NARODNA ČITALNICA
KAMNIŠKA
Razstava kamniškega muzeja
(16.maj do9.junij 1991)
»Vse za blagor domovine.« Kako le zveni v
današnji čas (pred kresnim dnevom 1991) iz-
vezeno geslo na banderu Narodne čitalnice
kamniške - s pridihom stoletne minulosti in z
realnostjo polducata državnih tvorb, ki so jih
slovenske dežele preživele od tistih dob. In kje
je odmev prisege ... »za samostojnost... moje
domovine Republike Slovenije?« V nekdanjih
dneh ali v sedanjosti!?
Razstava v avtentičnem okolju čitalniških
prostorov Društvenega doma v Kamniku (nad
današnjo kavarno Veronika) je nudila ob no-
stalgičnem spominu na čitalniške narodne be-
sede tudi lep prikaz kamniške kulture od
šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne
vojne. Vsebinsko mikaven prostor je z obli-
kovne plati nudil pogled na estetsko posta-
vljeno razstavo: elegantno uokvirjeni drobni
originali (fotografije) na temnih podlagah so
spregovorili posameznemu obiskovalcu, ce-
lotni prostor pa je bil naglašen s povečanima
likoma kamniških amaterskih igralcev in foto-
grafijo odra, pred katero je par stolov z rekvi-
ziti dopolnjevalo predstavo. Še klavir, knjige
kamniške čitalnice in »oprema« kamniškega
salonskega orkestra so pripovedovali o kamni-
ški kulturi v okviru čitalnice v zanesenosti na-
rodnostnega dela pred prvo svetovno vojno.
Prav tako eleganten in kar prikupen je raz-
stavni katalog, ki je skupaj z zloženko in vabi-
lom (oblikovanje M.Licul) oblikovno nagla-
šen s podobo čitalniškega prapora, ki ga sreča-
mo tudi na razstavi. Precej ilustrativnega gra-
diva z razstave je prinesel katalog razstave
{Narodna čitalnica v Kamniku od šestdesetih
let 19. stoletja do prve svetovne vojne, Kamnik:
Kulturni center, 1991, 64 str.), ki pa ima med
omenjenimi platnicami še razpravo avtorice
93
razstave Zore Tavčar, kustodinje kamniškega
muzeja. V njej je s pomočjo še svežih, neobde-
lanih arhivskih dokumentov (kakor omenja z
zadovoljstvom v uvodu) odstrla delovanje
kamniške narodne čitalnice, od njenega na-
stanka (1868) do zadnjih let avstroogrske mo-
narhije, ko je postala le še koordinator različ-
nih društvenih prireditev. Kot se poučimo
tudi iz literature, ki jo navaja avtorica in ob-
sega 24 del, so o čitalnicah in društvih na
Slovenskem že pisali, posebej o gorenjskih
(in kamniških) kulturnih društvih Majda Zon-
tar, razprava v katalogu pa je vedenje o tej
temi razširila posebej na osnovi kamniškega
občinskega arhiva v Zgodovinskem arhivu
Ljubljana. Po uvodnem prikazu nastajanja či-
talnic od 60-ih let prejšnjega stoletja naprej
beremo nato o nastanku kamniške čitalnice,
ki ustreza nemškemu opisovanju nastajanja
čitalnic: »Slovenski odvetnik se preseli v me-
sto (1866 odpre tu svojo pisarno dr. Valentin
Prevc), vzame nekaj slovenskih faliranih štu-
dentov za pisarje, nastavi slovenskega konci-
pijenta (tuje Simon Jenko) in to je že temeljni
kamen za agitacijski komite. Ustanovi se či-
talnica ...«
A čitalnica, to v slovenskem duhu delujoče
bralno društvo in ustanova za družabna sreča-
nja z glasbo, petjem in igrami, ni imela pri
uveljavljanju slovenščine lahkega dela, saj se
omenja leta 1869 povečini nemška konverza-
cija. Na besedah in veselicah, ki so ostale os-
novna dejavnost čitalnic, so se posvečali petju
domoljubnih pesmi (iz čitalniškega pevskega
zbora se je 1882 razvilo pevsko društvo Lira)
in gledališkim igram, povečini veselim enode-
jankam. Te v seznamu navaja katalog.
V 70-ih letih se je omenjala ideja o združi-
tvi Narodne čitalnice in nemškega Bralnega
društva, ki je delovalo do 1882. Nasprotja
med katoliško in liberalno stranjo v dotlej
enotni čitalnici so bila vidna od 80-ih let, ko
je postal župan liberalno usmerjeni dr. Maks
Samec, med leti 1883-86 tudi predsednik či-
talnice. V devetdesetih letih je postala čitalni-
ca liberalno društvo, socialna struktura član-
stva (teh je bilo 80, tudi do 100) pa seje spre-
menila. Čitalnica je bila tudi začetnica javne
knjižnice v Kamniku, saj so leta 1906 tako
preoblikovali svojo društveno knjižnico.
Kamniška narodna čitalnica je prišla leta
1908 tudi do svoje stavbe: tedaj so odprli Dru-
štveni dom: »narodu in prosveti«, kot je pričal
napis na njem, v njenem okviru pa sta delova-
la tudi Dramatični odsek in Kamniški salon-
ski orkester. Prvotni narodno prebudni značaj
čitalnice je po letu 1918 izginil.
Razstava o družabnosti, kulturnem delova-
nju, narodnostnem navdušenju v Kamniku v
okviru Narodne čitalnice od leta 1868 do prve
svetovne vojne bi lahko stalno razveseljevala
obiskovalce - morda obogatena z glasbo kam-
niškega orkestra ali pesmijo Lire - v kak-
šnem kotičku muzeja na gradu Zaprice, kot
pričevanje o mikavnem delu zgodovine Kam-
nika. K sreči pa kar prekratka predstavitev či-
talnice v razstavišču Veronika prihaja do nas
vsaj v katalogu, ki sodi v vrsto uspelih publi-
kacij majhnega, a delovnega kamniškega mu-
zeja.
Branko Šuštar
94