, nego profesor Lemont.
»Bal sem se že, da ste odšli,« je ljubeznivo dejal.
Nasmehnila se je in rekla: »Marona čakam!«
Lemont si je prižgal cigareto in dejal kar tako, tja v en dan: »Gaston Vatin je prišel; mimogrede se je oglasil v našem mestu. Pred pol ure sem govoril z njim, pa je kar obsedel na klopi pred športnim igriščem. Zdi se mi, da bi bil rad sem prišel, pa se menda ni upal.«
»Ali mar nima toliko poguma?«
Profesor Lemont je vprašujoče pogledal dekletu v oči. Zdajci jo je pa vprašal:	»Bellefleur,
ali ga imate radi?«
Dvignila je glavo in globoko zasopla.
»Da,« je odgovorila s trudnim nasmeškom. »Ga bom že pozabila. Moram, saj mi je pobegnil,« je jecljala.
Stari gospod je prikimal. »Vzroka za svoj beg vam pa ni povedal?«
Bellefleur je odkimala.
»Nu, vam ga bom pa jaz, zakaj pravico imate, da izveste resnico. Takrat je dobil dvajset tisoč frankov od športnega kluba, ko je sklenil z njim pogodbo. In tistih dvajset tisoč je dal vašemu očetu.«
Bellefleuri je zamrla beseda. Ničesar ni mogla izdaviti. Oči so ji pa zagorele s Čudnim leskom.
Ko je prihajal po vrtu Maron, je bila Bellefleur že zdavnaj odšla. Profesor Lemont je stal sam samcat ob klopi. Smehljal se je, zakaj na licu je še čutil toploto nežnih dekličinih ustnic...
Bellefleur je tekla vso pot po drevoredu, po travniku kar počez do športnega igrišča Gaston je še zmerom sedel na klopi. Poslednji konec poti je pridržala korak, zakaj upehana ni marala priti do njega. Mehka trava je udušila njen prožni korak. Obe roke si je tiščala na srce in se oddahnila, skrita za drevesom.
Vse je bila pozabila. Nikjer več ni videla Maronovega bogastva, njegove resnosti, neskrbne bodočnosti...
Pridušeno je kriknila in objela Gastona.
»Fleur, deklica moja mala, saj sem vedel, da me boš pogrešala,« je ljubeče dejal in jo prižel na srce.	(t).	I*)
Na Angleškem živi zakonski par, ki očitno pozna skrivnostni recept za srečo v zakonu. To sta William Wilding in njegova žena, doma ▼ Prestonu. Njemu je 79 let: doslej se je petkrat poročil in še noben-krat ločil. Ona šteje 78 let, poročena je že v četrto, a ločila se takisto ni še nobenkrat. Obema so prejšnje žene in možje pomrli.
Kako dragocen učbenik o zakonski sreči bi ta dva lahko napisala!
Roman na dušek
n. O. Pariz, novembra
Ondan je napisal stari humorist Tristan Bernard dramo, ki traja pičlih pet minut. Pariški tednik »Marianne« mu ni hotel ostati dolžan in je napisal roman v 12 vrstah. Evo ga:
Iz popotničinega dnevnika
Ponedeljek; Mislim, da me je kapitan opazil.
Torek: Kapitan mi je voščil dober dan.
Sreda: Kapitan je prišel k meni v kabino.
četrtek: Kapitan mi je izpovedal svojo ljubezen.
P>e t e k : Kapitan ml je rekel, da bo pognal ladjo v zrak, če ga ne uslišim.
Sobota: Rešila sem 600 potnikom življenje.
Pogoj
»Gospodična čopičeva, ali vas smem klicati z vašim krstnim imenom?«
»Zakaj ne — če naj to pomeni, da me bodo pozneje ljudje klicali z vašim priimkom!«
* -	DRUŽINSKI	TEDNIK	mmm
Or. Josef Lobel
Za človeško živ/ienje
Detektivski roman Iz zgodovine medicine. — Prvi del: Sladkor
Drugo poglavje: Znanost se podi po vsej Evropi za zdravilom
nanE=3QKraaBisac3EaEn
»Ali niste za gotovo prav ničesar spremenili pri postopku — niti najmanjše malenkosti?«
»Nisem, prav gotovo nisem,« je vzkliknil dr. Reuter. »Razen,« je dodal po kratkem premišljanju, »razen mogoče to, da sem tokrat delal z bakreno posodo. Znabiti da so nastale zaradi te kovine kakšne strupene spojine in da je to krivo teh neprijetnih pripetljajev...«
»Vidite,« se je razveselil profesor, »pri taki kočljivi stvari je treba pač na vse misliti in prav ničesar ne kaže prezreti, naj se zdi še tako malenkostno.«
Toda joj, saj ni bil baker kriv krčev! Bržčas tudi nobena druga snov ne, ki bi bila po nesreči primešana preparatu. Sicer je mnogo Zuelzerjevih poklicnih tovarišev, ki jim je v »časopisu za eksperimentalno patologijo« opisal svoja opazovanja, menilo, da se je moral njegov ekstrakt onečediti s škodljivimi primesmi; zlasti so cikali na beljakovino. Mnogi so bili pa skoraj prepričani, da ni tako, da ta, s tolikšnim trudom pridobljeni sok ni nečist, da na splošno ni slab, marveč narobe, dober, še... predober!
Zdravilo je celo predobro!
Današnji dan namreč vemo, da se učinku soka iz trebušnih slinavk prav takrat, kadar je posebno učinkovit, kadar seže njegov učinek še čez cilj, da se mu prav takrat pridružijo slični nezaželeni součinki. Tega pa takrat res niso mogli vedeti! šele mnogo, mnogo kesneje, šele po dolgoletnih izkušnjah z »insulinom«, so te stvari pobliže spoznali in razumeli. Zdaj ve seveda vsak zdravnik, da vbrizgani pankreasov sok ne uniči v krvi samo odvečnega sladkorja, temveč časih — če tako nanese — tudi še potrebnega... Preobilna izguba sladkorja — razsladkorjenje — pa povzroči krče. Sleherni zdravnik pozna današnji dan takele krče, tako imenovano »hipoglikem-sko reakcijo«, pa jo kakor bi trenil, čudežno skoraj ukroti — s sladkorno raztopino, ki jo vbrizga bolniku ali mu je pa da piti. še celo laiki to vedo: sladkornik, ki mu stalno vbrizgavajo insulin, nosi zmerom nekaj koščkov sladkorja s seboj ali pa sladko kitajsko naran-čo, da jo lahko pri priči zaužije, kadar čuti, da je bilo zdravilo premočno, da je kri utrpela preveč sladkorja.
Ni izključeno, da so se pri vbrizgavanju Zuelzerjevega ,acomatola‘ dogajali prav takšni pojavi in gnali profesorja v domnevo, da je njegovo zdravilo onečiščeno. Potlej bi pa to ne bila navadna nezgoda, kakršni se skoraj noben raziskovalec ne more ogniti — vzemimo samo dogodivščino s sestradanimi konji, ko jo je poniglavost materiala profesorju tako zagodla. Da je bil profesor takrat, ko so mu prvič poslali dovolj žlez, dobil same izžete, same prazne žleze, je bila pač smola, in še nekam smešna povrhu. Zdaj se je pa začela — ravno narobe kakor v staroveškem gledališču — tragedija za veseloigro.
Zakaj ali bi ne bila mar to res tragedija, če bi bil profesor, ko je srečno ugnal toliko najrazličnejših in zoprnih ovir in težav, svoj preparat res že popolnoma dodelal — pa bi tega sam ne vedel?
Noe in kemik
Res je mogbče, da je bilo tako; in nič posebno čudnega ne bi bilo. Tudi stari svetopisemski Noe si bržčas ni znal razjasniti, zakaj ga je vino, ko ga je bil pravkar iznašel, tako hudo upijanilo. Hotel je biti samo dobre volje, pa je postal pijan, »intoxicated«, kakor rečejo dandanes Američani, to se pravi zastrupljen. Da je bil Noe kemik, bi bil tudi on mislil, da je
,21. XI. 1935.
»45
Ze preko 75 let le kakovost Na ugodna mesečna odplačila
IGN. VOK
UII6U1UIII, Tavčarjeva ul. 7
Podružnice:
Kranj,
Hovo mesto,
Celje, Miklošičeva ul. 2
sel, da je vino samo — premočno, taka misel se kemiku bržčas ne bi bila zlepa porodila!
Vsaj profesorja Zuelzerja in njegovega tovariša niso obhajale slične misli, ko sta opazila nerazveseljive součinke svojega zdravila. Ni jima prišlo na um, da utegne biti sok čist in da ga je treba samo v manjših obrokih vbrizgavati. Zato sta ga rajši še temeljiteje čistila in zdelo se jima je, da bosta to najuspešneje dosegla, če ga bosta še večkrat in še skrbneje precejala kakor dotlej.
Usodno obotavljanje
Profesor je pa vendarle prav slutil, da gre samo še za neko malenkost, ki jo je treba spraviti s sveta, da bo potlej svoje zdravilo vendar že dal zdravnikom in bolnikom v splošno rabo. Ko je tiste dni spet pisal dr. Wellerju — »docu«, ki se je bil med tem moral že zdavnaj vrniti v Cleveland — je bil zato hudo samozavesten. Samo še par tednov dela, mu je pisal, pa si bo njegov preparat utrl pot med ljudi. Po delu tolikih let, je menil, teh par dni pač nič ne pomeni; zato bi rad svoje zdravilo še kar najskrb-neje očistil sleherne, še tako majhne pegice, preden ga da v promet. Poslednji lošč bi mu še dal, rekel bi, poslednji ubrus.
Tistikrat mu je doktor Weller brzojavno odgovoril:
Banting s torontske univerze vas prehitel stop objavil pravkar uspelo pripravljanje pankreasovega soka stop nič ne marajte vaša slava zato ne bo prikrajšana.
Po tolikih letih dela je vendar prav teh par tednov odločilo.
Jutrnji listi so prihodnje jutro z debelimi črkami objavili brzojavke:
AMERIČANI SO ODKRILI ZDRAVILO ZA SLADKORNO BOLEZEN!
Kakor poročajo iz Toronta v Kanadi, se je raziskovalcem tamkajšnje univerze Bantingu, Macleodu in Be-stn posrečilo sestaviti zdravilo za sladkorno bolezen. Pridobivajo ga is tako imenovanih otočičev živalskih trebušnih slinavk; imenuje se in-s ul i n.
Tretje poglavje
Dosedanja vsebina
Asistenta dr. Minkowske«a s strasbourSke univerze je prosil njegov kolega, naj izreže nekemu pau trebuSno slinavko, da se bo videlo, kako to vpliva na prebavo maSčobe... M»nkowski Je to storil lu dognal, da je pes »aradi operacije postal — sladkorno bolan. Operiral je še več psov: uspeh je bil povsod Isti. Pri delu mu je pomagal famulus Weller, nadobuden Študent iz Amerike.
Dvajset let nato je pri S e! Weller, že zdavnaj zdravnik, iz Amerike na obisk v NemCijo. Skupaj s profesorjem Minkowskim se Je odpeljal v Wiesbaden na zdravniški kongres, s tihim upanjem, da bo tam kaj vefi izvedel o uspehu roletnega boja e sladkorno boleznijo.
In res je izvedel zanimivo novico: da na Kemikom že izdelujejo zdravilo iz živalske slinavke.
 0---------
Odkritje insutina
Kjer sede golobi, tja še drugi prilete; to je stara stvar. Po tem načelu je prišla, zdaj, ko ni bila več tako hudo potrebna, seveda še pomoč od zunaj! Ravnatelju neke velike in mogočne tovarne se je na lepem zazdelo, da je že zaradi ugleda svoje družbe dolžan pomagati pri raziskovanju toll novega in svojstvenega področja znanosti. Prizidal je profesorju k bolnišnici poseben laboratorij in najel nekega znamenitega kemika, učenca slavnega Nobelovega nagrajenca Willstatterja. Ta doktor Camillo Reuter, po rodu Luksemburžan, obdarjen s posebno iznajdljivostjo, ki je bila za sestavo uspešnega in hkratu neškodljivega preparata ne-obhodno potrebna, naj bi postal raziskovalcu požrtvovalen pomagač.
Pruska kljuseta...
Zdaj se mora vse, vse še obrniti! Sijoč od sreče je pripovedoval profesor Zuelzer svojemu prijatelju doktorju Wellerju, da se bo, če videz ne vara, delo pričelo zdaj na debelo, da so po sedmih suhih letih vendar že napočila debela. Danes mu je mesarica dobavila sto kil pankreasov, celih sto kil, celi pravi stot svežega materiala — njemu, ki je moral dotlej gospodariti z decigrami!
To neznansko množino so izrezali iz konjskih trupel. Podjetna tvrdka je namreč na Vzhodnem Pruskem kupila celo čredo konj, ki jih je bila vojaška oblast »spoznala za nesposobne«. Živali je prepeljala v Berlin in jih nagnala v hleve »Osrednjih staj«. Tamkaj so bile torej zmerom pri roki, če bo kdo potreboval njihovih žlez.
Nekaj teh konj so zaklali takoj po prihodu in poslali material v predelavo; stvar se bo torej zdaj prvič vršila tako na debelo.
Profesor in dr. Reuter, zdravnik in kemik, sta se kakor za stavo z enako vnemo lotila novega dela. Zakaj kar igralo je v njima, ko sta videla pred seboj tako ogromno množino žlez — kar cel stot! Metode pridobivanja so bile že preizkušene in spopolnjene in samo še nekaj malega je bilo treba urediti — a prav to ni bilo nebistveno: preparatu je bilo treba določiti zanesljivo »mero«.
Pri vsakem zdravilu je seveda treba vedeti, kakšen obrok gre bolniku. Prav tako kakor je natanko določeno, da ima toliko in toliko miligramov morfija takšen in takšen učinek, je bilo treba določiti mero za učinek pankreasovega soka. Med tem ko ima določena množina morfija zmerom enak učinek, se pa pri organskih šokih to ne da kar po teži določiti: ta utegne imeti več, oni manj odločilne snovi. Potrebno je bilo torej določiti vsakemu ekstraktu njegovo mero, dognati preizkušnjo njegove učinkovitosti.
A to je bilo za biološko šolane glave zgolj malenkost in raziskovalci so kaj kmalu našli postopek za odmero obrokov in določili, kakšen je učinek zdravila in koliko »enot« ima.
Odtlej je šlo vse natanko po meri ko v lekarni.
... in njihove jalove slinavke
Ko je drugo jutro stopil profesor v laboratorij, si je praznične volje pomel roke in zadal dr. Reuterju velenatančno vprašanje: »Nu, dragi Reuter, koliko enot ima danes naš ekstrakt?«
Odgovor je bil prav tako natančen.
»Se ene ne!« je razkačeno zavpil dr. Reuter, »še ene ne!« je ponovil. »Sok iz vseh teh sto kil konjskih slinavk nima niti trohice učinkovite snovi! Lahko bi bili vso to- mesnico že kar takoj vrgli na smetišče, namestu da jo bomo zdaj po toli trudapolni predelavi.«
Tbda profesor je bil danes dobre volje in si je ni dal kaliti.
»Nikar si ne ženite tega k srcu, Reuter. Nekakšen bedast slučaj pač, nekakšna zlobna poniglavost,« je tolažil kemika. »Saj imamo še celo čredo konj; jutri jih spet nekaj pokoljemo in kakor bi trenil, bomo imeli na kupu spet cel stot slinavk. Videli boste: nič koliko enot si bomo nabrali!«
Drugi dan so torej spet klali. Vdova Huwe se je potrudila, da je njen družabnik na kolesu — za-kesniti se ni smel niti ene same sekunde — odnesel material v laboratorij. Z Glauberjevo soljo pomešanim, na drobno sesekljanim slinavkam so tokrat v profesorjevi navzočnosti še skrbneje in še vest-neje kakor prejšnji dan z alkoholom izvlekli sok — in res ta sok ni bil več kar brez slehernega učinka. Vsaj trohica želene snovi je bila v njem. Toda bila je res samo... trohica!
Profesor je debelo pogledal kemika, kemik pa njega. Nista si znala pomagati.
Kaj neki to pomeni? Kje neki tiči napaka?
Kdor išče, ta najde
Slučaj bržčas ne bo! Ogorčena sta se oba učenjaka zagrizla v delo. Skoraj sleherni dan sta dala klati konje, zmerom znova sta pripravljala ekstrakte in jih merila. In glej: od dne do dne je bilo v preparatih nekoliko več enot; kolikor toliko prida sredstvo sta pa dobila šele takrat — ko je bil zaklan že poslednji konj.
In šele takrat sta prišla uganki do dna.
Dognala sta, da ni konjem, odkar jih je vojaštvo »izločilo«, nihče več zadostno polagal. Potlej so se morali iz Vzhodne Prusije do Berlina voziti tri do štiri dni, in med vožnjo jim najbrže tudi niso privoščili preveč zobi. Ali je bilo potlej mar čudno, da so prignali uboge živali sestradane in praznih slinavk v klavnico? Post jih ni samo oslabil, temveč — in to je bilo za znanost še neprijetnejše — osušil jim je skoraj ves sok...
Sele v hlevih klavnice so se polagoma opomogli. Ravno narobe kakor onemu oslu, ki ga je gospodar hotel naučiti stradanja in je poginil takrat, ko se je na koncu privadil, se je godilo tem konjem. Polagoma so se šele navadili zobati, in ko so se privadili, ko so na koncu spet imeli polne žleze, je moralo poslednje kljuse pod nož!
Naj je bila stvar še tako žalostna, učenjaka sta morala nehote udariti v smeh, ko so se jima odprle oči.
Sedem suhih in sedem debelih let
»Pričakoval sem,« je dejal profesor svojemu tovarišu, »da bo za sedmimi suhimi leti prišlo sedem debelih in sem pri tem mislil na suhe in debele krave iz svetega pisma — da bi bil pa mislil na suhe, vse presuhe konje, o tem se mi še sanjalo ni. Sicer pa, kaj bi tisto! Kako že pravi pregovor: Ni je nesreče brez sreče. Najina smola ! naju je vsaj izučila.«
Spet je, kakor že tolikokrat, škoda izmodrila znanost, tako iz-modrila, da bodo znanstveniki poslej živali obilno nakrmili, preden bodo predelavah njihove žleze.
Ta pot v zmoto in pomoto je bila torej za zmerom zajezena in zdelo se je, da je napočil trenutek, ko bo treba misliti na to, kako naj pride pridobljeno sredstvo končno med ljudi. Med bolne seveda. Pravilneje: med hudo bolne ljudi.
Prvo porabno zdravilo
O tem ni bilo dvoma, da bodo smeli novi preparat preizkusiti edinole na takih ljudeh, ki bi bili brez njega gotovo izgubljeni, v popolnoma brezupnih primerih, na bolnikih, ki so »zapisani smrti«. Tem gotovo ne bodo mogli škodovati, kvečjemu koristiti. Razen tega je kazalo misliti na to, da bo, treba s tako pičlo odmerjenim I zdravilom kar najvarčneje gospodariti, da ga bodo smeh uporabljati samo v najhujši nevarnosti, takrat ko bo šlo za življenje. Profesor Zuelzer je zato vzbrizgaval svoje zdravilo samo že umirajočim ljudem, zoper »komo«. Zato ga je imenoval »a-comatol«.
Bogu bodi zahvaljeno, da je koma, čeprav je sladkorna bolezen
zelo pogosta in strašna, dogodek, ki-se niti v velikih berlinskih bolnišnicah ne pripeti vsak dan. Zaradi tega je profesor svoj »acoma-tol« lahko uporabil tudi izven sten svojega oddelka. Zateči se je moral še v druge bolnišnice in naprositi njihove predstojnike, da naj mu sporoče, brž ko dobe primerne bolnike.
Zmerom je bilo pa tako, da so ga šele v predzadnjem trenutku klicali, in da še tega ne bi zamudil in ne bi prišel šele v poslednjem trenutku na pomoč, je moral biti profesor pripravljen noč in dan. Nezaslišana gonja je bila to zanj v tem večnem boju s smrtjo, boju, ki mu je sapo zapiral, zakaj smrt je prežala na vseh frontah, v vseh delih ogromnega Berlina. Komaj se je zdravnik odpeljal iz zahodnega mesta — tam je imel ordinacijo — proti jugu — tam je stala njegova bolnišnica —, odpeljal z vozilom tedanje dobe, ko je bil avtomobil še redkost in je človek, ki se je z njim vozil, veljal za milijonarja — je bil že prepričan, da ga bo naslednji telefonski poziv klical na sever.
»Halo, tukaj Charite*, kirurški oddelek. Po naročilu gospoda primarija vam sporočim, da smo danes operirali nekega moža z veliko bulo na tilniku. Koj po operaciji ga je objela diabetska koma. Gospod primarij prosi gospoda profesorja, če bi lahko takoj prišel semkaj in vbrizgal bolniku svoje zdravilo.«
»Acomatol« — rešitelj življenja
Ta klic je prišel o pravi uri: prav toliko »acomatola« je bilo namreč še v zalogi, kolikor ga bo treba. Profesor je torej zdirjal z Zajčje goljave v Latinski okraj, našel tam bolnika še živega — velike bule na tilniku so znanilke najhujših komplikacij sladkorne bolezni — in mu vbrizgnil svoj ekstrakt.
Drugič spet se je oglasil klic na pomoč iz neke bolnišnice na vzhodu Berlina. Neki še nič kaj star bolnik je dobil diabetski »prisad«, ono strahotno odmiranje udov pri živem telesu. Tudi tja je prišel Zuelzer s svojo brizgalko še o pravem času in preprečil naj hujše.
Se v mnogih hudih primerih se je pokazalo, da je novi preparat res učinkovit. Pri nekem bolniku je bil izloček sladkorja skočil kar na petdeset gramov na dan; zdravilo ga je potisnilo nazaj na ničlo. V drugih treh primerih se mu je posrečilo acetonovo oetovo kislino skoraj docela iztrebiti.
Navzlic temu pa še niso prebredli vode. Pol tucata Zuelzerjevih pacientov je po vbrizganju res izgubilo nekaj sladkorja, toda zdravilo je imelo od sile neprijetne, skoraj grozne součinke; pojavila se je zdaj mrzlica, zdaj onemelost ali otrplost. Učenjak se ni mogel otresti misli, da je poslal bolnike z dežja pod kap, zato je z vso vnemo stikal za vzrokom teh nezaželenih pojavov.
Skrivnostni součinki
»Ali ste izdelovali zdravilo res natanko po vseh predpisih?« je vprašal svojega pomagača, doktorja Camilla Reuterja.
»Menda!« je užaljeno odvrnil kemik.
vino zastrupljeno, da je v njem kakšna primes, ki ga onečišča. Ml-
»Mlad moraš biti, da zmoreš velike stvari«' - in Amerika je mlada
»Halo, doc! Kdaj greste?«
»Jutri!« je kriknil doktor Weller in pognal avto, zakaj prav takrat je dvignil stražnik roko.
In res:	drugi dan, 15. aprila
1932, naj bi odrinil v Evropo. Končno, končno se mu je vendarle izpolnila želja! že leta in leta je hrepenel po tem. Toda zmerom znova ga je zadržalo delo in ... njegovi bolniki. Prijatelji so se že norčevali iz njega in ga dražili, da zaradi sladkorne bolezni... drugih ljudi, ne svoje, ne more na pot. Toda zdaj mu ne bo nihče več spo-našal, zakaj jutri bo napočil veliki dan.
Jutr^! A zaradi tega ne bo današnji dan pač nič manj »velik«, velik sicer samo, kar se dela tiče. Zakaj v milijonskem mestu človek ni kar tako eden izmed najbolj iskanih zdravnikov, morda celo najbolj zaposleni specialist za diabetes, in pošteno vroče mu bo še, preden bo toliko bolnikov za tako dolgo oskrbel še s poslednjimi zdravniškimi predpisi. In zategadelj se je doktor še posebno jezil, da se je prav danes tako po polževo pomikal naprej.
T) n 1J c prihodnjih____________
I Vse pravice slovenskega prevoda pridržan«« 1 Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev veselel
Imp velike berlinske bolnišnice.
Vsak človek si želi Siin ver uspehov v živ-'jeuju. Trgovec si želi, oa hi bila njegova tr
Prvi na cilju ^
...	ril i/ "1
sovina'najboljša v nje- V v\Wv/
'ovi stroki, dirkač bi ^	f	■
%
i«
’ad prižel - prvi na cilj,
<dor je v službi, si že .i napredovanja, mladeniči si žele mlade in lepe žene, mladenke |>a zastavnega in značajnega moža.
Pri Vaših poslovnih uspelifli Vam bo mno-•jfi pomagal mali oglasnik »Družinskega tednika«. Pri posredovanju službe, če iščete stanovanje, če kupujete gramofonske plošče ali stare prodajate — če bi radi kupili peč pod roko ali ]>a prodali staro pohištvo, knjige itd.: povsod Vam pomaga mali oglasnik > Družinskega tednika«. Če si želite znanja, če l>i še radi oženili ali omožili: spet Va-'i bo pomagal izbirati mali oglasnik Družinskega tednika
Mali oglasnik »Družinskega tednika«.
Mali oglasnik »Družinskega tednika«.
Muli oglasnik »Družinskega tednika«.
Kakor so gornje tri enake vrste napravile na Vas mnogo večji vtis, kakor če. hi jih bili samo enkrat prebrali, tako bo tudi trikratna uvrstitev Vašega mtffega oglasa imela mnogo večji uspeh kakor enkratna. Naročite mali oglas za trikrat in zadovoljni boste z uspehom. Male oglase »Družinskega tednika« bere na tisoče in tisoče ljudi vseh slojev in poklicev.
Pričakujemo Vaše naročilo. — Cene malih oglasov na S. strani.
»Napisala 15EATRICE FABEtt
po filmu
- ■letro-Goldwyn' Mayerja
prirejenem po romanu „Malibu“ pisatelja V. J. Hoyiu
Kdor se zadnji smeje...
m
Poglej kako slabo oprano oblekco nosi Nada
„Stara mama, vsi se norca delajo
iz mene. Ali mi nesxv\ more? pomagati?"
n Vzemi Schichlovo ago se ne g terpentinovomilol do odpravili I"
Kako je Tvoja oblekco zdaj lepa In Čislal
- ■■■■•« ■ - » ■ •• • • • -obijala bom vedno samo
SCHICHT00
TERPENTINOVO MILO
za nonj0i	„	yo	^alo
SepaZe^
Deseto poglavje
SOVRAŽNIK — ČLOVEK
, Toda v poslednjem trenutku, j® je že hotel sprožiti, je nena-“®ma vstala Toni pred levom.1 jl^en je sunkovito spustil pu-| Jj° in se ola jšano oddahnil. Pe-j?.r 8a je sunil med rebra, toda "Wen je pokazal na Toni, ki je "•Ja pred Gatom.
>7- er ie začudeno vzkliknil:
> u se pa vse neha, česa taksna še nisem videl!«
Prav v tistem trenutku je od-**Oil strel in krogla je zažvižga mimo Tonine glave in se ?*?ekala v veliko drevo. De-**ca je prestrašeno zavpila, ®alo je pa zarjovel in izginil v ; £®*du. Tedaj je Alden stekel k i®°i, toda ko ga je deklica ugleda. je namršila obrvi, zakaj I »;!s*ila je, da je krogla prilega iz njegove risanke, jj 'Nerodni norec!« se je zadrla Baaj, »skoraj ste me obstrelili.« .Tedaj je počilo še več stre-j?v- Toni se je naglo obrnila in «°Pila skozi goščavo na jaso.
, »Zdi se mi, da si jo pri Toni ®*apil,« je dejal Peter.
I | ^0 je Toni stekla čez jaso, *® nenadoma zagledala Bergmana z lovci, ki so pravkar sto-i W iz 'goSčnve Zdajci je razu*
•“ela, da so priletele krogle iz Njihovih pušk, iz pušk prija-*®ljev njenega najhujšega sovražnika. Toni je stopila srdito « Bergmanu.
. »Kam pa gledate, kadar stresate?« je zavpila vsa zaripla v obraz.
»Saj vas nisem ranil,« je hudobno odvrnil Bergman. »Zakaj Pa doma ne ostanete, kamor spadate! Ti gospodje imajo lovsko dovoljenje.«
»Malo športa nam dobro de,« pripomnil neki lovec zbad-vo.
»Prav poseben šport! Jeleni Jo vam menda všeč?« je ogor-*®no menila Toni.
»Prav, prav, mala gospodična,« j® zasmehljivo dejal lovec. »Ni-*ar ne kličite duhov. Bergman najde niti enega jelena!«
»Še žal vam bo, da ste prišli Ojemu v roke,« je resno pripomnila Toni. »Njemu gre samo za {o, da zadosti svoji strasti. Vse oo storil, samo da pride do vašega denarja. Pazite, da ne boste prekršili zakona!«
Bergman je stopil grozeče Pfoti njej.
»Bergman, previdni bodite!« Ba je posvaril lovec.
1 Tedaj se je približal Alden m Bergman je naglo in glasno dejal:
»Prav je tako, kakor ste I »ekli; gospodje, pojdimo!«
. Bob Alden se je nasmehnil Toni. »Zdi se mi, da se jezite Jame, z Bergmanom ste pa taki *o osa!«
»Sovražim ga,« je besno siknila.
»V gozdovih je zdaj nevarno!« °ob je ponudil Toni roko in jo šaljivo naprosil: »Dovolite, da 'as spremim domov.«
Toni je sprva oklevala, potem s® je pa unesla in podala Alkenu roko.
Bergman se je ozrl po lovcih. Nekateri 60 bili posedli, drugi so pa stali in kadili pipe in cigarete.
»Ali vam je mar že dovolj?« jih je vprašal.
»Česa neki še čakamo?« je vprašal eden izmed lovcev.
»Še malo počakajmo, gospodje. Brez jelenov, ste dejali, ne bo plače! Jutri vas bom popeljal na neki kraj, kjer bo dovolj divjačine; če je ne boste na-streljali, kolikor vas bo volja, boste sami krivi!«
»Takšno se prijetneje sliši,« so pritrdili lovci.
*
Tisto noč je jezdil Bergman ves živčen po gozdu. Ustavil se je bil pred visokim plotom, na katerem je bil pribit napis: »U. S. National Park. Meja. Lov prepovedan. Ministrstvo za gozdove in rudnike.« Gledal je prav nestrpno, kako se je Joe podil za čredo srn in jelenov in jih prisilil, da so odskakljale skozi vrzel v plotu.
Ko je prišel Joe do Bergmana, mu je le-ta dejal: »Dobro si opravil, Joe!«
Oba sta segla po žici in jo ravnala, da se ne bi videlo, kje sta napravila vrzel.
libujem in preskočile plot.
»Lepo rejene so,« je šennil Joe. »Naprej!«
Svitalo se je že, ko se je čreda srn, ki sla jo gonila Joe in Bergman, bližala • Bergmanovi ogradi.
»Jaz jih bom naganjal, ti pa kar prečkaj pot in odpri vrata!« je ukazal Bergman.
Joe je odjezdil k vratom, Bergman je pa od nasprotne strani podil srne.
Pri vratih je Joe razjahal. Počakal je še malo in zaskrbljeno poededal po Bergmanu, ki je gnal srne vkup. Skomignil ja z rameni, potem se je pa spet lotil dela.
*
Visoko zgoraj na skalah se je bil ustavil Malibu in gledal, kaj se dogaja pod njim. Kratko je zahrzal, ko je zagledal srne, ki so na slepo tekale sem in tja, hoteč pobegniti iz ograde.
Joe in Bergman sta po končanem opravku zajahala konje.
»Lovci bodo kmalu pozajtr-kali,« je dejal Bergman. »Takoj bodo pripravljeni, da gredo z menoj. Ti pojdi tod navzdol in izpuščaj srnjaka za srnjakom iz ograde. Ti tepci si bodo domišljali, da so od sile dobri strelci — bedaki!«
Tedaj je Malibu prišel do skrivne Bergmanove ograde. Nemirno je stopical ob njej, zakaj slutil je nevarnost, ki preti krdelu njegovih tovarišev in tovarišic. Nestrpno je iskal primernega mesta, da bi preskočil ograjo. In res se mu je kmalu posrečilo. Ko je bil onstran ograje, je pričel tekati okoli srn in srnjakov, potem ee je pa obrnil in stekel proti plo-iu, prepričan, da mu bodo srne sledile.
Joe si je bil prižgal cigareto. Ko je zaslišal trušč, se je ozrl in je ravno še videl Malibuja, kako je preskočil plot.
»Glej, glej!« je	vzkliknil
Bergman in osupel opazoval nenavadni prizor.
Malibu se je spet pomešal med srne. Zdelo se je, da so razumele, kaj hoče. Zagnale so se za njim in preskočile plot, kakor so videle njega.
Bergman je spregledal Mali-bujevo početje.
»Srne nama bo pretental!« je vzkliknil ves divji. »To je tisti veliki jelen z belo liso na hrbtu. Pokazal mu bom!«
Joe je prestrašeno gledal, kako se srne pode. Bil je prepričan, da je bil ves njun nočni trud zaman, vendar ni bil zastran tega nič preveč žalosten. Gledal je Malibuja, kako teče pred Bergmanom. Joe se je na tihem že veselil, da bo jelen ušel njegovemu gospodarju.
Zdajci je pa Bergman udaril v ono smer, ki jo je ubral Malibu. Jahal je okrog velike skale in pridržal konja. Malibu je stekel na desno in nenadoma izginil.
Toda prav takrat, ko je pritekel do klanca, so odjeknili strel; in jelen se je prekopicnil.
Dalje prihodnjič
KAJ POČNO »ZVEZDE«
V ATELJEJU, KADAR NIMAJO DELA...
Greta Garbo gre na obisk k Adrianu, šefu krojaškega ateljeja Metro-Goldwyn-Mayerja, in si jjo cele ure ogleduje njegove nove modele.
Franchot Tone prebije svoj prosti čas v ateljeju filmskega laboratorija in često tudi sam pomaga pri delu.
Jean H a r 1 o w lahko vedno srečate v glasbenem oddelku, kjer posluša nove šlagerje. Posebno rada gleda skladatelje pri delu.
Kadar Clark Gable utegne, gre v ateljejski brivski salon in se tam s svojim brivcem, Ji-mom Adamsonom, pomenkuje o lovu.
Robert M o n t g o m e r y ljubi kiparstvo. Vsak prosti trenutek prebije v prostorih, kjer izdelujejo skulpture za posamezne filme, in da mnogo dobrih nasvetov.
Lionel Barrymore se ogiba družbe. Vendar ga lahko dobite v prostorih, kjer dela Jack Dawn eksperimente s šminkanjem. Zato je Lionel Barrymore
(Gl. št. 44 in 45)
»Pridružite se vojski križarjev!« je pozival puščavnik. »Pripnite si križ na srce, pa boste spoznali pravo resnico! Možje angleški, namenjena vam je vzvišena naloga! Možje in žene se bodo razšli... Mnogi izmed njih se ne bodo več vrnili, zato bodo pa odvezani vseh zemeljskih zaobljub!«
Pri teh besedah se je Rihard zdrznil. Neka misel mu je šinila v glavo. Videl je izliod, videl je pot, kako bo obšel zaobljubo svojega Očeta, poroko z Alico.
»Smrt božja — rešil se bom!« je tiho šepnil Blondelu.
Nato je stopil k puščavniku.
»Ako vzamem križ, sveti ino^ ali me bo to odvezalo neke zaobljube?«
»Križarska prisega odveže vseh zaobljub!«
Rihard se je spustil na kolena. Dvignil je glavo in izzival-
najbolje šminkani igralec v Hollywoodu.
Wallace B e e r y se rad mudi v kabini elektrikov in od ondod opazuje razne svetlobne učinke na platnu. To ga spominja nočnih letalskih poletov.
Mirno L o y boste lahko videli, kako sedi kje v kotu študija in bere manuskripte.
Una M e r k e 1 dela izlete v kulisno skladišče.
Elizabeth A 11 a n gre na obisk k lasničarki.
no pogledal na balkon, kjer go stali Filip, Aliče, .John in Mont-ferrat, ter je rekel z zapovedujočim glasom:
»Zaprisežite me!«
»Rihard, kralj angleški, ali prisežeš,'da pojdeš s križarji?«
»Prisežem!« je vzkliknil orjak na kolenih. eOdpovem se vsemu... celo svoji ljubki zaročenki!«
Naglo in zmagoslavno je pogledal po Aliči.
»Ali boš ostal pri križarjih vse dotlej, dokler ne bo sveto mesto odrešeno?«
»Zakolnem se!«
Rihardu je odleglo. Rešil se je one črnolase ženske z zloveščimi zelenimi očmi. Zdaj pojde lahkega srca v vojno, saj mu je vojna v zabavo. Bal se je samo zakona, zakona z ženo, do katere ni čutil prav niknkega nagnjenja, z njo, ki so mu jo po sili hoteli obesiti za ženo — s
to temnopolto Francozinjo, lepo in mikavno, a nevarno. Zdaj se bo boril, vseeno kje, vseeno zakaj in zn koga!
»Filipa sem ukrotil,« se je pohvalil Rihard pred pevcem Blondelom. Toda Blondel, ki se je tako rad šalil in rogal, Blondel, ki je imel samo eno nalogo — zabavati svojega gospoda — ni delil z njim navdušenja:
»Filipa si ukrotil, Aliče pa ne!«
Rihard je le malo poznal ženske, najmanj pa Alico
»Daj mi križ!« je poprosil puščavnika.
»Ali se zakolneš, da ne boš nikdar dvignil roke zoper tiste, ki nosijo to sveto znamenje?«
Rihard je tudi na to žrtev pristal.
Nato je mladi kralj vstal, izdrl meč in zapovedal svojim vitezom in vojakom, pričam tega razgovora:
»Izderite meče!«
Sto in sto mečev se je zabliskalo v bledem angleškem soncu. Toda mnogo bolj od solnca na nebu je svetilo in grelo solnce vere in navdušenjn v srcih angleških vojščakov in ljudstva.
»Na križarsko vojno!«
Razlegel se je bojni krik. Angleška je stopila v vojno!
»Dobri oče,« se je Rihard obrnil k puščavniku, »blagoslovi te meče, da bodo služili Angleški!«
»Da bodo služili Bogu!« je odločil puščavnik. »Naj jih Bog blagoslovi! Naj vrnejo njegovemu narodu Kristusov grob!«
Malo kesneje, še tisti dan, ki je bil toli pomemben za usodo krščanstva in islama, jiomem-ben pa tudi za Riharda in premnogo njegovih vrlih vojščakov, ko je iskreno in nesebično navdušenje opajalo tisoče in tisoče src, sta se v neki dvorani angleškega kraljevskega gradu skrivaj sestala dva mračna in zahrbtna moža. polna izdajalskih načrtov: Konrad Montfer-ratski, ki je bil prišel s Filipom in ki ga je bil Rihard tako lepo sprejel, in John, Rihardov brat.
»Rihard pojde torej na vojno!« se je pomembno nasmehnil Konrad Montferratski.
»Da ...« je zamrmral John.
»Negotovo je to početje... te križarske vojne!«
»Da ...« John si je zamišljeno pogladil brado.
?Mnogo jih bo padlo... tudi kralji bodo med njimi...«
Princ John se je zdrznil: »Od krivovercev?«
»Menda!... od krivovercev! Morda od krivovercev... morda pa tudi ne od njih!«
Konrad se je zasmejal na glas. Toda John se je ogledal naokoli in tiho zašepetal:
»Takrat bi jaz postal kralj angleški.. .<
»In se oženil z Alico Francosko,« je dogovoril Montferrat. »Če križarji zmagajo, ali me
boste postavili za kralja Jeruzalema?«
John se je velikodušno priklonil v znak pristanka.
Montferrat je pristopil bliže k Johnu, pogledal naokoli, ali kdo ne prisluškuje, nato mu je pa šepnil na uho:
»Slutnjo imam, da se vaš brat ne bo vrnil na Angleško!... Lahko bi vam dal celo besedo na to!«
In izdajalca sta krepko stisnila drug drugemu roko.
Tretje poglavje.
Napočil je dan odhoda kralja Riharda in njegovih vitezov in vojščakov. Velika množica ljudstva se je zbrnla, da se poslovi od junakov, ki gredo v boj
Vojščaki so korakali v dolgem sprevodu ob zvokih rogov, z zastavami in prapori, vsi v težkih oklepih, oboroženi do
zob.	Dalje	prihodnjič
Kini prinaSajo
SOKOLSKI DOM SISKA
telefon 33*87 v petek 22. t. m. ob 20. url BAER — CARNERA Kompletni film o borbi *n svetovno prvenstvo v boksu. Isti film tudi 24. t. m. ob 11. url dopoldne. Vstopnimi 3 Din, za otroke 2*60 Din. 23.-25. t. m. GOSPODIČNA — GOSPA Jeunjr Jugo — Paul Hbrbigcr ŽIVELE ŽENE Joan Blondrll — James Cngney
KINO TALIJA KRANJ
23. t. m. ob 20.30 in 24. t. m.
ob 16.. 18. in 2(J.30 uri ŽENA, KI VE, KAJ HOČE
Lil Dagover — Anton Kdtliofer
SOKOLSKI VRHNIKA
23. do 24. t m vele film TUNEL
posnet po istoimenskem romanu Bernliarda Kelleriiiauiia. Dopolnilo običajno
KINO RADIO. JRSENICR
Tel, »t 10 V petek 22. t. m. ob 8. uri zvečer, v soboto 23. t. ip. in v nedeljo 24. t. m. ob 3. In 5. uri pop. in ob 8. uri zvečer nad vse zanimiv in aktualen kulturni film »ABESINI JA 1935« Najnovejši reportažni film Ufe, posnet tik pred izbruhom sovražnosti v Abesiniji. — Ke* servirajte si vstopnice vnaprej! — Dodatki* Kulturni film '»Raziskovanje Pacifika«, domač zvočni film in Para-mountov tednik
KINO >DOM<
NOVO MESTO
15. do 16 t. m. ob 20,15 url in v nedeljo, 17. t. m. ob 15.. 18. in 20.15 uri POSLEDNJI VALČEK Camilla Horn in Svctislav Pe trovlč — Predigra:	Para
moiintov zvočni tednik
»Rihard, kralj angleški, ali prisežeš, da pojdeš g križarji?«
Srne so se zagnale za Ma
Itpzzap/z
Po Paramounlovcm vele filmu
napisal Harold Lamb
Ttjena uetiha ljubezen
PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P.
6.	nadaljevanje
Te besede so me res nekoliko zmedle. V svoji kljubovalnosti sem skoraj pozabila, kaj sem dolžna svoji ženski časti in dobri vzgoji.
Smeh mi je otrpnil na obrazu in ogorčeno sem vzkliknila:
»Prav zato, ker ne maram v ničemer posnemati manir one ženske, prav zato tudi nočem pristati na veljavnost poroke, ki jo je sklenila v mojem imenu.«
»O, prosim: saj ne zahtevam, da bi postali moja resnična žena in da bi živeli v pravem zakonu z menoj.«
»Hvala Bogu! Na to ne bi za nič na svetu pristala.«
»Verjemite mi,« je suho odvrnil, »da tudi meni ni do tega. Prav nič me ne mika, da bi se pobliže seznanil z vami.«
Njegova porogljiva vljudnost mi je začela jemati razsodnost. Tem bolj, ker nisem bila vajena takšnih besednih dvobojev; njegov mrzli angleški zasmeh, združen s plemiško ošabnostjo, mi je bil kakor klofuta v obraz.
»Končajmo,« je zdajci dejal z izpremenjenim glasom, »želel bi, da ostaneva, kakor sva danes, ali bolje, kakor sva bila včeraj, to se pravi tujca, ki drug drugega ne poznava.«
»A najin zakon?«
»Ostane v veljavi — to je pa tudi vse. Vi bosti živeli svoje dosedanje življenje na Francoskem ali kje drugod, kakor vas bo volja; imenovali se boste Renata Morandova kakor doslej. Za odškodnino vam bom plačeval vzdrževalnino, kolikor boste terjali. Ta zakon je zame sredstvo za maščevanje in po nobeni ceni se mu ne mislim odreči. Zato lahko terjate od mene, kolikor mislite, da vam gre...«
»Ne silite vame, ker ne bom pristal s ~
»:	,misel! Saj nimate denar-
ja, jaz sem vam pa pripravljen ...«
»Toliko denarja nimate, da bi me podkupili, če ne maram. Vi ne vidite drugega kakor svojo voljo in denar, ki ste ga pripravljeni odšteti, ne pomislite pa, gospod, na mojo mladost, ki bi vam jo morala žrtvovati, ne vidite, da bi se morala odreči svoji svobodni volji, naj večjemu bogastvu, ki ga človek premore. Vse to naj bi žrtvovala, da bi vi imeli svoje zadoščenje... Za ljudi bi ostala Renata Morandova, pravite, a zato ne bi bila po zakonu nič manj vaša žena, to se pravi, da bi mi bila vrata v vsak drugi zakon zaprta. In če bi mi lepega dne prišel na pot vrl mladenič in bi mi ponudil svojo roko in ime — ali naj mar žrtvujem ljubezensko srečo, ponos zakonske žene in sladkost materinstva vam na voljo? Zakaj naj bi vse to dala vam na oltar, vam, ki vas niti ne poznam, vam, ki ste mi bolj tuj ko kdorkoli? Kakšen denar bi mi poplačal zapravljeno življenje? ... Ne, gospod, z vsem bitjem, z vso voljo odklanjam vašo ponudbo in zavračam nizkotno kupčijo.«
Od razburjenja mi je drhtel glas. Nič več mu nisem kljubovala iz gole trmoglavosti: branila sem samo svojo srečo, svoje dekliške upe in nade.
Ko je bil Artur Winterton posegel v pogovor, je mister Ben-nett utihnil. Zdaj je pa spet spregovoril:
»Dovolite mi, dragi gospod Winterton in gospodična Renata, da posredujem med vama in vama svetujem iz svojega dolgoletnega izkustva ... Pustil sem
vaju, da sta izmenjala svoje misli in nazore. Toda začela sta obsipavati drug drugega z dvomljivimi pokloni, iskala sta, kje bi drug drugega do živega zadela — in vendar nimata prav nikakega razloga za takšne ljubeznivosti, ko sta vendar oba žrtvi iste usode...«
»Dovolite,« sem mu skočila v besedo. »Dovolj razlogov imam, da mi vaš klient ne bo nikdar pri srcu.«
»Kakšne razloge?«
»Gospod Winterton me je vrgel skozi vrata in mi prizadejal tako krvavo žalitev, kakršno človek težko kdaj doživi.«
»Temu je vzrok samo nesporazum. Moj klient je pravkar priznal svojo krivdo, ko je v vas pozdravil gospodično Renato Morandovo.«
Skomignila sem z rameni.
»Ta opravi^ba prav nič ne iz-premeni resnice, da mi bo gospod Winterton po mojem prvem srečanju z njim za zmerom najbolj nesimpatičen človek, kar mi jih je kdaj prišlo na pot.«
Lord Winterton se je priklonil:
»Vsaj v tej točki sva si edina, gospodična; zakaj tudi jaz že iz-lepa nisem srečal ženske, ki bi se bila tako prizadevala, da napravi name tako slab vtis kakor vi...«
Notar naju je z grozo poslušal:
»Dajta no! Ali je treba, da na toli nespameten in nevljuden način še poglabljata prepad med seboj? Vi, gospod Winterton, ste eden izmed najspodobnejših mož in naj večjih poštenjakov, kar jih poznam, potomec ene izmed naših najstarših rodbin, odličen pisatelj in gentleman od nog do glave; saj vendar ni mogoče, da bi vztrajali v tem bojnem razpoloženju do mlade in dobro vzgojene gospodične, ki je še mnogo bolj ko vi žrtev te usodne poroke.«
»Ne vidim, zakaj naj bi ta gospodična Morandova kot moja žena bila tako obžalovanja vredna,« je ošabno rekel Artur Win-terton.
»Saj! Saj!« mu je hlastno pritrdil notar. »Mis Renata se ne bi imela pritoževati ne zastran vaše častivrednosti ne zastran položaja, ki ga zavzemate v družbi, ne zastran vaših osebnih lastnosti: vsaka ženska bi smela biti le ponosna, da nosi vaše ime.«
»Tudi jaz tako mislim.«
»Nesreča je le, da so zvezo med vama narekovale okoliščine, ne da bi bila soodločala vajina volja in čuvstva.«
»Ali mar to zame ne velja?«
»Pri dekletu je stvar kočljivejša kakor pri moškem. In vendar: če bi se bila srečala pred štirimi leti, kakor bi se bilo zgodilo, da ni prišla vmes ona sle-parka, bi bila danes mož in žena v pravem pomenu besede in prepričan sem, da se ne bi zdajle nobeden od vaju kesal.«
»Oprostite!« sem vzkliknila ogorčeno in dvignila glavo.
»Pač, gospodična,« je resno prikimal notar. »Se dalje grem: da ni moj klient postal žrtev zahrbtne sleparije, bi vi danes ljubili svojega moža, kakor bi on vas ljubil, in vama obema se še sanjalo ne bi o tem, da bi drug drugega zapustila. Pred štirimi leti bi bila oba pristala na poroko, in danes, gospodična. ne bi bilo v vas neprijetne-
ga spomina na predvčerajšnji sprejem, vas, dragi prijatelj, pa ne bi razdražilo že samo ime Renate Morandove, ime, ki vas le preveč spominja prestanega gorja in razočaranja.«
Videč, da postaja lord Winter-ton že nestrpen, se je mister Ben-nett obrnil k njemu:
»Dajte, dragi prijatelj, priznajte, da ste v začetku svojega zakona vse poskusili, da bi živeli s svojo ženo v miru in ljubezni.«
»Ne tajim ...«
»Vidite, prepričan sem, da bi se vam tisto, kar se vam je pri oni zavrženki izjalovilo, pri gospodični Morandovi posrečilo.«
»To ni nikjer zapisano!« sem vzkliknila prezirljivo.
Notar se je obrnil, kakor da bi ga bila osa pičila.
»Zakaj ne?« je vprašal nekam nestrpno.
»Ker se je gospod Winterton pač rajši potegoval za naklonjenost žene, ki si je bila privzela moje ime, saj je bila ljubka, plavolaska, elegantna itd. — pri meni je pa, da me je le videl, mislil samo na to, da me postavi pred vrata, in niti čakal ni, da mu stvar pojasnim.«
Vzlic temu. da me je še zmerom obšel gnev, kadar sem se spomnila te sramote, sem to re
Oba, lord Winterton in jaz, sva hkratu planila pokonci, oba enako ogorčena.
»Nikoli!« sem vzkliknila.
»Izključeno!« je kratko dejal lord Winterton.
»Zakaj ,nikoli-? Zakaj .izključeno-?« je mirno oporekel notar. »Danes res še ne poznata drug drugega, toda priložnosti za medsebojno spoznavanje bosta imela dovolj. In ker mislim, da sta oba prinesla z doma dobro vzgojo in nepokvarjeno srce, sem prepričan, da bosta iskreno in pošteno pristala na to pre-skušnjo. Sodim, da bi bila to najlogičnejša pot.«
Od groze mi je zaprlo glas; nemo sem strmela v notarja, ne vedoč, kaj naj si mislim o njegovih besedah — toda mož je bil popolnoma miren in ni z ničimer izdal, kaj se v njem godi. Potlej sem se obrnila k lordu Wintertonu. Videla sem, da se komaj pr-emaguje.
»Oprostite, dragi Bennett,« je dejal z neprikrito nejevoljo, »niti v sanjah nisem pričakoval takega predloga iz vaših ust. Kako gre to skup z najinim dogovorom? Preden ste sprožili tak predlog, bi bili že lahko vprašali, kaj jaz mislim o njem. Ta prekleti zakon je bil moja
H e$u(te ii/oje t*o#e
Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge.
Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice.
Posvetite jim vsaj toliko paznje kot ostalim delom telesa.
Okisate- našo. pediUuM
V	posebej za to pripravljeni ko-, peli Vam osvežimo noge.
Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo.
Postrižemo Vam zarastle nohte' Pedikiranje stane Din 6—•
Proti utrujenosti in za Doljso cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog.
Masaža nog stane Din 4'—'
Posetite nas, prepričajte se sami-
kla skoraj tja v en dan, malone i naj večja nesreča. Ravno sem se
z nasmeškom na ustnicah.
Mister Bennett se je nasmehnil, obraz lorda Wintertona je pa še zmerom ostal mrk in zaprt.
»Trdovratni ste v svoji zamerljivosti, gospodična — skoraj tako trdovratni, kakor da bi se v vaših žilah pretakala angleška kri... ženska, ki je zavzela vaše mesto, je bila res hudo zala oseba; plavka je bila, vi ste pa rjavka. Toda jaz pravim, da barva las pač ne jemlje ženski mikavnosti — narobe! Kaj pravite, lord Winterton?«
Ogovorjenec je skomignil z rameni:
začel vživljati v blagodejno za vest, da sem spet prost in rešen teh spon, zdaj naj se pa iznova vržem v nesrečo z damo, ki...«
Notar ga je hlastno ustavil.
»Stojte, lord Winterton! Ne začenjajte iznova! Saj še niste utegnili gospodično prav spoznati in ona ne vas: ne vi ne ona ne smeta soditi drug drugega zgolj po videzu.«
»Ponovim, Bennett, prestopili ste okvir najinega dogovora!« je srdito zavpil lord.
»V vašo korist, dragi prijatelj, verjemite mi! A ker utegneta imeti vsak zase svoje osebne razloge za zavrnitev mojega
.'..r. a
'.v.v*
......
31
»Izvolite v tale salon, gospodična — samo za par minut...»
»Kaj mi mar, ko pa nimam izbere! Naključje me ni vprašalo, kakšen je moj okus ...«
In grenko je dodal:
»Zastran tistega,, kar mi bo bodočnost naprtila zakonskih .sladkob-, mi je popolnoma vseeno, ali je moja žena grda ali lepa.«
»Oprostite, meni se zdi pa to zelo važno.«
»Zakaj, če smem vprašati?« sem mu skočila v besedo; razgovor o moji zunanjosti me je začel drezati v živce.
»Ker ste pač omoženi! ...«
»Hvala! Te poroke ne priznam!«
»Počasi, gospodična: ta poroka je sklenjena pred civilno in cerkveno gosposko,« je nekam živčno vzkliknil notar; tudi on se je jel razgrevati. »Da, poročeni ste! še bolj kakor postava vas pa veže morala, volja tistih, ki so želeli to zvezo in vam jo tako rekoč zapisali v oporočnem pismu. Zato predlagam, da ne razveljavita poroke, kakor želi miss Renata, in da ne živita ločeno, kakor bi hotel moj klient. Skušajta se rajši najprej prepričati, ali res nista za skupno življenje.«
Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi
predloga, bi se pogovoril z vsakomer posebej, če vama je prav. Tako bosta lahko svobodno izpovedala, kako mislita, ne da bi slišala drug drugega.«
Artur Winterton je brez pre-mišljanja pristal. Očitno je bilo, da mu gre notarjev predlog navzkriž kakor le kaj.
Kar se mene tiče, priznam, da nisem videla v tem nikake koristi: ni ga bilo razloga, ki bi se mi zdel tako tehten, da bi izpre-menila svojo sodbo o človeku, ki mi ga je naključje postavilo na pot.
Notar je odprl neka vrata in me povabil, naj vstopim.
»Izvolite v tale salon, miss Morandova, med tem se bom pa pogovoril z mistrom Winterto-nom. Samo nekaj minut potrpite; potem bom prosil še vas.«
Zmajala sem z glavo; notarjeva želja se mi je videla prazna in nesmiselna.
»Mislim, da ne bo nič iz tega. Nikoli ne bom pristala na moža, ki si ga nisem sama izbrala.«
Toda notar me je bil že vljudno a odločno potisnil v salon in dejal:
»Pojdite, otrok moj; v imenu vaše matere in botra, ki sta vam bila najdražje na svetu — v njunem imenu vas prosim, ne upirajte se temu poslednjemu poskusu. Prepričan sem, da vam
Ljubljana, šelenburgova 1
tudi gospod Dupont ne bi drugače svetoval, če bi bil tu.«
»Naj bo,« sem odnehala ih stopila v salon, notar je Pa skrbno zaprl vrata za menoj.
8
Pismo Renatine matere
Kako dolgo je trajal pogovor med notarjem in lordom Win-tertonom, ne bi mogla povedati. Zdel se mi je precej dolg, čeprav sem ves čas, ko sem bila sama v salonu, neprestano ponavljala sama pri sebi:
»Nočem in ne maram živeti s tem človekom!«
Naposled so se vrata odprla in na pragu se je prikazal notar. Vrnila sem se v njegovo delovno sobo in kar odleglo mi je, ko sem videla, da lorda Win-tertona ni več tam. Iz tega sem sklepala, da tudi on ni maral odnehati in da se je rajši na samem poslovil od notarja.
»Ali ste premislili, kar sem vas prosil, miss Renata?« je vprašal mister Bennett.
»Da. Premislila sem, a premislila se nisem. Poskušnja, ki jo predlagate, bi se končala s popolnim polomom. Med vašim klientom in med menoj ni ne duševne ne čuvstvene sorodnosti. Zato je na dlani, da se ne bova nikoli ujemala.«
»Ali mar niste več prosti?« je zdajci vprašal notar in me pro-dirljivo pogledal, da mi je skoraj nerodno postalo.
»Kam merite?«
»Da niste nemara že oddali svojega srca onemu vrlemu mladeniču, ki ste malo prej namiga vali nanj?«
Pogledala sem mu v oči, čeprav sem čutila, da mi je vsa kri udarila v obraz.
»častno besedo vam dam, gospod, da ste v zmoti. Popolnoma prosta sem. še noben moški ni zbudil v meni niti sence globljega čuvstva. Saj sem šele pred tremi meseci prišla iz samostana — kako naj bi bila potem utegnila misliti na ljubezen ali celo na poroko?«
»Torej ste res popolnoma prosti?« je ponovil in mi še zmerom ostro gledal v oči.
»Popolnoma.«
»Nikakih skritih misli? Nikakega tihega upanja? Tudi ne tistih sladkih sanj, ki polnijo srca mladih deklet?«
»Sladke sanje! O, katera ženska duša je brez njih? Katero dekle ne sanja o princu iz devete dežele? Toda ti prividi niso pri meni še nikoli dobili prijem-ljivih človeških oblik in zato vam lahko z vso iskrenostjo ponovim, da sem popolnoma prosta in da sama vladam svojemu srcu, svojim upom in svojemu življenju.«
»Oprostite, otrok moj, da sem tako silil v vas, toda ko sem videl, s kolikšno grozo odklanjate že samo misel na skupno življenje z lordom Wintertonom — smrt božja! Ali si morete misliti lepšega in prikupnejšega moža?
—	me je obšel strah, da ni morda v vašem srcu zaklenjena podoba katerega drugega.«
»Ne, zastran tega se ne bojte! Da ga tako odločno odklanjam, je vzrok ta. ker si ne morem predstavljati, kako bi mogla biti
kdaj z njim le o najmanjši stvari enih misli.«
Zoper svojo voljo sem udarila v smeh.
»Saj ste sami videli!« sem vzkliknila. . »Ce reče eden belo, odgovori drugi črno — kaj morem za to?«
»In vendar ne bi bilo posebno težko, da bi rekli tako kakor on!«
Zresnila sem se. »Preveč zamerljiva sem, da bi pozabila oni sprejem...«
»Nikarite no! Saj govorite ko razvajen otrok, ki je moral po krivem preslišali pridigo in rajši jezo kuha v kotu, kakor da bi ^zel slaščice, ki mu jih ponujajo.«
Nisem se mogla premagati, da ne ti napela šobe:
»Gospod Winterton mi je nekam trda in neužitna slaščica,« sem menila porogljivo.
»Draga moja gospa, tudi orehi in lešniki imajo trdo zunanjščino, pa jih vendar radi jemo.«
»Za take reči mi manjka teka,« sem ga zavrnila z uporno kujavostjo.
fNu, prav, vam bom pa pr, stregel z aperitivom.«*
Stari gospod je govoril tako nedolžno in s tako očetovsko ljubeznivostjo, da mi je kar od-
Parlament »Družinskega tednika“
Kaj je vzrok nezaposlenosti?
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. fikrobi in svetlolika srajce, ovratnike, ta-pestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno Cisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
leglo. Ali je potem čudno, da mi le zmanjkalo besed za obtoževanje Arturja Wintertona?
Mem tem je bil notar že segel po enem izmed svežnjev, ki so ležali na mizi, malo prelistal in potegnil iz njega neko pismo.
Nate, tole vam bo napravilo tek...«
Iznenada so se mi zameglile oči in vztrepetala sem po vsem životu.
Čeprav je bila pisava že nekoliko obledela, sem jo vendarle tisti mah spoznala.
»Pismo moje matere ...« sem zajecljala. Ganjenost mi je zadrgnila vrat.
* Liker za zbujanje teka. Pijo ga pri zahodnih narodih pred kosilom in večerjo, da jim jed bolje tekne.
Humor
Smotka
Gostu se je razširil obraz.
»Smotka, ki ste mi jo ponudili, je imenitna!«
»Vem,« je kislo prikimal domačin. s>V napačno škatlo sem segel.«
V šoli
»Kako je princ zdramil Trnuljčico iz spanja?« vpraša učitelj.
Janezek ne ve.
»Nu, pomisli vendar malo,« mu skuša učitelj pomagati. »Dal ji je... dal ji je tisto, kar d& tudi tebi mamica, ko se zjutraj zbudiš... Nu?«
»Ribjega olja, gospod učitelj.«
•
»Za čim je umrl Pipin Mali?«
»Umrl je? Saj niti vedel nisem, da je bil bolan!«
Pred sodnikom
»Ko ste poslednjič stali pred menoj, obtoženec, ste obijubili, da boste vse storili, da ne pridete več V zapor.«
»Saj sem poskušal, gospod sodnik! A prav zato sem dobil na vrat tožbo zaradi upora proti uradni osebi.«
Profesorska
Profesor je šel čez trg.
Drugače je izpraševal samo v Soli.
To pot je vprašal tudi zunaj nje.
Vprašal je stražnika:	»Kje je
Tržaški trg?«
»Prva cesta na koncu one ulice.«
Profesor je prikimal:	»Dobro.
8čdite!«
Za god
»Poglej, Ivo,« je rekla ženica možičku, »poglej, kako lepo obleko sem si kupila za tvoj god! Kako se ti zdi?«
»Zelo srčkana je,« je pritrdil Rodovnik. »Drugi mesec, ko boš tl praznovala svoj god, dobiš pa škatlo najboljših cigar!«
Ker v prejšnji številki nismo mogli priobčiti vseh odgovorov na gornje vprašanje, objavljamo danes
tiste, ki so še ostali.
Bolno gospodarstvo
V teh besedah je zapopaden ves problem naše nezaposlenosti. Država, ki ima neizčrpne možnosti razvoja, katere zemlja hrani ogromne naravne zaklade, bo vendar dala zaslužka svojim štirinajst milijonom. In vendar je par sto-tisočev brezposelnih. Vzrok: bolno gospodarstvo. Da je naše gospodarstvo močno bolno, ni treba našteti celo vrsto dokazov. Navajam samo tri glavne čini tel je. Pred vsem načrtno gospodarstvo. Kakor je pri vsakem, tudi majhnem podjetju, trgovini itd. potreben neki sistem, tako in še bolj je potreben sistem pri tako ogromnem aparatu, kakor je državni, če ta ne funkcionira, kako more potem uspevati privatno gospodarstvo?
Drugi vzrok je popolna nelikvidnost naših denarnih zavodov. Kakor kri za živ organizem, tako je potreben normalen denarni obtok za naše gospodarstvo. Ce omenim samo to, da je v Sloveniji čez tri milijarde vlog zamrzlih, torej popolnoma mrtvih za poživitev gospodarstva, potem mi bo vsak či-tatelj pritrdil, da bo z dnem, ko bo vpostavljen normalni denarni obtok, namah popustila brezposelnost najmanj za polovico.
Kot tretji faktor navajam voljo naroda, da se povzpne na višji življenjski standard. In te volje ravno pogrešamo. Vse se vdaja brezupu, samozadovoljstvu, črnogledosti, ki meji že na turški kizmet. Nikjer nobene ambicije in volje izkopati se iz tega blata. Poglejmo Nemce: Vkljub temu, da so nam dajali dolga leta reparacije, lezemo v čedalje večje beraštvo, oni so se pa z jekleno voljo, ki je lastna le Nemcem, povzpeli kvišku. Sistem in delo!
še malo odgovora cenjeni dami Gorenjki II, ki vidi v dvojnih zaslužkarjih vzrok nezaposlenosti. Najprej: kaj je dvojno zaslužkarstvo? Združitev dveh služb v eni osebi. Torej če mož in žena opravljata vsak po eno službo, še ne moremo govoriti o dvojni službi. No, pa vzemimo, da država in privatniki odpovedo službo vsem po-ročenkam. Ali menite, da bo toliko in toliko tisoč mest prostih? Motite se! Pri sedanjem varčevalnem sistemu bo komaj polovica mest nanovo zasedenih. Kaj pa z ono armado služkinj, ki bo postala namah brezposelna? Nezaposlenost se torej samo preloži z enega stanu na drugega. Vpoštevati je pa treba tudi dejstva, da so poročene žene — ki so radi znane slovenske lastnosti, nevoščljivosti, kamen spotike naše javnosti — v veliki večini starejše uslužbenke z 10, 15 in več leti. One so posvetile svoje moči državi v času, ko so druge uradnice, pred vsem bančne, s po-
moči na cesti, gotovo ne bo rešenamanjšo plačo, kot so jo dobivali
kriza.
2. Znano je, da je naše orožni-štvo preobloženo z delom. Marsikateri pošten fant, čeprav manj izobražen, bi lahko našel delo pri orožništvu, policiji ali financi.
Pa tudi zasebna podjetja bi marsikje lahko zaposlila več delavnih moči, kakor jih zaposlujejo.
Po naših šolali, višjih in nižjih, bi se lahko nastavila marsikaka učna moč in marsikak mlad idealni učitelj bi bil rešen bede.
S tem bi se pa sama od sebe uredila tudi druga vprašanja: naš kmet bi več prodal in tako tudi še zaposlil druge delavce. Naše gledališče bi imelo več obiskovalcev. Predlog v »Jutru«, naj se poskrbi, da gledališko takso, ki jo plačamo v Ljubljani v kinih, dobi naše, torej ljubljansko gledališče, je naj-brže glas vpijočega v puščavi. Zakaj potem plačujemo, če pa naše gledališče kljub temu mora biti tako obupen boj za obstanek?
Da bi se pa brezposelnost popolnoma ne odpravila, za to skrbijo moderni stroji, ki opravljaio delo namestu stotin delavnih rok.
M. Z. (ženska)
*
Vse stroje v velikansko jamo
Ce bi bilo meni dano, da uka-zuiem in vladam, bi naiela toliko delavcev, zelo veliko delavcev, da skopljejo velikansko jamo, ki bi bila zmožna, da pogoltne vse nepotrebne stroje. Kar so pred leti opravljale roke, to vršijo dandanes stroji. Zato taka nezaposlenost. Dajte delavcu-človeku dela, s tem mu daste tudi jela! Delodaialec gleda samo na dobiček in če ga nima, dela z manj delavci, samo da bi imel zase več čistega dobička. Dobijo se tudi taki tovamarii. ki so si napolnili do roba ln še čez blagajne, sedaj pa sede pri obloženih mizah in se maste, trninu-delaveu pa ne dopuste pobirati drobtin okrog svojih miz.
M. Z. (ženska)
*
Odpravite dvozaslužkarstvo!
Vsakemu, kdor ima po dve služ-
pred leti. Pretrgati se pač mora taka zabava, pa živi se kljub temu, samo volje je treba imeti.
L. S., sedlarski pomočnik
Moralni vzrok: sebičnost
Pri nas bi bila brezposelnost lahko polovico manjša, ako bi ne bilo egoizma.
Dosti jih je med nami, ki se lahko ponašajo s stalno službo. Pa jim ni to dosti, ampak iščejo še postranskega zaslužka, katerega bi lahko privoščili brezposelnemu.
Banovine, občine, dajte dela brezposelnim! Saj se javnih popravil ne manjka. Prednost dajmo domačim, potem naj pride šele tujec.	I. K., trg. sotrudn.
•
Fond za zavarovanje pred nezaposlenostjo
Med nami: Nezaposlenost bi se dala sploh pobiti, ako bi ne bilo strojev; tako so pa ti skoraj docela izpodrinili žive delovne moči.
Ker ni človeka, ki bi bil obvarovan pred nesrečo, ker ga ni, ki bi vedel, kaj ga lahko še doleti, bogatina kot siromaka, obadva lahko neki dan doleti ista usoda, da sta brez sredstev, brez dela na cesti, zato bi bilo prav, da se vsi zavarujemo za ta primer.
Kakor je uveden n. pr. bolniški fond pri vseh podjetjih, pri vsaki najmanjši, najslabši obrti, tako naj bi uvedli tudi fond za primer brezposelnosti. Pa to ne šele tedaj, ko je beda na vrhuncu, temveč že takrat, ko se je povsod delalo s polno paro. Iz tega fonda bi se ustanovili nekaki zavodi, kjer bi bilo tako n. pr. že danes pomaga -no brezposelnim s hrano in stanovanjem.
Za nas brezposelno mladino velja edino geslo: »Dajte nam dela — imeli bomo kruh!«
E. I. (ženska)
Odprite meje!
Bog je ustvaril zemljo za vse. In vendar je mnogo krajev na svetu neobljudenih. Lahko bi na milijone
Banka Baruch
11, Rtie Auber. PARIŠ <9«)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. —■ Poitni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: ŠL 5967, Lusemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
bi’ ,bLTZeJa en0' ?,ak„aj bi nekateri ljudi živelo od zemlje, ki leži ne
zaslužili dvojno, ko drugi še enega zaslužka nimajo!
Ukinila bi štiriletno učno dobo vajencev. Zakaj? Zato, ker mora delati vsak vajenec zastonj štiri leta ne glede na to, da se je marsikdo dotične obrti naučil že v prvih dveh letih.
Graditi bi dala ceste, saj je brezposelnih dovolj, pa tudi ceste niso ravno vzorne.
Ne podcenjevala bi delavce, kakor je zdaj navada. Mnogo je še prediogov, ki bi jih lahko stavila, pa ni vredno, saj jaz itak ne bom nikoli odločala, drugi me pa poslušali ne bodo. Z. M. (dekle)
Delavčev nasvet
Ce bi bil lastnik kakšnega pod-
obdelana in vendar rodovitna.
Odprte meje in svobodno gibanje ljudstva po svetu, to bi zelo omililo brezposelnost. Veleindu-strijci in veleposestniki bi dali mnogo več zaslužiti, ker bi bilo pomanjkanje delovnih rok.
Delomržneže, ki živijo od prosjačenja in tatvin, naj bi pa zaprli v prisilno delavnico in brezposelnosti' bi bilo konec, ker Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat in bratsko se ljubili.
G. I., soproga usnj. pom.
”a cn'^ihi1A^,0rne podjetnik in tovarnar tako nama piejemke. Tore.i ce so bile one j-,1 jjiia s tem nezaposlenost kar
Trije kričeči primeri *
Brezposelnost bi se omilila po jetja, bi pač kolikor mogoče’ več mojem mnenju na ta način, da bi delavcev zaposlil
dobre državi, ko jih je potrebovala, bodo tudi zdaj! Jaz sem prvi za to, da se poročena žena odtegne službi in se vsa posveti družini. Toda pogoj je: zadostna družinska plača, s katero je omogočeno stanu primerno preživljanje. Pri tako majhnih dohodkih je pa tako zva-no dvojno »zaslužkarstvo« s socialnega stališča povsem upravičeno.
H. J., drž. uradnik in »dvojni zaslužkar«
Združitev vseh podpornih društev v eno
Jaz si mislim, da bi bilo na mestu, če bi se združila vsa tozadevna društva, pomožne blagajne in odbori, ki delajo in mislijo za pomoč brezposelnim, v eno samo veliko organizacijo, v katero bi se stekali vsi prispevki in dohodki. In iz tega bi se potem začelo veliko gradbeno delo, kjer bi prišli v poštev upravičeni brezposelni.
Jasno je, da bi morala biti blagajna pod strogim nadzorstvom, da se porabijo vsi viri dohodkov res za brezposelnost in ne za morebitne postranske namene. Anka
V urade nezaposlene!
1 Po uradih koder manjka delovnih moči — in to se opaža po vseh uradih — naj bi se namestili oni uradniki, ki sedaj žive brez službe ali pa opravljajo kako zanje neprimerno službo. S tem da se puste zaradi varčevanja delavne
najbolj omiljena.
O. I., del. drž. žel.
*
Skrajšanje delovnega časa
Skrajšal bi delovni čas in izkoriščal stroje, ne pa ljudi. Kajti ako se bo dosedanja praksa nadaljevala, bo pri današnjem hitrem razvoju strojev v petdesetih letih 75 % ljudi brez posla, živimo v začetku dobe, ki je bila ideal človeka od njegovega začetka, ko prevzema stroj delo od človeka in ga bo v doglednem času tudi popolnoma prevzel.	V.	P., briv. pom.
čim več javnih del
Nezaposlenost omiliti! Reči
je
lahko, storiti teže. Po mojem bi pač mogli razširiti obrat javnih del, kakor n. pr. gradnjo In izboljšanje cest, mostov, zboljšanje krajevnih prometnih zvez, reguliranje rek, polaganje kanalov in še razna druga dela. Pri teh delih naj bi se povsod zaposlili po možnosti domači delavci proti primerni plači.
Dalje naj bi imeli obrtniki (mojstri) vedno in več novih vajencev, zaposlili naj bi pomočnike in jim dali zadostne plače.
Stara pesem je že, dokler je vajenec še na uku pri mojstru, mu dela zastonj, dokler ima delo, ko ga je pa treba plačati, mu kajpada pokaže vrata.
Zaradi tega se pač po malem množi nezaposlenost, ne pa odpravlja. Obratno naj bodo tudi pomočniki in delavci zadovoljni *
Dobra roba se hvali sama,
zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama 1
in če bi vsak se preprečilo kapitalistom izžemanje delovnih moči.
Začnem naj pri ubogih tovarniških delavcih. Nekega dne grem mimo neke tovarne; tam se gnete polno ljudi, ki čakajo na mojstra. Ogovorim neko delavko ter jo vprašam, ali bodo vsi ti dobili delo. Ona pravi da ne, ampak samo ti-. sti, ki znajo na štiri stroje tkat. j Lansko leto so še dobili tisti, ki znajo na dva stroja tkat, letos pa ne več.
To je en primer.
V časopisu berem večkrat: »Iščem boljše dekle k desetletnemu fantu. Znati mora perfektno nemško, slovensko in srbohrvatsko, klavir, šivati in pospravljati.«
Drugi primer.
V »Mariborer Zeitung« je iskala neka firma praktikantko »perfektno nemško, slovensko, srbohrvatsko, strojepisje in stenografijo; prednost imajo hitre računarke.«
Najboljšo so sprejeli, a ostala je samo tri dni, ker bi obenem morala biti tudi postrežniea, 2 meseca zastonj, potem pa za bomo plačo 300 Din mesečno.
Ali nima tudi postrežniea 300 Din? Omenjena gospodična je prišla pa iz trgovske šole!
Take žalostne razmere imamo pri nas. Pozovite gospode ministre, naj to urede tako, kakor je uredil v Nemčiji Hitler, ker za nas brezposelne se nihče ne briga.
Mariborčanka.
Odslovite tuje delavce!
To vprašanje je skoraj najbolj pereče v današnjih dneh. Koliko državnikov si je že z njim belilo glave, ker je odgovor silno težaven. Vsekakor bi število nezaposlenih precej padlo, če bi se začela velika javna dela, ki so obenem nujno potrebna. Toda za to je treba
denarja, a ga ni, ker ga je mnogo v inozemstvu. V pcištev bi prišlo potem še reduciranje tujcev-ino-zemcev, ki zasedajo še zmerom precej mest v naši državi. Število brezposelnih se je povečalo zlasti zaradi dotoka onih naših ljudi, ki so jih iz drugih držav poslali domov. Zakaj ne bi tako tudi pri nas napravili? M. P., dipl. tchnica •
Kdo bo plačal?
Dela je dovolj, vprašanje je le pri denarnici: kdo ga bo plačal? Samo v okolici Radgone ima 50 ljudi 10 let dovolj dela s popravljanjem ceste, da bi lahko pridelke spravljali domov, ne pa trpinčili živino.	N. N. (moški)
*
Štiri točke preproste žene
Veliko krivico delajo brezposelnim razna podjetja in njihovi delodajalci. In le ti so največ krivi sedanje brezposelnosti.
Prvič naj bi dobil delo in službo tisti, ki je res zmožen izvrševati dodeljeno mu delo.
Drugič naj se da delo tistim, ki so res potrebni zaslužka — in sicer brez protekcije.
Tretjič naj bi se ukinilo dvo-služkarstvo, tako da ne bi imel en član družine dve ali pa celo tri vrste služb. In to samo zato, da Ir.hko ugodi vsem svojim kapricam in kapricam svojih bližnjih.
Četrtič naj bi neka podjetja imela malo več sočutja s svojimi delavci in uslužbenci. Dali naj bi jim vsaj delu primerne plače. Mnogo ,ie takih, ki rajši pusti slabo plačano službo in gre beračit, s tem pa ubija veselje do dela.
Ne rečem, da bi gornje štiri točke napravile konec nezaposlenosti. BrezdeM so hodili po svetu, ko nas ni bilo, in bodo, ko nas več ne bo. M. P., žena davč. sluge *
Pomagajte kmetu in vsem bo po-magano
Ko bi jaz mogla storiti, da bi se omilila nezaposlenost, storila bi:
Vrnila bi kmetu kredit, zvišala cene kmetijskim pridelkom, kmet bi prišel do denarja, nabavil bi si marsikaj od različnih obrtnikov in ti bi imeli toliko posla, da bi ga ne zmogli sami; najeti bi morali več delavskih moči in na vse zadnje bi si tudi marsikateri kmet lahko najel deklo ali hlapca, česar sedaj marsikateri ne more, tako da mora živino in polje sam opravljati, dostikrat z majhnimi otroki. Tako bi jaz omilila nezaposlenost.
Saj kmet je steber države, če je kmet obubožan, so obubožani z njim vsi stanovi. Torej je že zadnji čas, da bi se zganili tisti stanovi, ki bi zares lahko omilili nezaposlenost.	A.	Z.	(ženska)
S tem smo našo »parlamentarno« anketo po programu zaključili. V prihodnji številki bomo objavili imena nagrajencev. UREDNIŠTVO
If&HU/tofteti?
DINAR
■Mrta Aapinna n boMint n več! Kot zaščito pred ponaredbami noai veaka Atpirina utianjen ley*rjev krij.
ASPIRIN
0|.a» |a |«|n
».	(1|1	•«	.»	>	Ml	iti*
Ali sme zdravnik iz usmiljenja skrajšati življenje nenzdravljivn bolnim ljudem?
Nadal|evan]e s 1. strani
 O-------
no vestjo proglasiti, da njegov bolnik ni več za drugo, kakor da ga pobije?
»Kolikokrat smo že doživeli, da je bolnik, ki so vsi zdravniki napravili že križ nad njim, kar na lepem ozdravel! Ali ne vidite, kako bo vestnega zdravnika grizla■ vest, če bo v dobri veri in z najboljšim, namenom ' prikrajšal življenje človeku, ki ima raka — lepega dne pa pride kdo in odkrije zdravilo, ki bi mu moglo povrniti zdravje?
»Sicer pa j. ozna zdravniška veda nič koliko sredstev za lajšanje bolečin; pač nihče ne brani zdravniku, da ne bi povečal njih obrokov, če vitli, da bolniku ni več rešitve in mu hoče samo omiliti njegove muke.«
Člankar na koncu vpi'ašuje:
Ali bodo Angleži po vsem tem res uzakonili takšno obliko smrtne obsodbe? In če bodo, ali naj zdravniki pri-
Setvzauia fe apazat *za
„FAI4r
Ne strga kože, samo brado brile I
Brije brez bolečin, izbrlje do kožel
POSEBNOSTI:
1. PBEVZBOCEN GORNJI DEL
prepreči sleherno, celo naj-nedolžnejšo ranitev. Torej stoodstotna varnost!
2. POŠEVNI GREBEN
da rezilu pravilno lego.
3. POŠEVNO VSTAVLJENO
REZILO
med gornjim delom in poševnim grebenom reže varneje ko briveeva britev.
4. ŽLEBIČI ZA PENO
olajšajo drsenje po koži, aparat se prilepi k licu.
5. ZARADI PRAVILNE RAZ-
DELITVE TEŽE je' aparat v vsaki legi, tudi pri še tako hudem pritisku priročen in drsi mehko po koži.
G. VES JE IZ BAKELITA,
zato ne more britvica nikoli zarjaveti, čeprav bi jo kdaj pozabili neosnaženo v aparatu.
Ta aparat prekaša vse dosedanje, lep je, nezlomljiv in priročen. Izdelan je ha tri načine:
I. Ves iz bakelita, temne mahagonijeve barve, v naprej plačan slane Din 35"—, po povzetju za poštne troske več.
II.	Ves iz bakelila v lepi ba-kelitasti škatlici, v naprej plačan stane Din 50’—, po povzetju za poštne troške več.
III. Pollopas, slonokoščene barve, iuksusna izdelava s prav tako škatlico stane v naprej plačan Din 75"—, po povzetju za poštne troške več.
Nuročila sprejema:
»OSTRICA«, trgovina nožev, jeklenega in galanterijskega blaga, ZAGREB, ILIČA Br. 38. Plačila v naprej: Po položnici na ček. račun zagrebške Poštne hranilnice št. 35.399 na ime: Vjekoslav Flosberger, Zagreb. Predprodajami poseben popust!
Iz tople tkanine.
Zenske, v modri, rdeči in rjavi barvi.
Moške v rjavi barvi,
Te Vam bodo prihranile mnogo denarja, ker Vas bodo zadržale doma.
’
Dopisujte po našem malem oglasniku!
Kupujte po našem malem oglasniku !
Prodajajte po našem malem oglasniku!
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
MLAD GOSPOD, intelektualec želi spoznati inteligentno gospodično z dežele. Dopise na upravo pod šifro »Solidnost in dobra vzgoja«. MLAD URADNIK, zaposlen v banki, ambiciozen in delaven, s trgovsko akademijo želi spremeniti službo. Dopise na »Družinski tednik« pod šifro »Boljši materialni položaj — požrtvovalnost in priznanje v delu«._______________
Din 1000'- platani
Dlake,
cenjene dame!
na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
» Venera t eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1	steklenica za Din 10’— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—. tri Din 38'—.
RUDOLF C0TII, LJUBLJANA VII
Janšera 27 (prej Kamniška 10 a)
ako Vam »Radio Balzame ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd.
Že dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat Se najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzame. Dobi se ali po pošti pošlje:
1	lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF C0TII, LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
CLOBOKECA PRIJATELJSTVA išče skl-om-na ženska duša. Dopise na upravo »Družinskega tednika'; pod šifro »Resnost 25«.
HARMONIJA! Sem nestrpen. Sorodna duša.
KATERI SLOVENEC (SLOVENKA) iz tujine bi hotel dopisovati iz filatelističnih ozirov? Pogoj: frankiranje pisem z brezhibnimi, po možnosti najnovejšimi in čim bolj različnimi znamkami. Ponudbe na upravo lista pod »Filatelist«.
VERA, OPROSTI! Si v zmoti in po krivem obdolžuješ. Poljube Stanko.
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
ŽUPANČIČEVE ZBIRKE »V zarje Vidove«, »Oaša opojnosti« in »Samogovori« kupim nevezane. Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro »Župančič«.______________
DOBRO OHRANJENA LETNIKA »ROMANA«
1929 in 1930, nevezana, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Roman 1929« na upravo
iha\ar*°
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VEtEPlC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem!
2fubep{us
nepremočljiv, moški in damski Din 250'—, otroški s kapuco Din 145'—, trenchcoath, inpregniran samo Din 429’—,	pumparce
od 48 Din naprej dobite pri
PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14
MAN U FAKTU RIA VELETRGOVINA
Za mal’ d’narja Josl’ muzkei
m. Plošče - gramofone Izpoje sojamo, zamenjavamo, flk prodajamo in kupujemo
H** ,.ELEKTROTON“
d. * o. i. pasaža nebotičnika
A. S E. SKABERNE
stanejo na to, da bodo igrali vlogo krvnikov?
Naposled dajmo besedo še velikemu pesniku, francoskemu basnopiscu Jeanu de la Fontainu (1621—1695). Mož je pesnil o živalih, v mislih je imel pa ljudi. Nekje je zapisal: Rajši trpim kakor umrem. Takšno je geslo ljudi.
La Fontaine je ljudi poznal...
HliHIIIHIMI
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1'50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora dopla-čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
Službe
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ar* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. IŠČEM POTNIKA za Slovenijo, eventualno zastopnika, ki zastopa že kateri drugi predmet. Vladimir Jagarič, »Merkur«, veletrgovina pa-pirja, Zagreb. Jelačičev trg 15.
PRIDNA SEM in prosim za službo. 17 let mi je in imam 3 razrede meščanske šole. Nastopim takoj — naslov v upravi.
ČLOVEKA Z NAJMANJ 4 RAZREDI gimnazije ali podobno naobrazbo, ki se ne boji in ne sramuje nobenega dela, sprejmemo. Ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo pod šifro »Delo na vsak način«.
Prodam
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
»MERKUR«, VELETRGOVINA PAPIRJA, pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna naklada božičnih razglednic, a tudi ostale slavnostne papirnate servijete, krep-papir, svileni papir in ostale papirnate izdelke, ki spadajo v to stroko, imam na skladišču. Cene in pogoji povoljni. Vladimir Jagarič, Zagreb, Je laričev trg 15, telefon 81-94.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA
Kupujte pri nas
Otoma ne od...................  ,	Din	410*—
Couoh sofe od...................  Din	1200*
spalni couch od	.	Din	1700*—
afrik modroci od..................Din	210’—
TAPETNIŠTVO ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Poljanska cesta 17.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva c. 25.
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice-, triciklji itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13, Kolizej.
IZREDNA PRILIKA. Visoko pritlično dru žinsko hišo v Stenjevcu pri Zagrebu, tik že lezniške postaje prodam za samo 80.000 Din 3 sobe, pritikline, vrt. Ponudbe Zdunič Račkoga ul. 5, Zagreb.
Kczmefifea
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed
BELE ROKE, kljub temu, da gojite šport in opravljate gospodinjska dela, boste dobili ali si ohranili z uporabo preizkušene »Creme je fais blanc«. Tuba Din 10*—. Naroča se pri: Nobilior-parfumerija, Zagreb, Iliča 34.
ŠPANSKI BEZEG, chypre, šmarnica so cvetlice, ki krasno diše. Parfum iz njih, izredne kakovosti, dobite v lepih luksusnih stekleni-čicah. Cena steklenički Din 30.—. Naroča se pri: Nobilior-parfumerija, Zagreb, Iliča 34.
ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 30’—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb, Iliča 34.
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo »lirbol praška«. To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Uica 34.____________________
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlo-rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stanc Din 40*—. Po pošti razpošilja parfume-rija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.	______________
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
Ženitve
Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
RAD BI SE POROČIL z gospodično 19—25 let, dobro in pridno, ki ima 10.000—20.000 Din prihrankov. Stalno sem uslužben pri TPD. Dopise s sliko na upravo lista pod šifro »Srečen zakon«.
GOSPODIČNA čedna, lepe polnovitke postave, disponentka in dobra gospodinja, z lastnim elegantnim stanovanjem, se poroči z višjim oficirjem ali drž. uradnikom, tudi vdovcem, v starosti 35—40 let. Ponudbe na upravo pod »Samo poštenjak«.
cJnferiticzci/e
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore* Ljubljana, Gledališka ulica Stev. 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din ? znamkah.
Spočijte se v naših udobnih
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednikac K. BratuSa, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek, vsi v Ljubljani,