30. štev.
V Kranju, 27. julija 1904.
II. leto.
Politicen in gospodarski list.
Vabilo na narocbo. zf^Ei^Samos4aK!
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Program narodno-napredne stranke.
(Poročal na shodu zaupnih mož dne 18. t. m. drž. posl. dr. l^erjančič.)
Naravno je, da na zaupnem shodu stranke pred splošnimi volitvami pride tudi program stranke na razgovor. Izvrševalni odbor pa nima namena,- predlagati kako izpremembo ali dopolnitev programa. Program stranke je stari slovenski program, kakor* si ga je določil slovenski narod že tedaj, ko se je začel zavedati. Narodna stranka je temu programu zvesta ostala, odtujila pa se mu je deloma druga stranka, s katero živimo v vsiljenem boju. Da v presledku več let dobiva program deloma izpremenjeno besedilo, ne zadeva to bistva programa, ampak se s tem označuje samo stališče stranke, je zgolj aplikacija programa nasproti prikaznim v našem političnem življenju, katere stranka s stališča svojega programa ali odobrava ali pobija. Ko smo na zaupnem shodu leta 1894 pretresali program narodne stranke, smo se tudi dotikali aktualnih političnih vprašanj. Omenjam, da je bilo takrat važno politično vprašanje « koalicija*, v katero so vstopili poslanci klerikalne stranke, in katero je narodna stranka pobijala. Istotako je bilo tedaj vprašanje uličnih napisov v Ljubljani aktualno, in narodna stranka je v svojem programu izrekla svoje ogorčenje, da sta se poleg nemškega zastopnika našla slovenska klerikalna odbornika za sklep, da se je ustavilo nabijanje slovenskih uličnih napisov v beli Ljubljani. Osodepolne nasledke tega sklepa občuti danes slovenska prestolnica. — Ravnotako moramo v svoji programatični izjavi dotikati se tega, kako se zlorablja cerkvena oblast v politične namene, kako se ljudstvo zapeljuje s konsumnimi društvi i. t. d. Ravno, kar zadeva konsunina društva, so ona najglavnejši izraz tiste takozvane gospodarske organizacije. Klerikalna stranka pravi, da s konsumnimi društvi rešuje kmeta, v resnici pa hoče samo prikleniti kmeta v klerikalno zavisnost in zadeti smrtni udarec narodnemu trgov-stvu, katero ne trobi v njen rog. Najjasnejši dokaz temu je, da tam ni konsumnih društev, kjer se nahajajo klerikalni trgovci. V konsumnih društvih se zapeljuje ljudstvo
le v potratno življenje, dela dolgove, katere je ložje narediti kakor poplačati. Naravnost naglavni greh konsumnih društev pa je, da v njih točijo ljudem za pristno vino ponarejeno polvino, petiot, katerega za poštene novce kupujejo pri tujcih v nepreračunljivo škodo domačemu vinarstvu. To niso morda samo domnevanja, to so marveč sodno dokazana in kaznovana dejanja. Take zadruge mi obsojamo in temu dajemo izraz v programu. Potem, ko je naglašal govornik načelne točke programa, ga je prečital. Glasi se:
1. Narodno-napredna stranka stoji na stališču narodne avtonomije ter se bori s tega načelnega stališča za vsestranski svobodni razvoj slovenske  narodnosti v
politiškem, kulturnem in socijalnem oziru.
V to svrho zahteva popolno enakopravnost in enakoveljavnost slovenske narodnosti in slovenskega jezika v vseh državnih in avtonomnih uradih, v cerkvi, v šoli in sploh v javnem življenju.
Od državne uprave zahteva stranka večjo brigo za moralno in materijalno povzdigo slovenskega naroda.
2. Stranka zahteva svobodno, sicer na kulturnih načelih krščanstva zgrajeno, a od vsake cerkvene uprave nezavisno narodno šolo in v to svrho izdatno izboljšanje gmotnega položaja učiteljskega stanu, združeno s povišanjem njegove znanstvene in strokovne izobrazbe.
3. V verska in cerkvena vprašanja se stranka načeloma ne vtika, zahteva pa nujno zadostnih legislativnih sredstev zoper vsako zlorabo cerkvene in duhovske oblasti v politiške namene.
4. Stranka priznava enakopravnost in enakoveljavnost vseh stanov ter vsled tega odločno odklanja nad-vladje bodisi politiško ali socijalno kateregakoli stanu.
5. Dosledno je stranka načeloma za splošno direktno in tajno volilno pravico, zahtevati pa mora pred dejansko vpeljavo glede na posebne sedanje razmere v slovenski domovini zadostnih legislativnih jamstev za popolno svobodo izraževanja ljudske volje in zlasti zoper oviranje te svobode po politiški zlorabi cerkve.
6. Stranka vpošteva veliko važnost meščanstva za kulturni in gospodarski napredek slovenskega naroda ter teži za tem, da postopa meščanstvo vzporedno z drugimi produktivnimi sloji. Skrb stranke je odstranjevati vsako pojavljajoče se nasprotstvo med stanovi.
7. V narodno-gospodarskem pogledu naglasa stranka veliko važnost kmetijstva za slovenski narod ter zahteva izdatno zakonito varstvo kmetijskega stanu v vsakem oziru z ureditvijo kmetskega realnega kredita v ohranjenje kmetskih domov in osebnega kredita v izboljšanje gospodarstva z olajšanjem, oziroma odpravo dedinskih in prenosnih pristojbin i. t. d. Stranka zahteva v prilog kine-
270
tijske produkcije pravično pogodbo z Ogrsko, tej produkciji koristne trgovinske pogodbe in koristno prometno tarifno politiko.
Ker je glavni vzrok propadanja kmetijskega stanu, zlasti v slovenskih pokrajinah, pasivna kmetijska produkcija, zato zahteva stranka vse tiste naprave in uredbe, ki pomagajo povzdigniti to produkcijo kvantitativno in kvalitativno, posebno pa smatra za nujno potrebno boljšo strokovno naobrazbo kmetijskega stanu in njega stanovsko organizacijo v svrho samopomoči.
8. Uvažuje nadalje veliki pomen krepkega in svobodnega trgovskega in obrtnega stanu, bodi dolžnost državne uprave omogočiti ter pospeševati vsestransko pristopno višjo splošno in strokovno izobrazbo teh stanov ter pospeševati pridobitev gmotnih sredstev za uspešno tekmovanje na domačem in svetovnem trgu.
V dosego teh smotrov je težiti na olajšanje prometa po pomnožitvi in sistematični ureditvi prometnih sredstev in na izboljšanje zvez z inozemstvom, da se izkoristijo naravne sile in zakladi naših dežela.
Narodno-napredna stranka pa obsoja najodločneje trgovskemu in obrtnemu stanu sovražno neplodno združevanje kmetovalca v konsumna društva, katera se ne omejujejo zgolj na nabavo strogo kmetijskih potrebščin.
9. Za izboljšanje položaja delavskega stanu hoče stranka skrbeti za večjo strokovno omiko delavstva po državni in deželni upravi, s primerno ureditvijo obrtnega nadaljevalnega pouka i. t. d., katera višja omika pomore delavskemu stanu do boljšega položaja v socijalnem oziru in boljšega gmotnega stanja; dalje hoče stranka skrbeti za ureditev zavarovanja proti boleznim in nezgodam, zlasti pa za preskrbljenje vseh delavskih slojev za starost in onemoglost.
10. Narodno-napredna stranka je pripravljena stopiti v tesno zvezo z vsemi narodno-naprednimi slovenskimi in slovanskimi strankami, katere soglašajo z narodnimi in gospodarskimi zahtevami in težnjami njenega programa.
Ta program je shod soglasno odobril.
V Kranju, 27. julija. Deželnozborske volitve se bodo najbrže vršile že meseca septembra. Gotovo je, da se bodo izvršile znatne osebne premembe, ker klerikalci ne bodo kandidirali večine sedanjih poslancev več. Tudi nemška poslanca vitez pl. Langer, ki je najrajše razpravljal o gospodarskih stvareh v deželnem zboru, in kočevski župan Loy ne mislita več biti poslanca.
PODLISTEK. Častni občani.
(Slika iz sedanjosti. Kaže kmet Jur.) Dalje in konec.
• Saprameš dež, vi hočete imeti vsak svojega častnega občana, jaz pa hočem imeti dva; tisti gospod, ki ima v Ljubljani rdeč kolar, ki je marsikaj povedal pri tisti pridigi v oštariji, gospod Andrej Kalan, ali kaj, naš poslanec, potlej pa tisti gospod, ki so prav zelo vpili in si med pridigo ves čas z obema rokama branili muhe, en Ločan so, Janez, gospod Janez — e, župan, pomagaj mi, no izgovorit — —že vem: Krek.*
«Naj pa bodeta še ta dva, da se Koreninec ne bo usajal, saj nam jih menda ne bo treba rediti, kakor on-gavga Toneta, ki hodi od hiše do hiše in nam je samo nadlega*, zatrjuje Tine iz Jurske gore. «Ali vam je prav? Ge vam je prav, naj pa župan' zapiše.*
«Že potrdimo*, odzovejo se možje, če ne bodemo imeli ž njim nobenih stroškov in sitnosti.
«Nobenih», zatrdi župan, «zdaj jih imamo pa za enkrat dovolj.*
«Ne boš, župan, kaj bodo pa škof rekli, če vse druge izvolimo za častne občane, škofa pa ne, ki so
Volitve na Francoskem. Republičani morejo biti zadovoljni z uspehom volitev za generalni svet. Pridobili so doslej 47 mandatov, nekaj pa jih še bodo. Te volitve so zategadelj važne, ker se vrše prvikrat pod vlado Waldeck-Rousseaua, ki je tako energično in radikalno nastopila proti duhovskim kongregacijan.
Umrla je soproga burskega predsednika Krugerja, katerega je močno potrla ta smrt.
Dopisi.
Iz Selc. V «Slovencu» se je nekemu nuncu zopet izljubilo napisati nekaj sramotilnih in neresničnih vrstic proti naprednim fantom v Selcih. Dopisnik s tem ne sramoti samo selških fantov, temveč tudi celo vas, da bi občinstvo mislilo, da so tukaj sami razgrajači. Temu ni tako. Selški fantje se večinoma vsi lepo obnašajo, ne kričijo in ne razgrajajo, ne podirajo telegrafičnih drogov in ne ograj. Da pa naši fantje kako nedeljo ali kak drug primeren dan zapojo na vasi kako pesmico, to je res in to je tudi vse. Ali zapomnite si, fantje so peli, fantje pojejo sedaj in bodo peli, ako bo kakemu nuncu prav ali ne. Sploh se pa — kakor že zgoraj rečeno — naši fantje dostojno vedejo. Izjemo dela neki oženjeni (sredi vasi), ki pa ni naprednjak, ampak Žlindrovec. Ta se napije včasih v katoliškem domu in potem celo noč na katoliški podlagi okrog rogovili. Za tega rogovileža bi tudi policija nič ne izdala, za tega bi bil «cvingar* primeren. Namen dopisnika v «Slovencu* je ves drug kakor kalitev nočnega miru. Osramotiti hoče naše fante, ker nočejo vstopiti v Matevževo društvo devičarjev, ker nočejo delati stafaže nekim ljudem. Ker se jim drugod ne more blizu, se jim mora dati tukaj zaušnica. Jaz bi hotel, da bi bil dopisnik pred dvajsetimi leti v Selcih, potem bi videl razliko med sedanjimi in tedanjimi fanti. Kličem pa vam k sklepu: Ne sramotite po časopisih naših mirnih in poštenih fantov in ne obešajte vsake malenkosti v javnost in prepričajte se o vsaki stvari, predno izrečete sodbo. Ne kličite hudiča, ker zna priti v resnici, ako boste izzivali in sramotili po časopisih naše sicer mirne fante. — Da pa mora naš župan v krščanski ljubezni dobiti kako brco, to je umevno, ker naši gospodje bi ga najrajše snedli, tako ga imajo radi. — On se bo že sam znal braniti. Napreden Selčan.
Iz Tržiča. (Slavnost. — Razno.) Ljudska šola v Tržiču priredi v proslavo sedemdesetletnice Nj. Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v šolskem po-
vendar tudi škof naše fare, jaz pa hočem: bodi še škof naš častni občan, če ne, Vam odvrženi vse vaše.*
«Zakaj pa hočeš imeti, Joža, škofa za častnega občana?* vpraša žejni Aleš.
«Zato, ker bo naredil tako šolo, iz katere bodo že fajmoštri ven prišli; jaz bom tudi našega fanta dal, da ne bo vedno pasel ovac, kakor dosedaj.
«Joža, koliko je pa že star tvoj fant?*
Sedemnajst let, čez 7 let bo pa že 24 let in takrat, če gre v škofovo šolo, bo že lahko najmanj «gospod», če ne že fajmošter, dosedaj pa ni hodil še v nobeno šolo.*
Župan: «Naj bo pa še škof naš častni občan.* «Saj sramote nam ne bo delal, če bo res Joževega
Andrejca naučil za ,gospoda',» prosi Aleš.
«Naj bo», pravi župan, sedaj jih imamo pa res
dovolj!»
«Ne boš*, razjezi se tam v kotu mal možiček, «same božje gospode imeti za častne občane, to pa tudi ne gre. Še ongavga Martina z Grada, ki je tudi velik gospod, čeprav posveten, tam pod drugim kraljem v Srbiji ali v Afriki, če bo le hotel biti naš, ker zna tako lepo delati na orgle kakor nobeden drug ne. No, možje, še tega izvolimo!
slopju dne 29. julija 1901, ob sedmih zvečer šolsko slavnost. Predstavljala se bode patriotična spevoigra Moja domovina, Moja Avstrija. Prolog: 1. Cesarska igra. 2. Pridni učenci. 3. Mali vojaki. 4. Črno -rumene deklice. 5. Avstrijska patriotična mladina. 6. Iz Ogrskega in Hrvatskega, a) Mali piskrovezi. b) Čikoš. c) Djak. 7. Iz planinskih dežel (lovsko življenje). Cesarska pesem. — Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno vsprejemajo; prebitek je namenjen revni šolski mladini. Vsak šolski prijatelj dobro došel. — Nova tovarna za čevlje, tretja v našem kraju, se v kratkem dogradi, ravnotako se bode sezidalo več stanovanj, tako da se bode vsaj nekoliko opomoglo velikemu pomanjkanju stanovanj.
Iz Selc. Ker raznim klerikalnim vodjem nikakor ni všeč, da se narodno-napre<ma stranka popolnoma mirno obnaša v naši dolini in se niti ne zmeni za razna hujskanja, temveč gre mirno svojo pot. Ker se resno trudi za izboljšanje gospodarskih razmer v tej dolini, ne z odiranjem, temveč z napeljevanjem v gospodarsko korist našega kmeta in hišne obrti, pri tem vendar vsak ostane svoboden, zato se nihče ne kuje v kake verige kakor pri klerikalnih društvih, zaradi tega so se lotili nas, ki smo jim trn v peti, ker smo udje bralnega društva, vendar pa vam lahko povemo, da nas ne bodete strahovali. Ako ms bodete napadali po časnikih, znali bomo tudi mi z be oin odgovarjati, ker smo svobodni in neodvisni. Na dopis v »Slovencu* z dne 23. t. m. Vam blagoslovljeni in neblagoslovljeni obrekovalci in lažniki, odgovarjamo sledeče: 1. Nam ni treba mašiti ust, mašite jih svojim somišljenikom v naši vasi. kakor tudi v drugih vaseh, mašite jih tudi raznim lažnivcem, obrekovalčem in svojim bližnjim škodo želečim, prijatelji, menda po Kristusovem nauku, kajne gospodje? Huronskega vpitja še nikdar ni bilo od nas. Na noge, gospodje, dokažite! V ponedeljkih nam ni treba popravljati brzojavnih lat, ker nas kot mirne in dostojne ljudi nič ne brigajo. Prepričajte se pa sami poprej, predno kaj pišete, kdo je imel kaj posla s tem, mogoče da je bil še kak vaš somišljenik zraven, mogoče, da bi bilo treba kaj popravljati pri devičarjih in devičaricah, ker vas ravno to najbolj jezi, da mi drugi lahko brez devičarstva dostojno živimo in si pošteno znamo služiti svoj kruh ter ga imamo tudi zmirom dosti. 2. To pa to ! Blagoslovljeni in neblagoslovljeni lažniki, ako nam ne dokažete kdaj in kje smo lomili lesene ograje, ste in ostanete od nas nesramni lažniki in obrekovalci. Fej, sram vas bodi! Krokarje iščite
Brezizrazni obrazi prikazujejo izraze nevolje in začudenja. Da, še celo predlagatelj sam se je začudil; toda viri ne povedo, ali se je čudil čudenju drugih ali svoji bistroumnosti. Prične se — parlamentarec bi rekel: debata — gorjanski odborniki pa pravijo kreg. Res se prične pravi gorjanski prepir. Nekateri trdijo, da je gospod Jenko že marsikaj naredil, česar še ni nobeden škof, drugi pa trdijo, da je gospod Jenko k izveličanju občine še malo pripomogel. Prepir konča bistroumni Štefan.
« Možje,* pravi, «mi smo možje, a ne babe. Kaj se bomo prepirali zavoljo enega častnega občana. Mislim, da bi bilo najbolj prav takole: izvolimo še tega, eden več ali manj, saj ima denar — —»
Jaka: «Naj pa bo, če ima kaj.»
«Ce hoče izvolitev sprejeti, kar pa jaz mislim, da mu ni mnogo na tem, je pa tudi prav, mu vsaj ne bo treba plačevati tiste table.*
Aleš: «Kakšno tablo ali tisto z muziko.
Župan: «Možje, pozabil sem Vam povedati, da mora vsakemu častnemu občanu občina kupiti tablo, po gosposki se pravi diplomo, pa ne tako, Aleš, kakršno si ti dobil, ko si se zapisal v družbo treznosti, ampak lepo tiskano z njegovim imenom. Tak vrag je pa precej drag, vendar mislim, če jih šest skupaj naročimo, da ne bodo
271
v svojih vrstah po hribih in dolinah. 4. Dokažite, kdaj ste dobili katerega izmed nas podpisanih za plotom ležečega v ponedeljek zjutraj. Kredita imamo — Bog bodi zahvaljen — brez vas. 5. Naš maček naj vas nikar ne skrbi, prosimo Vas pa, pojdite v ponedeljkih in praznikih malo po dolini in obilo mačka bodete dobili v svojih vrstah, največ pa od jeruša. Gospodje, pometajte pred svojim pragom, potem šele pojdite drugam ruvat pezdir. Seveda na katoliški podlagi je vse dovoljeno. t>. Gospodje, kje ste bili takrat, ko se je na sv. Petra dan v katoliškem domu «Ferliča» pretepalo in razgrajalo z nožmi in raznim orožjem in so bili zastopani devičarji in fantje klerikalne stranke. Gospodje, smo li mi zraven, kadar je kak pretep v naši vasi, odkar smo pri bralnem društvu in požarni brambi. 7. Za naš kapital ne skrbite, Vas ne boderno prosili, ker smo popolnoma neodvisni in to vas najbolj jezi. Nesramnemu dopisniku «Slovenca* iz Selc z dne 23. t. m. se prav toplo zahvaljujemo in ga prosimo, da se podpiše s polnim imenom, da bodemo vedeli, s kom imamo opraviti. Naša imena leže v uredništvu, kdor jih hoče izvedeti. Napredni pevci.
Iz Lahovič pri Cerkljah se nam piše: Vreme imamo lepo, dosti dežja, ljudje pridno žanjejo pšenico, rž in ječmen, vse se je dobro obneslo; turšica in krompir lepo kažeta, ravnotako tudi proso in lan. Jablane in hruške dobro obetajo, ravnotako tudi slive in češplje. Ljudje so si navozili dosti stelje in drv; sedaj pridno žanjejo in vozniki pridno vozijo žito domov v kozolce. Goveja živina in konji imajo dobro kupčijo, lepi konji se dobro prodajajo v tuje kraje, le žalibog, da vse lepše konje in govedo prodajo tujim kupcem na Bavarsko. Kam jadramo, ako vse boljše in lepše razprodamo; dobijo se res lepi tolarčki ali boljše blago gre v tuje kraje. Prašiči se dobro opestujejo in pitajo. Le pridno sejte lan, ker je platno najboljši pridelek za domačo rabo. Pregovor pravi: Ta velja, ki lanene hlače ima. Da bodo kolovrati po zimi pridno tekli in ne stali zaprašeni pod streho. Tudi čebele se pridno cedijo in dobro uspevajo. Le veseli bodite, čebelarji, dosti vam bodo nabrale sedaj po ajdovi paši. Hranilnic je dosti, zatorej ljudstvo lahko vloži svoj denar, kjer hoče in precej dobi odstotke lahko na tekoči račun. Pred 25 leti ni bilo nič tega, zatorej bratci: varčnost, pridnost in delavnost, to so tri reči! Ne pa potrata v obleki, jedi, tobaku in žganju, le vse zmerno. Lepo življenje držati in izglede dajati. V prihodnje na svidenje! _
mnogo dražje kakor če jih samo pet. Zato predlagam: Naj pa bo še gospod Jenko naš časten občan, saj je tudi naš domačin.*
Jaka: «Jaz že ne dam nobenega krajcarja za table ali kako se že tisti tvoj vrag imenuje, saj oni tudi morebiti ne bodo nič dali, čeprav smo jih imenovali častnim občanom ! Kdor jih je hotel imeti, naj jim kupi še table.*
<Možje, saj ste pametni,* razhudi se župan, « mislim, da gospodje tudi niso tako umazani, da bi ne plačali diplom, če jih pa ravno ne bodo, bomo pa zvišali občinske naklade.*
«Tega pa že ne, saj imamo že tako dosti nakladov, če pa mislijo še častni občani dreti občino, rajši vidim, da nobenega nimamo, saj škof že tako dovolj pobere vsake kvatre, ti župan in tvoj tehant, vidva tudi ničesar zastonj ne naredita. Ko bi tebi ne prišla ta neumnost v glavo, ne imeli bi takih sitnosti, prepirov in troškov. Pravim pa, če je bila dosedaj občina lahko brez častnih občanov, naj bo še nadalje. Jaz že ne plačam nič, Štefan, pojdi! Rajši dam še za en Štefan vina 16 grošev kakor za tiste table en krajcar. Lahko noč!*
Možje svetovalci in odborniki molče. Vest jim očita, da so nakopali občini častne občane in troške, sami sebi pa sramoto. _
272
O zgradbi uradnega poslopja v Radovljici
se nam z ozirom na dopis Iz Radovljice v list u od 20. julija t. 1. pile <hI informirane strani:
Dopisa «iz Rtdovljice»*) v listu od 20. julija t. I. si ne moremo tolmačil i. Ci hi se lak dopis nahajal v kakem klerikalnem lisln. hi se zanj ne zmenili in bi ga smatrali za manever z ozirom na bližnje deželnozborske volitve, a da se nahaja v lisln narodno-napredne stranke, nam je uganjka. Vprašanje 0 zgradbi novega uradnega poslopja pa stoji tako: Pi volni načrt za stavbo, za katero stoji na r az p o I ¡i g a ii j e v proračunu že sedaj 54.000 K, se je na željo interesentov prcdmgačil 1er ima stati stavba vsled i/.junaiiibe kakih 10.000 kron več. Ta višji izdatek mora linančno ministrstvo odobriti in vsled tega se je nekoliko zavlekla ta končna rešitev, vendar se ima zgradba pospešiti tako, da se ne prekorači najemne dobe 2 let, za katero se je pogodba z graščino podaljšala.
Z ozirom na zgoraj omenjeni dopis v tGorenjcu*
smo se obrnili na justièno ministrstvo in nam je od tam došlo od 24. I. m. dalovano pojasnilo: «Justiènemu ministrstvu ni nič znano o kaki premestitvi uradov iz Radovljice na Bled. Spisi se? nahajajo sedaj pri linančnem ministrstvu in imajo priti od tam v kratkem času z odobrenjem stavbi-.
Novlčar.
Na Softajtktm.
Osebne vesti. Qoidni inšpekcijski komisar prve vrste, g. Otokar Bouček v Radovljici je imenovan gozdnim nad komisar jem. Deželni odbor kranjski je poklical v cestni odbor školjeloški : Prana Šlibarja, posestnika v Selcih, in Ignacija Cadeža, posestnika v Srednji vasi ; v cestni odbor kamniški: Josipa Močnika, posestnika v Kamniku, in Matevža Seisena, župana v Vodicah; v cestni odbor radovljiški: Ivana Janea, župana v Begunjah, in Janeza Copa, posestnika na Brezniei.
« Slovenski List» zopet obsojen zaradi častikraje. Kranjski nialkontenti so po dovršenih občinskih volitvah v <Slovenskem Listu » bruhali kar ogenj in žveplo na kranjske liberalce. Ker ni bilo ne konca ne kraja teh prismojenih izbruhov onemogle jeze ter zlaganih pavšalnih sumničenj in ker so slednjič le celo nekaj pretili s sodiščem ,pozvali smo malkontente v 23. številki « Gorenjca », da naj vendar že enkrat govore pred sodiščem in da naj povedo imena onih naših somišljenikov, ki so ali z nedovoljenimi sredstvi agi tirali ali so se sploh za časa volitev pregrešili zoper postavo. Apelirali smo na njih poštenost, a na odgovor smo čakali zaman več kakor mesec dni. Vedeli smo itak naprej, da ne bomo odgovora dobili. Ker so pa ti poštenjaki v dveh dopisih na-migavali, da je (!. Pire agitiral z denarjem, je Pire tožil •Slovenski List". Hotel je s tem podati malkoutentom lepo priliko, da bi pred sodiščem dokazali svojo trditev. A glejte si feli hrabrih častikradežev! Kakor že prej trikrat, tako so se poskrili tudi v tem slučaju za hrbet slamnatega urednika »Slovenskega Lista». Odgovorni urednik, ki je pravzaprav edino le agent klerikalne »Vzajemne zavarovalnice«, je pa izjavil, da ni čital onih dopisov, ker ga takrat m bilo v Ljubljani. Prête Če ni teden je bil tedaj obsojen radi zanemarjenja dolžne paz nos ti na 40 K globe. Naši nialkontenti pa sedaj lahko lažejo naprej, kajti kranjska dekanija že še nese toliko, da se bodo tudi v prihodnje pokrile brez truda take in enake globe.
• Slovenski List» se v zadnjem času nekam izogibaš mesta Kranja. Nekateri že mislijo, da so se Koblar & consortes naveličali vednih blamaž in neuspehov. Mi pa, ki predobro poznamo Koblarja in njegov značaj, smo prepričani, da si je mož glede Kranja prostovoljno naložil ta št trideset danski « literarni* post z ozirom na bli-
' i i » |m>m i>,i uredniAtva: Tu dopis nam je poslal popolnoma zanesljiv dopisnik, ki par ni imel namena koga izzivati, temveč je le hotel prizadeti' kroge opozoriti na govorice, ki se širijo glede zgradite uradnega poslopja po Uadovljiei in nje okolici.
žajoče se deželnozborske volitve. Kranjci naj bi mislili, da se je Koblar poboljšal in potem bi šlo morda lažje z njegovo deželnozborsko kandidaturo. No. Koblar je prepozno začel tako politiko. Bomo že poskrbeli, da se bodo zopet iznova pogrele in razkrile vse «lu mparij c» »Slovenskega Lista*.
Slovo prvih abiturijentov. Abiturijentje kranjske gimnazije vabijo cenjeno meščanstvo, kakor tudi vse podpornike in prijatelje dijaštva k odhodni veselici, ki bode danes v soboto ob pol devetih zvečer na vrtu gosp. Petra Mayija in v prostorih »Narodni; čitalnice*. Spored: Koncert, pri katerem sodeluje slavna ljubljanska meščanska godba in iz posebne prijaznosti slavni čitalniški pevski zbor. Koncert se vrši na vrtu. Po koncertu ples v čital-niskih prostorih. Prostovoljni prispevki se v prid dijaški kuhinji hvaležno sprejemajo.
V Zabnico poleti jutri popoldne 'Gorenjski Sokol*. Sokoli odkorakajo ob dveh popoldne z godbo na Čelu. Upati je, da se zavedno kranjsko meščanstvo udeleži v obilnem številu tega izleta v napredno Žabnico.
Maturo na gimnaziji v Kranju, ki se je vršila 22.-25. t. m., je delalo 22 abiturijentov. Izmed teh so jo napravili: Ažbe Ivan (z odliko), Cebulj Jakob, Dagarin Matevž, Krzen Valentin, Hacin Jožef, Jane Ivan, Koželj Matevž, Kralj Ivan, Osel Andrej, Pezdič Franc, Porenta Franc, Sabothv Beno, Sajovic Evgen, Sorčan Ivan, Ušlakar Ivan, Vrhovnik Franc. Pet jih je padlo za dva meseca, eden za celo leto.
Rjavega gada, jako velikega, so vjeli «pri Jelenu* v pralnici Že lansko leto so pripovedovali otroci, da so videli smuknili neko rjavo kačo pod prag, pa se ni posrečilo ujeti jo. Pretočeni teden je pa prišla v pralnico mala deklica in hotela pobrati s tal cunjo. K sreči je opazila tik cunje v s vi tek zvitega gada ter zbežala klicat ljudi, ki so potem vjeli tega nevarnega gosta. Pravo čudo, da se ni pripetila večja nesrsča, ker je v hiši dosti otrok.
V Tržiču se je minulo nedeljo mudil baron Desider Banftv, bivši ministrski predsednik na Ogrskem.
Visoki gostje na Bledu. V Mallnerjevem hotelu se je nastanil šef generalnega štaba fcm. baron Beck. Ondi stanuje tudi znani ogrski politik, bivši minister grof Csakv. Zadnje dni je prišel železniški minister Wittek.
Strela in praznoverje. V soboto 20. t. m. prišla je nevihta, katera je morala zelo hudo razsajati v zahodu, tudi v Begunje. Sicer ni prinesla nikake pogubonosne toče, tudi dežja ni padlo mnogo, vendar je napravila strela nekaj škode, ker je udarila med postajama Begunje in Lesce v brzojavno žico ter dva brzojavna droga popolnoma razdejala, da so ležali kosovi lesa, treske in ivrje daleč na okolu; poleg tega pa je še par drogov nekoliko ranila. Tudi kozolec, ki stoji ob enem slednjih drogov, je dobil hud udarec tako, da se mu je prvi stožnik preklal od vrha do tal. Tako je bila pretrgana brzojavna zveza med imenovanima postajama od sobote zvečer do nedelje popoldne, ko se je zopet v toliko popravila, da se je dalo uradovati. Tu pa ne moremo kaj, da ne bi omenili j prazno verstva, ki je še vkoreninjeno med nekaterimi. V nedeljo popoldne so bile pobrane že vse treščice, katere je strelina moč razmetala po cesti in po polju. Prvi jih je nabral, da bo pregnal ščurke ž njimi, drugi, da ustavi zobobol, tretji, da prežene roparske bučele iz panja, četrti, da prepodi strah iz človeka, kateri se je prestrašil, ako ga s tem lesom pokadi. Ta preganja s pokajenjem trganje, protin i. t. d., oni zopet shrani treščico, da ga strela ne ubije. Tako še tiči naše ljudstvo v praznoverstvu, meneč, da se mora vedno le vsega tega držati, kar so stari ljudje v svoji nevednosti trdili.
Koncert priredi iz posebne prijaznosti slavni blejski pevski zbor ob priliki otvoritve koče na Poljski planini pod Begunjšico v nedeljo dne 28. julija ob štirih popoldne na vrtu g. Šturma (Mihlova restavracija). Spored : A. Foerster: Planinska, moški zbor. A. Foerster: Ljubezen do domovine, mešani zbor. Jak. Aljaž: Vsakemu svoje, mešani zbor. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko, kvartet. ^\ Slovenec sem, moški zbor. A. Foerster: Pla-ninar, mešani zbor. S vračanje, kvartet. Žirovnik:
Kukavica, mešani zbor.
Notarska posla v Tržiču bo začasno opravljal gosp. A. Šlamberger, c. kr. notar v Kranju.
Prosimo pojasnila. Skoro podldrugo leto je že minilo, odkar so se predložila pravila mojstrske zadruge za kranjski okraj v potrjenje, a še do danes ni rešitve. Kje je zadržek? Več mojstrov.
Treščilo je včeraj popoldne v Babčev kozolec v Stražišču. Zgorelo je vse v njem spravljeno žito. Zavarovan ni bil.
V Železnikih je bil predvčerajšnjim izvoljen županom namesto umrlega posestnika Luka Košmelja njegov brat g. Franc Košmelj.
Lov na testamente. Svoj čas je škof naravnost priporočal duhovščini, naj vpliva na umirajoče ljudi, da kaj zapuste za njegove nepotrebne zavode. Nekateri duhovniki so se temu z navdušenjem odzvali. Tako je pred kratkim v Mošnjah umrl kmet, ki je imel pol grunta. Mož je imel dve hčeri in enega sina. V svojem testamentu je eno hčer popolnoma prezrl, pač pa je volil za škofove zavode. Ko je prezrta hči jokaje vpraševala, zakaj ji ni oče ničesar zapustil, jo je duhovnik tolažil: Boš pa otroke v zavod dala! Očitno je, da se je v tem slučaju preprostega človek strah pred smrtjo zopet izkoristil za nenasitno duhovniško bisago. Ta bisaga je tako požrešna, da odjeda celo lastnim otrokom zapustnikov pripadajoči delež zapustnine. — Tudi eden prvih je kranjski tehant, o katerem se nam poroča, da je baje pred kratkim vzel v svojo shrembo hranil nično knjižico umrle T. E. v Kranju za 10.000 K.
Ponesrečenega nabiralca planinskih rož je dne 20. t. m. našel železniški čuvaj Jožef Dežman iz Žirovnice, ko je šel z dvema uradnikoma trgat cvetlice na Stol. Dobili so pri tem moškem truplu, od čegar glave se je meso skoro popolnoma odluščilo, delavsko knjižico nabiralca planinskih rož Simona Kralja iz Spodnjih Gorij. Sodi se, da je ponesrečenec ležal ondi vso zimo.
Z Jesenic. Pri dopolnilni volitvi v občinske odbor jeseniški sta bila izvoljena gospoda: nadinžener kranjske industrijelne družbe Anton Haas in c. kr. poštar Alojzij Schrev. — Tukaj se snuje podružnica zaveze kovinskih delavcev v Avstriji. Pravila so se že predložila.
Nesreča. Marija Boštjančič iz Brezovice, okraj radovljiški, je peljala dne 19. t. m. pet let starega otroka Marije Bohinjec v vozičku domov. Na potu pa je z vozičkom nevede trčila na kup naloženega lesa s tako silo, da se je prevrnil z voza otrok, ki se je težko poškodoval na čelu in vsled tega umrl.
Šolski izvestji. Na tukajšnji štirirazredni dekliški ljudski šoli je poučevalo šest učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo 186 učenk (po narodnosti 125 učenk (po narodnosti 12o Slovenk, 1 Nemka in 1 Italijanka). Vere so bile rimsko-katoliške. Prvi red je dobilo 115, drugi osem učenk. Dv\^ učenki sta ostali neizprašani — Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani je poučevalo poleg ravnatelja še 10 učiteljev 5 učiteljic. Šolo je obiskovalo 252 učencev in učenk (po narodnosti 233 slovenskega, 17 nemškega in 2 hrvatskega rodu). Vere je bilo 251 rimsko-katoliške, 1 židovske. Bivšo strokovno šolo za lesni obrt je 1. 1899/1900 dovršilo 11 učencev. Bivša strokovna šola za umetno vezenje in čip-karstvo je v šolskem letu 1899/1900 odpustila 16 ab-solventinj, vse iz oddelka za umetno čipkarstvo.
Sam oni <r. Dne 20. t. m. so našli G2 let starega posestnika Matevža Fajdigo iz Krašica (brdski okraj) za hišo v krvi ležečega. Prerezal si je s kuhinjskim nožem vrat.
Najnovejše vesti.
Deželnozborske volitve na Kranjskem so razpisane, in sicer za kmetske občine dne 12. septembra, za mesta in trge 19. septembra, za veleposestvo pa 22. septembra.
Wa^
273
Listnica uredništva.
Gosp. pošiljatelju pesmice: «Od volitev»: Poslano pesmico priobčimo, kakor hitro bo prostor dopuščal. — Dopisa iz Cerkljan in iz Reteč pri Škotji Loki prideta prihodnjič na vrsto. — V tej številki smo morali odložiti članek »Kaj bo, kaj bo S, H pride prihodnjič na vrsto, ravnotako mora čakati izvrstni podlistek «Pismo z dežele* prihodnje številke.
Današnji številki je priložen govor poslanca dr. Ivana Tavčarja na shodu zaupnih mož narodno-napredne stranke.
Tedenski sejem v Kranju dne 22. t. m.
Prignalo seje 178 glav goveje živine, 9 telet, 182 prašičev, — ovac, — kozlov. 50 kg: pšenice K 7*75, prosa K 7'50, ovsa K 7-—, rži K 6*60, ajde K G'—, ječmena K G*—, krom-pirja belega K 1-50, rumenega K 160.
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvver-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
I. VVOHLGEMUTH
v Kranju, glavni trg št. 118_
112—r,
3rgoL>$ki
ticcr>cc
ki je dovršil vsaj drugi razred srednjih šol, se sprejme s 1. avgustom v manufakturno pro-dajalnico
i32-i_Ferd. Sajovica v Kranju.
i   Več dijakov se sprejme
na s ta n o v a nj e in hrano. — Naslov pove upravništvo «Gorenjca»>
Usojam se naznaniti si. občinstvu, da sem prevzel od g. vdove Fojkar v
v Stari Loki sedlarsko obrt
ter bodem kakor preje izvrševal vsa v ta obrt spadajoča dela kolikor mogoče hitro in po najnižjih cenah. Nadejam se, da me bode slavno občinstvo nadalje počastilo — se priporočam
132—2       Ivan Tušek, sedlarski mojster v Stari Loki.
Clcerjca
sprejmem takoj.
120—5 FRANC SCHIFFRER,
sedlar in jermenar v Kranju.
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Rantii v Kranju.
42—11
glavnim šolskim vodstvom na gorenjskem!
Pri naročevanju šolskih tiskovin naj se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na
_ _ ■ ^e Ut*ano priporoča z odličnim spoštovanjem
tlSkamO V  KranjU- Ti jVm j?n Sampret, tiskar v Kranju.
2T4
Gospodarske stvari.
Dobava sena, slame in lesa. Zaradi zagotovljenja potrebščin sena in slame za c. in kr. vojaško oskrbovališče v Zadru se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah Zader 10., Splet 12. in Dubrovnik 17. avgusta 1901. Ponudbe imajo dospeti ob gori določenih dnevih dotičnim oskrbovališčem najkasneje do 10. ure dopoldne. Natančni pogoji se lahko vsak dan vpogledajo kakor tudi .kupijo pri omenjenih oskrbovališčih. Zakupni razglas, ki obsega podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni obrazec se tudi lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dalje se bo vršila dne 17. avgusta t. 1. ob desetih dopoldne pri vojaškem oskrbovališču v Zadru ponudbena razprava zaradi dobave 4780 kubičnih metrov trdega lesa v polenih. Ponudbe se lahko stavijo za celo množino ali le za en del omenjene potrebščine. Glede natančnih pogojev se opozarja na zgoraj omenjeno.
Trgovci, ki imajo kupčijske zveze na Balkanu, zlasti na Srbskem, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice važno poročilo.__
Spomenica
f dr. Ivana Jana o bistvu in učinku njegovega zavetišča za nevrastenike vrh Homa pri Bledu. Konec.
Priučiti se morajo najprej li umne čebeloreje, da ne bodo trdili: Muha ne da kruha, potem dobijo zadostno število posnemalcev. V ta namen napraviti hočem vzoren čebelnjak z novodobnimi panji in s premakljivim satovjem in računam pri tem na svet in pomoč čebelarskega društva. Znano je Zuinrovo posestvo pri vhodu v divni Vintgar. Jakob Žumer ima vodne moči do 200 konjskih sil, uporablja pa pri svojih preprostih napravah komaj tretjino. Če bi se posrečilo Žumru samemu ali pa z našo pomočjo, da napravi turbine, zadostovala bi ta vodna moč ne le njemu za vse njegove naprave, ampak tudi za električno razsvetljavo Vintgnrja, vrh Homa in morda celo Bleda. Sporazuma in skupnega delovanja teh interesentov je treba. Potrebni kapital in podjetnik se že dobi na skupni kredit. Krasnemu Bledu bi se nastavd nov biser. Bled je kinč nebeški, pa v preprostem okviru. Okolica njegova ima tudi polno krasnih biserov, ki bi tvorili z Bledom v pravem umetniškem skupnem okviru najkrasnejši juvel naše mile domovine. Bled in okolica se morata spojiti v celoto. Babji zob, Straža, Hom, Vintgar, Bohinj, Badovljica, Begunje, Jesenice, Mežakla in Pokluka, Gorenja Radovna, Krma, Kot in Vrata, Planica, Golica ki Belopeška jezera, Stol in slednjič Triglav so privlačne sile za tujce. Vsaka točka zase. Koliko bi šele uplivale na prihod tujcev v skupini, kjer točka podpira točko in ne pobija. V tem pogledu slediti nam je Švicarjem in Tirolcem. Bled mora postati zdravilišče poletu in pozimi. Rikli in njegovi gostje podaljšujejo sezono na Bledu od 1. majnika do konca oktobra in s časom za celo leto. Ugovarjalo se mi bode, da sem dosedaj pisal le o llomu in Kleku, da Bled ne dobi po meni ne enega gosta več. Počasi, gospoda! Gostje bodo po tri- do štiritedenskem bivanju v samoti okrevali toliko, da bodo silili nazaj med svet in postali bodo novi in najboljši gostje za Bled in okolico. Rešeni so in vneti zopet za ta svet in rajski Bled. Bled postane tudi za zimsko bivanje naj-pripravnejši, če se razvijejo ondi vsakovrstni zimski športi kakor lov, ribarstvo, vožnja s sanmi, drsanje in streljanje po ledu, hoja s kiji in s krpljami po snegu in slednjič vožnja s samotežnicami s hribov. Ne kmalu kje drugje bi se dali ti špoiii tako lahko udomačiti, kakor tu, ko so vsi naravni pogoji dani. To nnj bo zadnja in peta točka našega programa. Na noge, vsi, katerim je mar napredek Bleda in okolice. Da vam pa morem čim-preje in takoj izdatno pomoči, obračam se s tole spomenico na različne odločujoče kroge z udano prošnjo, da tisto prouče in mi vsak v svojem delokrogu pomaga, da dosežemo razmotrivani smoter čimpreje in v občno zadovoljnost.
V Pod h o mu, 1. marca 1901.
Opomba uredništva: Končati smo morali to spomenico, ieprav pokojni dr. Jan ni učakal svojih krasnih načrtov.
FRAN ZEMAN
Ljubljana
108—8
Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu.
Tvorniška zaloga najnovejših poljeoVIsk h strojev,
in sicer: nove vrste gepljev, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se lahko traven poda, ali jod njim (v šupi), ker zadostuje samo 5 metrov prostora in jih en;t sama žival lahko goni; tudi M da vsak lesen gepelj na ta način trpežno prenared.ti; ročne m lati ln i ce ali za gepelje z rn e s i n ga s t i m i težnji ali na krogi je, slamo-rez niče s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenje žita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamezne dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — Sesal k e za vodo in gnojnico, c i n k a s t e cevi za trornbe in vodovode, katere splob ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi.
<P©J3'J ^r«C3rr)cr
Prva in največja tvrdka za prodajo in izposoje vanje glaso-virjev.
Ljubljana
sv. Petra cesta št. 20.
Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—6
Špecijaliteia: pianini z moderatorjem.
Vedna zaloga prebranih klavirjev po n.ijni:jih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. - - Najnižje cene za izposojevanje.
Na deželo se tudi izposojuje.
Mestna hranilnica
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,537.878 kron 95 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,694.206 kron 08 vinarjev. 4—16
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—16 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
£izeljsko vino!
Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo
Ivan Malus, 101~9
vinogradar na Bizeljskem
ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam še čez 480 veder finega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnjenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
109—7
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97-11 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\i)sr)a L)iclrT)sr-js
5trugarja O bjtibljarji, dtir>aj$k* ee$ta 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trarčo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—18
275
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter t to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga, strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelo vodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljena 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje
brezplačno. 114—1
i
KI
0-
»o
i-a &oy>e>li, kafaoi, tudi 'fUpe, vafce it%
diuye ytinastc i&dilhz t>   vwd   (>atvafi,  fopežue  in cen* priporoča ptva in najwcyx
Kovalna
73—15 v Sjuülymi,
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne miza, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolp««
križe, štedilnike itd. 85—u
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, l.moravska mehanična tkalnica cevi In pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichovv- Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—14
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirica, lestr* i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in a Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
270
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lckar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80— lf> čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolnžljive, 1 steklenica 90 h, G stekl. 1 K.
Zelorief-ne kapljice.  1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljnh k 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 i. 60 h, 80 h.
Fluid za vnanje drgnenjo, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajtrioč, 1 Ikat, 40 b in 1 K. Želez o-kroglice f sladkorju ali oblati h delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stoki. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 b in 1 K, pri odkupu
6 steklenic Z8računi se samo 6 steklenic. Nadalje se priporoča redil na št upa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
G. Tonnies
Ljubljana G6_17
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske  turbine, bencin-inotore in paro s troje.
R. LANG, Ljubljana (Kolizej)
tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, »aloga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 54—19
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami po&lje zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
1 Adolf Hauptmann jj
tovarna 53—19 jjj
tvfeia
L
V, ji
iw k(cji
7 Ljubljani.
i
Dustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. £
Najboljše najcenejše in na
kosilo in večerjo
se p
napravi vsaka gospodinja iz ^ilirskih testenin« kakor so: nudelni, rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škatljah po '/2 kg z napisom: Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič &Valenčič, Ilirska Bistrica-. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. Ne jtustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše. 133—1
Cenike trgovcem zastonj in franko.
Ferd.
79—15
BLED (Gorenjsko).
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. TschinkeN zet
bjtibljar)*.
Prva in edina
domača tovarna
figove kaJc,
kar>dirar)<2gči sadja
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—17
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne v pošiljat ve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti ž up ne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsoreg «Gorenjca>. Odgovorni urednik Gašper Erien. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.
\