VII. KREPITEV OBRAMBNE SPOSOBNOSTI, VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE /. Uvod Splošna Ijudska obramba in družbena samoza-ščita je enotni in skupni interes celotne naše druž-bene skupnosti, zato mora biti enakovredna in neloč-ljiva sestavina načrtov razyoja družbenopolitične skupnosti in vanj celovito vgrajena. V procesu samoupravnega načrtovanja razvoja obrambno varnostnih priprav moramo izhajati iz do-sežene stopnje obrambnih priprav in samozaščitne aktivnosti ter na tej osnovi začrtati nadaljnji razvoj, ki bo usklajen s splošnim, gospodarskim, socialnim in prostorskim razvojem občine in mesta, upošteva-joč pri tem njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi prednosti našega samoupravnega družbenoekonom-skega sistemL(, ki daje možnosti za mobilizacijo vseh sil in virov družbe za najučinkovitejše funkcioniranje vseh dejavnosti v pogpjih splošnega ljudskega od-pora. Področje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v družbenem planu občine zajema le ti-ste elemente oziroma vrste obrambno varnostnih-priprav, ki se ne morejo vgraditi v načrte gospodar-skih in družbenih dejavnosti, ki jih mora občina iz-vajali na podlagi veljavnih predpisov s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščitc ter statutov občine in mesta, ki zagotavljajo kontinuiteto nadaljnjega razvoja obrambnih priprav in družbene samozaščite ter najnujnejše pogoje za učinkovito obrambo in zaščito. Pri oblikovanju načrtov pa moramo upoštevati interese varnosti, ki narekujejo, da nekaterih raz-vojnih elementov obrambno varnostnih priprav ne moremo zajeti v družbenem planu, temveč jih je po-irebno izločiti v aneks, ki ga usklajujejo, sprejemajo in izvajajo za to pooblaščeni organi. 2. Obrambne priprave organov skupščine in dnižbenopolitičnih organizacij Obrambne priprave organov skupščine in druž-benopolitičnih organizacij občine zajemajo kadrov-ske, organizacijske in materialne priprave za učin-kovito funkcioniranje teh organov v vojnih razmerah. V srednjeročnem planskem obdobju 1981—1985 bo potrebno v skladu z zveznimi, republiškimi in občin-skimi predpisi ter sprejetimi organizacijskimi in kadrovskimi rešitvami, nadaljevati s strokovnim usposabljanjem deFavcev za opravljanje dolžnosti v vojnih razmerah ter v ^celoti zagotoviti materialno osnovo. 3. Civilna zaščita Civiina zaščita je y preteklem razvojnem obdob-ju 1976—1980 imela širok razmah na vseh nivojih. Na intenzivnost razvoja civilne zaščile so vplivali tudi mednarodni dogodki — različni vojni spopadi ter spoznavanja o ogroženosti prebivalstva ob vrsti naravnih in drugih nesreč pri nas in v svetu ter akcije »Nič nas ne sme presenetiti« in proglasitev dneva civilne zaščite. Ob tem so se jasno opredelile vloge posameznih struktur civilne zaščite — štabov in enot civilne zaščite, samozaščite in potrebe za iz-vajanje zaščitnih ukrepov. Osnovna izhodišča v naslednjem srednjeročnenj obdobju so množičnost, opremljenost in usposob1-' ljenost. Usmerjanje na množičnost bo vključevala na-menske alternative uporabe civilne zasčite v vojnih razmerah in ob hudih naravnih nesrečah ter drugih izrednih razni^rah in na splošno vključevanje mladi-ne, delovnih in vojaških obveznikov. Oprerhljenost civilne zaščite bo v bodoče usmerjanje k moderni-zaciji — posodabljanju, vendar šele potem, ko bo zadoščeno osnovni normativnosti po predpisani for-maciji. Usposobljenost civilne zaščite bo še naprej naj-zahtevnejši proces. Posebna skrb bo posvečena šta-bom za civilno zaščito, ki bodo morali prevzeti vso odgdvornost za izvajanje programskih usmeritev raz-vojnega načrta. Poleg tega bo osnovna naloga šta-bov za civilno zaščito priprava načrtov za izvajanje ukrepov za zaščito in neposredno vodenje civilne zaščite na svojem območju, tako v pripravah kot v neposrednih reševalnih akcijah. Zaradi zahtevnejših nalog in ukrepov pri zaščiti in reševanju prebival- stva in materialnih dobrin bo posebna skrb posve-čena k formiranju občinskega združeuega odrcda CZ ter materialnem opremljanju in usposabljanju. Vzpo-redno z opisanimi temeljnimi nalogami bo še naprej izvajana obrambna vzgoja prebivalstva. Praktični del te vzgoje bo potekal ob akcijah ci-vilne zaščite, vajah enot "In štabov, v katere bo po-lrebno vključiti slehernega občana, stanovalca, de-lavca ne gldde na specifične obveznosti v vojnem ča-su, starost, sposobnost. Cilj te vzgoje je, da bodo prebivalci v vsakem mestu in ob vsakem času vedeli kako sodelovati pri izvajanju zaščitnih ukrepov. 4. Vzgoja in izobraževanje za obrambo in zaščito Vzgoja in izobraževanje za obrambo in zaščito ima v procesu podružbljanja Ijudske obrambe' in pri uresničevanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite eno riajpomembnejših vlog.' Vzgoja in učna vsebina rrjora omogočiti spoznavanje idejnih in teoretičnih izhodišč splošne ljudske ob-rambe in družbene samozaščite, razumevanje vseh njenih smotrov in uspešno uresničevanje kdnkretnih samozaščitnih nalog ter postati sestavni del celotne-ga vzgojnoizobraževalnega procesa. Ta proces mora potekati stalno in izhajati lako iz splašnilr družbenih spoznanj kot iz razmer v konkretnih okoljih. 5. Občinske rezerve materialnih sredstev za primer naravnih in drugih nesreč Dosedanje izkušnje proučevanja nesreč kažejo, da se naravne in druge hude nesreče v Sloveniji in Ljubljani dokaj pogosto pojavljajo in povzročajo ve-like materialne izgube, ki pomembno vplivajo na skupno ustvarjeni narodni dohodek, v hujših prime-rih pa lerjajo tudi nenadomestljive človeške žrtve. Najpogostejše naravne in druge nesreče so pred-vsem požari, poplave, potresi, zemeljski plazovi, pro-metne nesreče in drugo. Mnoge izmed navedenih nesreč lahko z ustrezni-mi -preventivnimi in drugimi ukrepi preprečimo, predvsem pa lahko zmanjšamo njihove posledice. Med takšnimi ukrepi imajo nedvomno največjo vred-nost raznovfstni -preventivni ukrepi kot so: prostor-ski, urbanistični, gradbeno-tehnični in druge ukrepi zaščite, usposabljanje in pripravljanje vsakega po-s&meznika in celotne družbene skupnosti za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah, Uspešna zaščita prebivalstva ob nesreči pa je od-visna tudi od lega, kako smo pripravljeni za hitro oskrbo ogroženega prebivalstva. Ta ukrep se načrtu-je v okviru priprav civilne zaščite, izvaja pa se y njeni organizaciji vse dotlej, da se zagotovijo naj-nujnejši življenjski pogoji za prebivalstvo. Izkušnje, ki izhajajo iz reševalnih akcij ob na-ravnih in drugih hudih nesrečah kažejo, da so za uspešno odpravljanje posledic poleg hitrega in učin-kovitega reševanja neobhodna tudi nekatera vnaprej pripravljena materialna sredstva, zlasti za potrebe nastanitve, za katera pa je značilno, da v normalnih življenjskih pogojih potrebe po njih niso velike. Zaradi tega je potrebno v srednjeročnem načrlu 1981—1985 zagotoviti inaterialne pogoje za začasno nastanitev in oskrbo 2000 prebivalcev. 6. Opremljanje in iisposubljanje enot in štabov tcritorialne obrambe občine : Pri izdelavi srednjeročnega načrta občinskega štaba za tcritorialno obrambo in njegovih enot za obdobje 198.1—1985 so upoštevane naslednje usmerit-ye: —r Potrjena struktura teritorialne obrambe v Ljubljani od pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti in stanje teriiorialne obrambe po konča-ni realizaciji preteklega srednjeročnega obdobja. — Smernice Zveznega sekretariata za 1 judsko ob-rambo za tehnično modernizacijo teritorialnc ob-rambe v obdobju 1981—1985. — Smernice Republiškega štaba- za teritorialno obrambo, ki so izdelane na osnovi načrta in razvoja teritorialne obrambe Slovenije v obdobju 1981—1985. V smernicah je podana zahteva, da se v obdobju 1981—1985 enote teritorialne obrambe opremijo s iormacijskim orožjem. Te zahleve so dosledno upo-šlevane pri izdelavi srednjeročnega razvoja terito-rialne obrambe, saj ta vrsla orožja v preteklem ob-dobju ni bila dosegljiva v zadostnih količinah. 7. Upravno vojne zvezn Na področju priprav upravno vojnih zvez bo težišče dela na utrjevanju in dopolnjevanju obstoje-če organizacije, nabavi novih tehničnih sredstev ter na strokovnem usposabljanju obveznikov za oprav-ljanje nalog na tem področju. 8. .Dnižbena samozaščita Uveljavljanje družbene sarfiozaščite, kot sistema najširše družbene preventive, je v organizacijskem smislu uresničeno. Vidni pa so tudi že prvi večji vsebinski rezultati samozaščitnega ravnanja. V vseh , ¦temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih delujejo Komiteji za splošno ljudsko ob-rambo in družbeno samozaščito, vedno pogosteje pa se za zavarovanje družbenega premoženja uporab-Ija narodna zaščita. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo nada-lje krepili aktivni odnos delovnih ljudi in občanov do-varovanja družbene lastnine in samoupravnih odno-sov ter drugih temeljnih vrednot naše samoupravne družbe in revolucije v skladu z nadaljnjim podružb-ljanjem varnostnega sistema. Izgrajevanje sistema družbene samozaščite in njegovo organizirano uresničevanje mora postati sesTavni del^vsakodnevne dejavnosti. Z vzgojo in izp-braževanjem, nadaljnjim razvijanjem socialističnega patriolizma in varnostne kulture, izpopolnjevanjem obstoječe organiziranosti in nadaljnjim dogovarja-njem ter samoupravnim normativnim ureja-njem, zlasti pa s prizadevanjem družbenopolitičnih crganizacij v enotni fronti organiziranih socialistič-nih sil pod vodstvom ZK moramo zagotoviti, da de-lovni Ijudje, samoupravne organizacije in skupnosti postanejo dejanski nosilci družbene samozaščite. Za uresničitev neposrednih nalog občine s področ-ja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so ob upoštevanju družbene stopnje obrambno varnostnih priprav, razvojnih trendov družbenoeko-nomskega in prostorskega razvoja in pogojev ter možnosti, konkretno opredeljene v aneksu, kot po-sebni prilogi srednjeročnega Hačrta občine, bodo po-trebna sredstva v višini 85,000.000 din.