GLASILO SLOVENSKE NAR
PftE PODPORNE JEPNOTE
fr V^ četrtek, 9. decembri (December 9), 1926.
STE V.—-NUMBER 288
Brow^e|l previ v svojem članku, d« ni verjeti niti ene desetine tega, kar. pripovedujejo dnevniki, v Ameriki o Kantonu. On nadidtaje. da je pri tem gibanju. ki je pričelo veliko preje, kot se je občutil ruski vpliv, gibanje z* organlsiranje med delavci ln kmeti. Browne!l vidi, da v tem gibanju sodelujejo naravne sile, ne pa tujesemskl vplivi.
Bropnell dalje iijavlja, da bi kantonaka vlada rada eprejela kakine druge ivedenoe, kot Ru-K ampak Rusi hitreje odloie vse manire superijornosti kot drugi Evropejci. Končno svetuje Ameriki, da naj nikar ne čaka na druge velesile, ampak naj v svojem lastnem intereau se prične pogajati « Kitajem sa rs-visijo pogodb.
Harold Butler, pooblaščeni ravnatelj mednarodnega delavskega biroja lige narodov, ki aa je pred kratkem mudil v Chl-eagu, meni, da so sapadne sile aaAle v luknjo, ker so svoje sovraštvo do Ifcmčijs vpisale v veraaillako pogodbo. Zavetniki ao prisilil! Nemčijo, da mora trgovati a Kitajem, kot a katerim drujtfm evropejakim narodom. tfemci prav lahko Izhaja-Jo in se nič ne boje kltajakih sodišč. Kitajci pa menijo, kar je za tffinoe dobro, je tudi ta druge narode. Rusija je pa prostovoljno «avrgla vaa privilegi-je.
: »	»	'.T"'
1100 delegatov raaklh deUvakih unij napolnilo operno gledali-
Tak je reraltet najnovejše preiskave delavakecadepartmtnla.
Waahington, D. C. — Delavski department je podvael nalogo pronajtl, taka) delavke menjajo dalo pri podjetnikih. V U namen je šeaifct biroj zaslišal sedem in devetdeset delavk, zakaj so 699 krat menjale podjetnika. Iz tipevedi je apozn* ti, da sa danalajlh dneh ne izplača delavki biti dolgo časa pri enem podjetniku/
Poročijo pravi, da delavka nima nobenega izgleda, ako oata-ne pri enem podjetniku, da se njea zasjutek Izboljša. KajU v večini najetjih delavka le po nekaj tednih doeete vjšek izurjenosti.
Večin* teh delavk je izjavila, da je zupdl tega menjala podjetnika, ]|tr je bila mezda nizka, I klovni čas pa detg. Dostikrat je bilo tršba maajati podjetnika, ker j« bila deldvka odelov-Ijena začasno ali pa trajno. Nekatere delavke aičo marale podjetnika, druge pa nI bik» za delo, ki so.jp opravljale. Delo so vselej lahko nailt, kar pri tovarniškem delu ne zahtevajo Izurjenosti, tlet* Izurjenost, ki se zahteva se pa dojete le v nekaj dneh ali pa tednih.
Poročilo pravi badalje, da je v moderni- Industriji skoraj nemogoče se ifegnoti pogostemu menjavanju podjetnikov. I I® ^ji® w ^^ • delo ni ateista» 0 pptrabuje prsv malo tzurjanostf. Zato se pa morajo delavci v strokovni organizaciji organizirati po novih metodah in s novim pregrad mom, ako hočejo, da bodo delali samo takrat, kadar jtti podjetnik potrabuje, ker ima veliko naročil, ko pa poročila poidejo aH napoči takozvana slaba sezona, jih pa odslovi, da gredo s trebuhom kruhom.
Meakva. UH8R., 8. dec. Sedmi letni kongres ruskih delavskih etrokovalh unij je bil otvorjen v poadeljflk v velikem opernem gledališču v Moskvi. Krasno gledališče je bogato raz-svetljeno ln dekoriraao. 1100 de. legatov iz vseh krajev sovjetske t Unije, ki zastopajo 28 unij. je napolnile «podnje prostora, do-čim so vae galerije zasedene a občinstvom. Ogromen oder Je zaseden « odborniki, ftttri velike loše, v katerih ao nekoč sedeli veliki knezi, so reaorvlrane «a delavske goste is tujih detel, bivša carska lota, ki ae nahaja sredi gledališča naaprotl odru, je pa odkazana ruskemu nove-mu proletarakemu "plemstvu" starcem in starkam, ki «o delali 88 let nepretrgoma in ki nosilo ta to trak t napisom "Juaail dela".
Cez oder m blišči napis s dva čevlja dolgimi črkami "Seditf Pfofeojua kongres"; na strani Je ravno tako velik napis v angleškem "Our Most He«rty Haluta-tions to BngUah MIn«r«", dočlm J« n« nasprotni strani gledališča ogromsn napi« v kitajskih idejo-grafih« ki poedravlj« kitajske revolucljonarje.
Mlhajl TomakiJ, predsednik unij. Je otvorU kongres. Oovorll
Chlcago, 111. — V cvilečih glasovih je pričel trobentatl čika-i ki dnevnik "Tribune", najvplivnejši Imperijallatičnl list tunaj New Yorka, da zbere opozicijo proti napredni kantonakl vladi v Kitaju.
Dnevnik leli, da ae nastopi odločno, hitro in uspešno ne glede na to, kaj porečejo piclMl proti napredni kantonski vladi v Kitaju. ki podi pred sabo sta-rokopitne kitajske tfMierals, pri tem pa ustaaovlja povsod delavske unije in širi izobrazbo In ustanovlja učne zavode. Pohod Kantončanov proti aaverju slabi moč Imperijaliatov, hI Itgubiva-jo privilegije ta Izkoriščanje kltajakih delavskih maa.
'Takta in moči je treba", pravi dnevnik v svojem uradniškem članku, 'toda mi imamo iivrliti t« humanitarno in narodno doli-nost, daairavno bo tabučal krik uspešni akciji ed strani takosvaaih čbveko-lju-
Dnevnikov člankar je iaiel pri tem v mislih najbrft članek, H ga je spisal H. C. Browaall, ki Je sdaj profesor na Ligmano-vl unlverti v Kantonu In Mvi tam mirno a svojo lene in štirimi otroci. Ta članek je ialel v oktoberaklvlsdsjl lista "American Oaonian."
sotalj« ta umrlimi ravoluflji-
narji, ki so leto« l«gH v «rob: f^rum^j l^^iPl^^lA^l^^inife	in
drugi
Ko Je godb« odigrala "latar-nacionalo", so govorili inozem-akl goatj«, katera je povsbll k besedi AleksIJ Rikov rakočt "Ameriški In evropski delavci skrbno opstujsjo napredek prve delavske ia km«Uk« dršave". ■
Najburnejšs J« bil potdrav-Ijea A. J. Cook, tajaik rudarsks unije v Angliji. D«l«i»eU« In ob. činstvo mu j« naredilo tak« ovar cije, da ss Js giedalllče kar treslo pot minut „
"Ruski delavci a« 8a izkazali kot naši največji prijatelji," je dejal Cook. "Pošiljali «o «lato drifl!n«m sUvkarjev, medtem ko so nemški in poljski delavci poftiljall premog v Anglijo, da a tem pomafajo razdreti stavko. Stavka anglsških % rudarjev al Izgubljena. Kdor mlati, de Je le-gubljena, ne vidi pollMčaega pomena stavka, ki s« pokale kmalu."
Nato ao aladillv kratki po* idravni govori voditeljev. Buha-rln, novi predsednik eksekutlve tretje InternacionaM, j« rakal, da ameriške strokovne unije «o pokrito t debelo skorjo birokracije, toda pod skorjo «o mogoč-ns sil« aa delu.
"Amerika In Evropa priprav« I Jata nova vojna ne le proti nam. temveč tudi med sabo J," je dajal Klement Vorošllov, vojni konti-
Tako je.fajavll vojal minister v zborni^. Vojnih dolgov tudi ne bejriačevala, dokler alma
Mexico City, 8. de«. — Mehi-ha Je danea formalno pritnaia liberalno vlado, katero je organiziral dr. Juan Hacaaa v Nlkara-gvl. Hacaaa je v civilnem konfliktu t generalom Dlatem. koa-servatlvcem. katerega so Zdr» šsne d rta v« priznale kot pred-asdnlks Nikarsgve.
Amerllkl UpiumTiMM slaša
v MMn|L Moskva, 8. dec — Bovjeteka vlada je včeraj dala koncesijo a-
meriSkonro sindikatu sa isheel» ščanje zlatih rudnikov v amaa» akem d is trik tu v Sibiriji.
Agttirajta u TrmmššTt
m Sds.
f Ml ■ L
k> oženiti to Je vi«, »te note", bodo po
ifZulUU
t

P ROSVE


* ^ ■
B
enuchtenm


>
-THE
WL
SUiVEW«A KAMHU 1»
Kote je jaotaao postal* v,
T
^obodumkkd, ateirti, katoliki, «dfc protaota«* pra*»-slavni. ouhanadaad. budisti. Maai ali pa prisad» katar« <!«««• «or«. H«wi<wlwi<ilii «pirtpiflf M
«lHoJSo ob fes* pM*m so J« «MM rodna podporna jednota, »o p« imofc a«
<M<Jitv« v ovojih prsriOL CUa tok orvanlaarfj ja peaUl kfak» I* Sk»MM«, U )c bil rimski katolik, kajti
Y*r** ¿otevMi, U jfl. i*r>Wo Jahko lo rinski katolik. a»m.r. TAo določbo v pravilih «o pa iskljudevaie »ao is brotakilM toliki. T« so ni ■
kolizma zaradi vMUodttMocs racroda, ki go*>odari Um, kjer jt kfcrikaliztm fertdno močan.
Tako M Miošt diMf v nib organizacijah, ako M ee ne Mla ustanovila Slovanska narodna podporna jednoU. Kltrikaid bi ostali, kakerfai ao bili in ne pristali bi prav «a sobano ka*owijo, «ko bi m prišela ratU in ae razvijnd orgaakacija, ki jt bik utUnovi jena m svihsdsn^slntffl temtl j u io nI tvoji» Banom predpisovala v svojih pravilih, kakšna cerkvene obrede in pravila morajo spolnjeva* da iahk* ttUnt jo njeni dani.
To jt povzročilo, da ee je Uktika slovenskih kltrikal-cev v Afriki pričtis spreminjati in da jt danas popol-drugačna, kakerfoa jt bila prod tridesetimi leti.
klerikalcih nt odlote vera, nt kakštn etični ali kateri verski svetovni nazor, pri njih st gre za to, da ctr-kov gtepoduja in vlada, pa «aj bo v državi ali r braUkih podpornik organizacijah nii kaltrtm drugem društvi Minilo jt It več ktt šestnajst let, ko je neki vodilni politik v starem krajp rekel: "Nt vprašamo tt, Št vtruješ, vprašamo U,česi g namlf*) Znani dr. Krtk jt pa rsktl^ "V naši stranki jt prostora tudi u najstrotjtga marksi-
tur	*
Ta dva citata nam tolmačita današnji pološaj in veaUi zakaj at je taktika klerikalcev Uko Umtljlto izpre-nwflt tihar it bUa usunovliena Slovenska narodna »iu
podporna jtdnoU.
Ce bi kdo prišel pred štiri in dvajattimi ItU in pri kateri it usUnovljtni jtdnoti predlagal, ds at naj odpravi
«pet o-
v ti*i -m
Jjfibi svojo
m
mm vnlk. Asnsko šele-
—--	ooilak

So l J ud* js, ki eo mslo več posnani s asa jim življenjem In vsled tepa mislijo, ds ksj vsi TI I jed je pretveseje da vssk, klposnsp«vtU«.0. J It H, ve. MIhe je
Oni vss hošsjo saato s svi-Jašo aMsvftti v klab in
tudi verjamejo. De ps bo ^^	pum mu kiafdffr
implssll ffenctte S.
J}» J »mL* i a as
\. Iin^ iii Bi^cšii^i*
skevM l^obraU\jfmiffb* JiT' • a) da Hrt prosveto la kiaHara T
velikonočna spovtfi, tedaj bi nntUl ailtn vriš v kltrikai- jLl | TTTSiI
nem UboruMn nagnali bi prtdinfttelja t" se mora takoj izključiti U podporne organizacije, dn «t okuži še drugih bratov in atsUr v organizaciji-
Ampak časi sa izpreminjajo in njimi.s Kna itmtd sUrih braUkih podpornih organizacl jt opuatila velikonočno tpovtd, In prav nobtnega vriia ni. bilo v klerikalnem taboru, da bi ga bilo slišati v javnosti. K<» so pa hoteli v imenu Mati it "katoliška" aa je pa vo« liu^sjssji svojs dilni klerikalni tltmtnt vpri in predlog ni bil tprtjat
Ce bi U predlog mogoče danes prištl na giatovanje,
bi bil mogoče Izid glasovanja drugačen. Zakaj?
Klerikalci se bojujejo aa pridobitev vpliva tudi v Blo*
venski narodni podporni jtdnoti. Njih agitatorji tolmačijo nalašč narobt prvi odtUvtk načelne izjavo. Bloven-akt narodne podporne jtdnott, da si pribore v Slovenski narodni podporni jednoti prvo koncesijo, ki bi jim i ca oporišče aa pridobivanje nadaljnih k(»nc».sij in ščanje klerikalnega vpliva v Slovenski narodni podporn jtdnoti
Njim je veliko na tem, da bi ae smtla čiUti piama aa cerkvene kolekte na sejah jdruitev Slovenake narodne podporne jednoU in da bi druitva U jednoU sodelovala oficijelno pri prireditvah, kl ao iiključno klerikalnega in nimajo za koristi ljudstva najmanjšega pomo-


li. - Delavske mere. so «abe. Ianed Mrib ro-obratuje le eden, kateri je obratoval vse leto le po tri dni <9 tednu Zadnje .časi »se je fzbotj. Salo tako, da ki dan. Koliko Čaaa bo.
ija i^detki
stroške. Vsi
lep4flLje
« - ^o
tkdor se
Zadnje čase je postale vnsej _ v
id, tdke
itva «t *SS S. N. P. todi
M. W. of A. One lt.
an.ri.pri-
—i*»- - - M - I— i, .,. « t--J m
reaiio veselico ui javni mml m moja dolžnost razprasttati-na dolfo In Mseko o shode» ksr to na VHrttfni edhsr; po-PS, da js biie veselica s shodom ddtto ohMfisna. OUvni vorniki so bili: na
WHson. Id Jt stvoru o John
1- .» 1_ L „ 1 . > - » »
lOftt I 1(1 DOOOCuOSvl
S. N. P. i, la ios TumnHy. ki govoril o volitvah v radarski or ganisaciji. Mete se vršijo 14 ^Jita. Tudi dragi so govorili vs T* *"" o vditvsh io o zaiiem vodstvu vudsrski ovgsnissdjL Govoiifc bi iatS^dl tltH delfski bori-tslj Aleksander Howat, ps se mu k tehtnih vzrokov nI bilo mogoče udeležiti shoda. VrMl pa se je drugi jsvni stod dne
bil ffisvni irovomflnfovret.
AkopasAjžf posJedamorvr
vidi
m mrn mmv*. PrM
nsn iešui» okoli pol mi-■kl p« j** p*'«»« a, da šteje komaj tri. in sploh statisti. Kaj naj bi bilo temu SS stvsri. ki at v prilog delavske- vsrok drutega kot slabo Vodstvo mu^m	ki je ravno seda j v
Joh-
betbo. a so se

U država ne šteje niti
ianov«, • - ' . PAftfcai? let» 1921
i. uez SvJšmoZ Btttvjl in	a
ni solprlill . 6 Kansasa, ki'so bUi ajgfr. n jarmi tako, da M boljše skoraj )fe erganisirat, m-
^^^F ocvirek tetfvajj, draga publika, t*
vflvaj ln Idi spat ! H • • •
H ;
pili pa*
|! Coiiio |prosi. ds b Piše, ds j<
Bwjp»
ps fitrigd,
BTPrvič ji
hO le šel hst eerkve |tV Chicago ši htiaverskemi |Ht|<ft8. ■■■! » elužbe pr»
■Po
| Je. ho mu je žens uši*
PogoreU je cels cetkesns bsndi mik Til je še tellko mtir^j na sodišču, ko je šel šobo tožit da bo volil take voditelje? Pod Pscosei je. ko eo ga sosedje ns vodstvom Lewisove msšine smo čakali in vrgli te pore. kei isgubtti 150,000 članov, pokora. m ^kratil spsnje. Pogorvl je vati smo* se morali njegovi avto- ko i« fe z jezikom dišal tiste* ld je btta organizaciji konjiška, pa mu je «šel in si Naj ga nfbče več ne ^
• ae več ne vrne. Ali mort

Beofbyja; drugače smo s aisadjo vred iseabik I aso vtl, da izvolimo kandidate: novekno to. mi vemo. tudi rudarjem drugih narodnosti, ds nikdo več ne bdj,
^lAAti M^k 1ŠA.
I	Joe Tumiltjr. Vo£
mo nJega. Ps gotovo voHteo ts! «ns li. decembra samo na pred-
. 0 vsem tsm saklju. klub. obstoji vss dokler ne teli
i upnika 8

la podpiral be dslav-
ski tisk ia literature;
d) prirejal bo veselice, kon-eerte, islsU iUL;
s) ustanovil bo ua>eUllke, st-I s tak s in iportns odseke.	. -u ^ *
f) ustanovU bo tamboreški a-	"P "
U podebsn gtssboni odssk;' v i ustanovfl bo pev^g sbtr; h) vsgajal gledsllško na no« t potom ustanovitve dve: tičnens tbors:
- . J
navtrfo|9t bila
Je btta
pogodba v
RAD BI VEDRU kje se nahajate moja brsU Ja. kob in Jernej Kosmač. fM n6be4 ■Asnisem dobil glasu štiri Jas sem v Prane i jI Ž leto. kjer delam v rudniku, mi še dosti dobro ts take čase, kot so sedaj. Moj naslov
ašaa m MaMaMAtftfdfASMiltai
-r . - ^ *o«o|mw amsa^mf \mmRM. Stirteg T škrat NSS Mft*pU»«ai «mar- 8chlsf)iaus No. 118. Motsele,
I^orarine. Franee, KuropruH
■ i- ■ i i
jI rad. Lewi*ovir ^manipulacij

KlN^U-
■ 'i " ■
■hm
*! Ker srt
■■ti M
"Proeviti" čium let stara mltijonftrkl fantičU
milijona, toda sps» prodno oeirem. k* 1 delnice Kt bi nedela kak ml«
vdovi
nv n s aredniitvi L**t _ fcarko
n.*.
T. B.
New York. - 8est stsr«
kot nekak« ' <
a „ -^atnli k 1 \ J cr
¿o^Un» P» "f'
UMicoi nevihti. U»tnlk. k' » kupil u «Mi p«ukio H*' !' w. J« UkoJ «.tr«a*l !m Jih U » mM)« <*»' M r
pouio ¿orteftom	^
«Uo in k P~J.I ■jih.	r^un«, rto bo
i. a«UUe «UI ~ -„
pse^dhai +JM
«Mt MBl U »3:
VSfai izobrazba
t V IPWi


(jegovem mnenju bo lahko Ijjp*' »porazom aMa ¿slavce mezde, ko »e Mane de->vsko prešeklitaeot
^ashingtoo, D. C. (F. P.) t*-Jiveki tajnik Davie odaj na-■r da delavski adstej v>j študira, kottko delavec Lucira za meado, ki jo prej-. a dozdaj je delavski biroj po preiskaval, koliko aooade iluzijo delavci.
Daviš pravi, dSf Sprejo trije jtorji dogaati pošteno na os do. faktorji SO mseda, 4as dela in siki M živUeask« potrebšSi-Gesk> nekaterih «sij je bilo Inakdaj poštena metda pošte-I delo. Daviš pa sdaj šoti 4o-iti, kaj je pošteno delo. V ta Ln hoče zbrati Statistične datke, kakeršnih dozdaj še nI nabiral. To ao podatki o . ski pnod^Umssti. V iraih industrijah bo M iti, koliko dela fcvrše delavci določenem Čašu. Delavski nik argumentira, ako ae tta-tični materijal prisserja a roški za življenake potrehšši-tedaj ne ho težko uravnati Brinih sporov.
Delavski tajnik bo*kežal od
njresa dobiti denar, da bo goče izvesti te AMljo ia rati Statistične podatke. "Zelo važen faktor je ijaka sposobnost", psavi Da-J Zapiski v posesti šteti-nega biroja govore, dajl
menjava dele^eev v jih precej kriva na.«slik ■nesreč, za nizko sposobnost, nem pa je ta ndssmnrm v
ijšnji meri tudi Boost.
oKNAHJi PREiamauo ODLOK. NAJVlttf9A
I SODIŠČA.
■
I (Nadaljevanj« a 1. etoaai.) rporacija se bojuje proti mor-•ki uniji že Skozi Sadnjih ■jat let. Pri tem se js po-fvala ravno teh ssetod, ki lje najvišje svasob sodišča »glasilo, da kršijo protitru-nr«ke postave.
'uruseth se je obrnil tudi aa ■vskega tajnika Išeoverje, Bremu je podrejen biroj sa
rigacijo. Hoover, «ke tako | se lahko obrne na eveene
ge tožitelje, da spetopijo organizaciji brodolsstoi-katerih ladije
plovejo na
ih jezerih in na FacHiČnem

Vrhtega prizadevanja P*Qtl
folastnikom se frnaeth pri-•va, da ae prične z akcijo eKu za sprejem novih La
ettovih zakonov, d^i se iž-|eni stari momaaskl zakon, t<j predlogi, bi Hik vse .pito?. ki vkrca vajo in-izkrcane-he mornarje, pod kontrolo *tr- J0,
tajnika. To pomeni, * Mo kapitani sešli z mor-pv pisarni in vpričo zvez-, t» komisarja. ®Sm kodo •ornarjom osebno pogodili In tali |M>godbo. Ta metoda I* mornarju priliko, da pozna ■*ka, j k k] nadzorstvom kate-1 1)0 delal, naObratno ima pa ^n priliki ai izbrati avoje K Pisarne, ki so Jih lagali brodolastnikl, so oropale ^rJ< in kapitane teh prs-
(>lMm se je baje oglasil
¿•ir><' Du Chien, Wis.— "Un <>l«on, katerega je mr-¡J^iedna porota obtožila, da J1 «vojo nosno ljubico Cla-v zadnjem, septembru, P' je i>obegnil neinsiH» kam, * ' -n k oglasil Iz «South Mer vin Helgerson, n ji sošolec, je pre-^"javko iz Chariestona, 8. k*tr.H javlja neki Rour-d* Je Oieos tamkaj in da potrebuje 4*000. Bow-
da je Olsonov odvet-■ T^ajinj| šerif je brž o* J|' Policijo V Charles tonu, da E* (>l<w»na, šs je res tam le bila v tofek po-** farmarji šs njena ■v • Ali za pogrebom n bogat tobačni far-t* vajami, ds Je njegov *®niec.
: potom pešle in mdla.
*«Čaj na v««ugiiiSčik «k* predpravica onih, ki imajo sadoati denarja ali prostega ¿a-JJ* P°»*ečajo aekoliko let iz ključno visokošolski izobrazbi Univerza j« «dprt» »voja vrat» «večer tudi delavcem v pisarnah Jn «tovarnah. Tu si more ta a»Ur <h»ič ali dettica, ki stremita po višjem, zagotoviti ono iacboa»-bo in izurjenost, ki vzpoaablja sa višja in izdatnejša namašče-#ja. Ali ne samo mladeniči, marveč tudi oaabe bolj zrelih let Inorejo pridobiti ono izobrazbo, ki so jo morali pogrešati v mladosti. Vseučilišča so tudi poskr* bela za one, ki niso v stanu e*eW no prisostvovati p<tfuku. Mnogo je ljudi, ki živijo predaleč qd vseučilišča, da bi mogli obiskovati poduku. Mnogo je ljudi, ki živijo predaleč od vaeučiliščs, da bi mogli obiskovati tečaje. Oni ne morejo iti na univerzo, zato univerza gre k njim — potom pošte. Poduk potom pošte je to, kar nazivamo "dopisne tečaje" (correspondence coursea).
Sedaj imamo v Združenih državah 29 vaeučilišč, ki nudifo dijakom izobrazbo potom pošte. V vseh teh zavodih je poduk v vsakem pogledu enak onemu, ki se nudi dijakom v rednih po-dnevnih tečajih universs. V nekaterih zavodih isti profesor, .ki predava v podnevsih tečajih podučuje tudi one, ki dobivajo poduk potom dopisoostisja, tako-zvane "domače dijske" dkome ¡študenta); v drugih ssvodih se e dodatni profeoorji iste vredao-gpjti .ukvarjajo z dopisnim podu-£2 izmed teh vseučilišč daje "kredit" zs domsše ušno delo, t. j. smatra ta poduk po-dopiaovanja kot istevredno rednemu poduku, kar se tiče končne promocije. Teko more človek študirati na vaaučiliščih tri leta doma potom dopisovanja in zadostuje, da obiskuje le leto dni redne pddnevne tečaje, 4a dobi "college degreert (doktorat ali alično promocijo). V splošnem namreč večina univerz 1 zahteva, da dijak vaaj zadnje le-' i to pohaja na vseučilišče kot reden podnevni dijak, sko hošo biti promoviran.
Število predmetov, ki se jih dliak lahko uči doma, je jako obsežno, dasi seveda ne toliko
Napisni poduk univerza JNUa<4 šioska iK,un »s zlasti ukvarja a polje-W»tvom, vštevši poduk o farmski upravi, usevih, prsteh in ko-koš^ereji. Ista univerza vodi tudi tečaje v nekaterih JU Mih izvea^vojega sed«ža. kamor vaeučlliščnT proteasirji letujejo po enkrat sli dvakrat vsak teden, ds se sestaoejo s dijaki. V dveh letih se je 2158 dijakov Šlrom vse države Mia-seuri poslužilo teh.teiajav.
Poduk potom pošte se stalno razširja. Leta XW je bilo v «zužonih Državah «os 30,000 dijakov, ki so doma detoeH poduk od resnih univerz. Istega leU ae jo obdržalo 2&2V2 dopia-|nih tečajev. Skoraj vsi šolski savodji vse^iliššno stopnje i ee luvedli ali ps eo prifsoavljsjo u-vesti t» način poduka.' ie»amo ps tudi mnogo privatnih savo-dov aa tsm ppUu. tskossaBs "correspondeuce sctools". V tem pogled U/pa Je nok» «vaeUe as mestu, .Predan aa-dUak vpiše v dopisna solu. ki nips^ nics univerze, «na) u infesptai o značaje Is ugMu deUčne šole ja sjeasga poduka. Šolnine sa domači poduk pod vocletvom vseučilišfiulh tečajev so različne in ao odvisne od sns^ajs uč nega predmeta. Nekatere univerze podučujejo v«e iunod Š8 peedmetov, ki tvorijo predmet domačega poduka, aakatsre pa le del ¿stih.
Kdor atremi po tem lahkem in cenem načinu višje izobrasbe, naj piše na vseučilišče (univor-sity), ki mu je nsjbUžje, ss in-
Sinoči je v oUci Pr. daUvac N. v pijanosti zabodel s nožem svojo Seno, katera je valed hude eaae takoj umrip. Morilca eo izročili sodišču, njegov «ga otro-i PS pripeljali v Ntrotišnloo. Takoj aess so opomnil na vče. raišnji dopodek. UUca Pr. je ranč ravno lata, v katero sta včeraj zavila ona dva človeka. Da, to js bila ona drama, katero del os je odigral všssaj prod mojimi očmi v oni aepeščeni uilcl
Karel Oavuld:
lnriitW piMMjiirlrf ■
Inteligentnost proučujoči psihologi in pedaaos^ so 4o sedaj skušali pred vsem 4,igotoviU no*, naslno inteligentno^ ki odgo-vsrja posameznim letom dušev* no povprečnega atnoks, da bl ss ob tako dobljenem merilu dala določiti "Inteligenčna starost" (starost po duhu, frgne.: niveau ntellectuel; sngl.; puivUl spe) katerejrasiMi posameznika. Kakor ee Je pokasafo se namreč Inteligenčne starost ne krije vaelej s njegovo pravo, t. j. ča-aovno starostjo; U otrok všasi tekazvjje več, oui manj inteligentnosti, nego bl Odgovarjalo njei(Qvim "letom." (¡T'™',
Usnes jSišo mogoče, s precejšnjo zanesljivostjo diagnosticira-U količino in kakovoat inteli-
jih rad učil. Naslov unlveiso Je
lahko dobiti v Javni knjlšniol
P* L. I. 8*
Vanja: '
Družinska
Ob deaetih zvečer aom se vra čal oni daa domov, del aem po zapuščeni mestni ulici, na kateri si ttlo skoro sobansf s Človeka, ZasMlklo ao odmevali moji koraki, drugega glaau se akorsj ni slišalo. U k umazane goatilne, kateri bližal, se je slišal surov smeh in tupatem tudi hripava pesem. Ko ps sem se.uekftUka addeUU. šepet nisem siišsl drugega kakor svoj lasten korak.
Kar naenkrat zasllšim za es-boj neko goveroaje
me taki nsvsdni poulični dogod-kot za rednega podnevnega di- # prav nič ne saaim^je, aem eo
jaka vseučilišča. Domači diJski si izbirajo nekatere splošno izobraževalnega značaja, kakor tudi tuje jezike, kemijo, fiziko, matematiko, lekarništvo, riagr-stvo, prirodoznanstvo, inženir stvo, gozdarstvo, glasbo, filozofijo itd. ^Iks^- in wisc(msin aka univerza preskrbujeta domačega (UJaka z malim labors-v torijem sa eksperimente.
Ko se je dijsk vpissl ns univerzo za dopisni poduk in je bil sprejet, mu pošljejo podučno po-lo (inStruction sheet) kot prvo kcijo. Ko je ebvlsdel to lekci-izdela zahtevano nalogo, nanašajočo se na to lekcijo, ln jo pošlje nazaj univerzi v svrho popravljenjs. Popravljena naloga oe potem vrne dijaku skupaj z drugo lekcijo in tako daljo tekom vsega tečaja. Oni, ki so v stsnu pohajati popoldanske aH večerne tečaje, imajo večje izbi* predmetov na fazpolago. Oglaševanje, bankirstvo in finance, zobozdravnlštvo, fizična vzgoja, prodajalnlštvo, nepre-mičnlnarstvo (real estate), španščina Itd., da no omenimo vseh 88 predmetov, ki se nudijo v poduk tem dijskom.
V svojem prisadevanju po razširjanju znanja med vse sloje prebivalstva se univerze oko-riščajo vseh modernih iznajdb Tako je univerza Massachuostts ¡¿¡Lla lata 1923 zabiti radio kot učno sredstvo. Radio tečaji se vkljočevsll ameriško literaturo, poduk francoščine, glasbo Itd. in so obstajali od 8 do 10 lekci vsaj. pri katerih so .PW*}!»U
vseučiliščnl profesorji
vendar nehote usUvil ter šakal, kdo pride. Čuden prisor! Ns-prej Je šls žena srednjih let, sls-bo oblečene, skoraj beračlca. V naročju se jI je zvijalo kako poldrugo leto stare dete. Sa njo pa Je korakal njen mož, pijan ki razcapan. V začetku sem slišal le odmev njunih korakov. Mož Je komaj stopal Par korakoi je zmerjal šsao ter jo peskR njal, večkrst jo je hotel celo se» niti, s hjegova surova roka je vendar si dosegle, kar Je bl preveč pijan. Uboga žena I Zs njo pijan snož, v njenem naroš-ju pa lačen otsok. In« kako občudovanja vredno potrpežljU vestjo jo kasela svojemu molu pet proti domu!
Videl sem nstanko, kako je krčevito stiskala na prsa svojega otroks, ki nI vedel, kolllso njegovs mstl trpi zanj ln nI r* zumel IshkomišUepostl svojega
brezsrčnegs očeja
Ko sta tako dalje korakala, es mož vsled pijanosti epeteče le
pade. Kaj naj sedaj stori ul>o-gašsnas svolim msšsss? Clo-vek bi mislil, da bl bUa morale
lena vsled Uko moževe surovosti izgubiti vsafto boljše čuvstvo do njega ter da ga bo pustila ssmegs sredi ceste, a ona mu je potrpežljivo pomagala na noge. Povračilo za to veliko ljubezen Je bila surova kletev iz moževih
mnaoeaih ^
Tako sta korakala dalje po o» lici. Zavil sen| v ovojo ulico lep id na sUnovenJe, a oni prizof ml je bil še Vedno pred očmi. Z*, čel oem premfUeratl, kje
čaje z uspehom.
V IMJKWHU. » ——■ . , _ A.
ns vodilo SS poduk in naloga. Po dovršftvi "tskrtra t^ fj»
posebno pričevalo. VfUSaia dijakov Je bilo Iz vse drU%*e pliko 1600 8ost drugih univerz Je o vedlo sllčne čaje.
OnT,"tf| flanujfts onadva človeka, čs Imata sploh kako stanovanja,
__Kaki prizori se doigravajo šele
Iff*'' 8orov pM ViLjTvSa-o dobivalo ž« in lačen otrok, to oo paš
P R 0*8 V 8 T A ............. "
bili saneoljiv kažipot pri iabiri poklica).
Spričo teh dajatev amo pač šo precej daleč od tiatih ču«ov, ko bi se naj uix^ničilskosede, ki jih e ob prvih uspehih as tem po-piišcu poln opfthsUama vzkliknil Sngleškl Izsledovalec Bpoannan. češ: "Zdi se celo mogoče, videti dan. ko bo se leto za lotom uradno določeval Intelektualni kazalec v takega stroka v naši državi"
Socialna ssvioeoat otiukov*
formacije o predmetih, ki bi ee TOtnosti posameznega otroka
med 8L-43. letom. Za apoznav-no sredstvo v teh stvsreh pravi se ma "test" — ps ss ima-»o sahvaliti bistroumju dveh francoskih Hzsledovakev: psiholog A Jiinet in sdraviUk T. Simon sta 1. 1908 objavila serije testov, t j. po pat ln pet take prikrojenih nalog, osi roma vprašanj, da jih normalno razumen otrok ravno te ln te starosti lahko reši. Tako ss n. pr. serij* normalnih testov sa 8. Isto «lasi: L Pokaži svoja usta, e&l nest Izgovori u meoaj tsls (šestzložnl) stavek! 8. Ugovori SS menoj Ule dve števili (med 1—9 ] IjpRsj vse vkllš aa sltki, ki tl jo tukaj ksšem? - &. Kako ia plšsi (pHimskl) ? A sa 8. loto: 1, Stoj netaj od 80 dO 1! - t Primerjaj ls epo-avlas ta in ta dva predmeta! — a,:Izgovori za menoj teh S številk t -r š. Imenuj štiri ,glsvne barve! — 5. Kateri datum imamo danes? Rlnet in Simon hošata, de bi ju« ta	»stresala sla-
dečlm zahtevke»: "Za vaako starostno dobo otroke je treke
SJtl vrsto testov, ki bi ajlh __ sv lahko'veljala sa normalno in snačllao lastnost ravno ts starosti; testi »osajo biti relativno neodvisni od vnanjlh in slučaj nih pogojev, slasti od šolskega
__ija, de ki ugotovitev kar
aajvernejSrismžala istintto nu mm t etsoka; naj ki ss dali ker nsjksM^šaaskomerno rabiti najessHaesjšImi pogoji ne-imajo
kšti loPkl ijMpp ■!II in
■iAMadprireČ veekssbi raaiaka-vajoOih Iaeledovalcev ob isti mo-Udi. prišlo do istih ressttatov, jO to snamenje, ds jo našin nji-hovMa izslodovanja bil pravi. In izsledovalci v Parisu, Moald Petrogradu, Hrualju, akeffiuldu (Aagl), VrallalavJ, New Jer-sayju (Anu •), Rimu ,. so s pomočjo Rinet-Simooovih testov proučevsli inteligentnost otr<dt. so ob suhih žteaUksh ugotovili, 4» vseskozi odločuje socialni po. ožaj, oaobito premotnost ozlro, ms uboštvo staršev, v koliko jo njihov otsok normalno, podnor-malno ali pa čeanormalno Inteligenten.
Evo nekoliko takih lseUdkov! Ako vzamemo zs menilo tntoU-usntnost delavskih otrok ls PS» niških uredmeatij» tedaj stoje o-troci najubožnejših dsUvcov iz moskovskih predmestij ss celi dve leti sa Psrišeal; otroci ls najboljših Internstov psterbur-šklh 4ve loti nad Raslšaal, torej
CC	^^^
skavakoga delavca; po prUlkl i-ato izpričujejo bruseljski otreoi s enega i
Internatov
bi
ti sa ss, gs tštl ln utaatitl, in ohsnsm sajo biti tako nrtaašni, d bilo mafofts, m MPH dakljati ki meriti Isaledks sasnih sdovalesv; In slednjlš bi sa naj dala Sa seSli igs isa ob njih dobiti ki ti lahko valjala število njegove
kakor sta jo
issladovalri bolj al
nanj
ti»č ustvariti
do aa i<loloč<*vso|a Intel Sli, ki M se ob ejej dak a xtiml sredstvi Hi HiSfO «ftj. All do danes še
ki bl
vmi m .m i M I
kudedkov Iz na|raal^rw.jšlh torn-jev in rasmer. In Bsaotovr
55
___ki sa morejo Igrati
t rešljivo družinsko dramo.
e e e
DrugI dan sem šel v kavarno.
plae In zagledal jevnimi novicami
(A ksr aepsp v tekmi življenja. i. j. v peMlee. enaaotva. um «aR • • M e»se essM
imnssessssil, torej «d
mod
Mlste sapio in aepnžšssn se šs po ovošu s trebuhom sa kruhom delila. Njen mož jo šal pred teti n končno dbbil v daljni Ameriki dalo v rudnikih. Njo pa je more! »ustiti (toma samo s nodomslisi otrokom. Maj pa sdsj Ji js p»> slsl ksko svoto denarja, ona pa ja peeštvljsls sobe ln otroka, kakor^io uadla In snela.
Dolgo čisS js šo preteklo, o£ kar jo js ¿spustil. Navadila ao e še s časom svoje krute usodo n nI oe jI sdolo življenje vs« tako loško kot prej. Tolažila ss Je z mislijo»-da to mors biti tako, da JI, Js to namenjeno, Samo zvečer, ko Js JprsvJls otroks spst, js sedla rada tjs k oknu ln ao spominjala Že onih prejšnjih časov, ko sts še s mo-
žem vss prečna in spdovoljn* današnje delsvsks resiasrs in
tsko skupsj poaedovalt,' Sicer
jI jo ladnjl čas pisal, ds no mors nisscljo. Končno Usekam šlan-zaredl sdr^vja več sdržstl v atvu aaš^s društva	A
Mailaušo
rudnikih in da" se ko vrnil kmslu ssh vaio^vtem, kUVo te vdelan i domov, vemiar gs jo sslo željno te slsvnosti ln nam tsko pripo-
pričakoval* in i kako se bodoU
mod naiimoniteejšlhl ■ shsffioldakl otroci is judsks šole nsllkujsjo pariškim, lk( (New Jersey)
stotako ameri	,
in italijanski ls dežele; ln rlmsk! otroci iz boljših družbi stoje nad otrokom psrlžkegs «delavca.
Is teh rasmornlh Števil peš veje odurne sakonltost nasprotj človeku^demekraHšnepa nasifa-nja. <to jo rao po besedah, da kdor še Ima, temu es kote ds dslo, ds bo Imel vsegs v Izobilju Mo, ps srečo se najbrš tedl tukaj Juha ee povftljs tako vroča, kakor Je bila skuhana ki ao Jih dobili a pomočjo testov, bo trebs prav umsvstl: otrok u-bogih ataržev ni še R stvu obsojen, ostati se vss šiv. Usnje neumnejšl od svojih bolj te sltulrsnlh vrstnikov. Vdlc krutim lzaledkom, ki se nousmi Ijeno zrcalijo v suhih žtsvllksh, nsjbrž lahko tUdI "ubogi" otrok doaeže isto stopnjo Intsllgsntno-stl, kekor "bogstf" mu tovariš, samo da eo ta razvoj pri tibeftm vrši poSasneje, všasl občutno po-časneje. V tej smeri še nimamo nič tednih Issledkov
Spričo gorenjoga s posnetka ss peš vsiljuje šlovsku I. kje js vir tsts sls, ds sa asljob i>ojav (socialno stenje) redi še .dhigega (počasnejši res vej *s-zumnosti). Meumaaa vprašajo: "Ju li to posledica nomanjkljl-
ravnanja s otroki in pa ujih nadzorstva, ali pa marveč Uši v tem hiologlčno ln psihologično nujen pojav, ki nastopa noodvisno od vsšh vzgojnih vplivov ter ga J« kratkomalo treba vsetl za aišJo intellgentnoat teh slojev?" In dalje: "Jo H ubošnojšo ljudstvo zato ostalo ubožnejšo, ker Jo po-prek manj Inteligentno, ali ps ae le dozdeva manj Inteligentno ker Je ubošnejše ter se vsled tega manj skrbno vzgaja In na4P zorujelr
M si upal odgovoriti aa ta Sanje prve vrste T Upajmo pa da aem aadaljno uševaajs inteiig [kaMŠa prinaoe tudi tekaj ga odgovora la s^^BH pravo esdsiUs aHiiPt» RjO»
JAVNA LASTNIMA MIC DAJA PRIVATNIM
V. C. — «I edker je predal 880 ladij, so bile
4/udatvjL ialielakii Veliki kmpiteiiet^ i.i usti teHeT" zadovoljni s te kupijo Is
ljudstvu, da se je ta kupčija le-vršMa v nj
napis: Dru- p^ivl Ss dsleHtev
I išče, ds so as j
le rRw se <w<e ps>«sta>w
blzalškkn
položaj cik premqgsmks orga-
na
__ ______brez d
uraŽivliala.
Zopet Jo sedela ob oknu glodala ven v temno, peš. Nebo ie btto šoa ln šes p*
«ivauiidani: aakatsre ao btto majhne, komaj vidljiva» druse psAPSUks, ki so ss po svoji
svetlobi še od C
Sdaj pe sdsj js ps. «gnil proti njej kledan vetrtš s seboj glaseve fan-lov, dtl eo pmpovell ee vesl Ia Miteh glasovih » je šullla še bolj samotno ln zapuščeno ln I solza jI js sdrknl-ie po ISPHS. bledem llcu,^H
Sv -!___J|e» v nobo.lvosdo
ne Pjian eo prijazno migljale ln sdslo ss jI je, kskor ds bt jI spo-ročsls posdssve od ljubsga moša v tujini Gotovo glada tudi en es4sj ns nebo ln ns svsadlse
mmm ~ *■ *
"l svojo žano, Poataio ji Js lažjo
pri arou, blažilo Jo je te. vssj v duhu lehko skupaj, šs je drugeče somogošo, — Me ee Jo utrgala sredi peka avesda, lotšU v velikem leku.Oes sel nebesni obod. postejels ved no bolj lerečs ls nassdeje isgi-nlla v vsaoljstva. 10d strahu al Js sskrlls oči to kot otsok ai mogla kaJ'tasega gledati in ne-
aas o Istih
«pa pasa bi 11 tu-kajšnjlh deesešlk Mekev in rojakinj, ki so aam peli pri dslu ki s
^aU^il M>lMAIlhl ln e i« IV^vtri MI ■
kasell pravo brstsko do našega društva in itsps hvial členom In nsšegs društvs ss ajlh sodelovanje, ki oo 'fe vršili. Upe hvsls tudi botroms nsšo nove ssstsvs Petru 4n An niši Mravllac, za njih dar ln . vs<> požrtvovalnoot od njih strani Upo hvalo moram isroši tudi vrlim članicam Mladinskega oddelka, sa njih - krasni ns-W»'lirleavltju sestavo a Šs pa Annlcl Pkirjančlč, ki je o ovojlm prljesnlm fovo-
HMUHRk'
ono ivssde; tode bila ss Js v vssoljstvu, kskor kapljica vo<|f v morju, | RTlnsmertje/' je rekla s hom sama pri sebi, umrl bo HsH, člgsr zvssds ss js utrnile. ReJU slišala Jo vsškrst od sterlh ljudi, ds hns vssk človsk svojo
In sko ss utras. potem tisti umreti NI popolnoma tegs, toda vsesae ja Je Obšls neke grose pri tem ■
V zibelki Je zejohel otrok. RIL csl Je tsts, tods tegs ni bilo. Mati gs js utelesile, ds jo sa-spal, potem Jo pa še eeate šla k počitku. — Po noši eo ¿1 Je | no sanjslo o oni zessdl Všdno jo Js vihala, kako ss jo uteeila» letel« po nsbu. poetejele v večja, toliko kot mssss, s< In redno večjs, nasedajo pa je od proze zakričels ia s^g^P trujšns vzbudila
Ces dvs dni pa je pmMa le
streUevsnju «ovs ubR." Rilo Js r resnici snamenje.
V LKPU ORTICAN»»! LAR-JAM PI«MANI«t)fR Tr PltRMOOA.
Rte edsa Iff	ladij m
■Sls v Nkl Msrls.
Hssll Ste. Mario, Mkk. ~ V roki Marie .je obtičalo v ledu 121 ladij. Vrednost teh trgov sklh ledij S tovorom vred oe oo-' nI ns milijardo dolsrjev. L Ako so ladje ne oproste hitro ledu. bi ns Isdjsh nastalo po-rnsnjksn it ..pgsmogs ls Isdjs bodo salo teSo rešile objems ledu.
Utonila ate tpdl dva mor narja. ki ste sapuotlla ladjo ls zsšls v luknjo v ledu. KasneJ še poročila pravijo, da ae Je šest ledij oprootSo ledu.
Maaksrtt, — Takojšnje
društvo št. 148 J. S. K. J., je imelo dno 86. novembre 1.1 vitje JAve društvene nismo imeli velike, ali iekko ps kSe je Sle | društvo se ni hvali pl. predsedniku Aaton Sbašntku «a njegov lep povor. ki js kil velikega pomens aas vso. Nadalje Iskrena mla pevovedju g* PletevSeku n vsemu pevskemu sboru ^Itl-rijs**, ksteri so pam pripomogli z lepim petjem do boljšega uspeha pri programu. Hvala tUdI so-brstu P. Mateku, čl. dr. št. 89 J. S. R. ki nam Je-pskratko rszložtl zgodovino in pomen o razvoju društev in jednot, «¿ko hvala sosvetu Jernej Hatnorju. kateri nam jo aa kratko orisal
do boliSaaa uanaka^ ln
in
Torej še snkrst v imsnu ps društva Isps hveU vsssi paj, ki ste ss vdelešlll slsvnosti in bili nsvssšl. ter ne en sli drugi našln kaj pemapell «oasšno pozdravljam vss rojaka In roja-IMrom Amerike. E bratskim pozdravom, Prenk predsednik dr. št. IŠS 8. S. C J.
, Pa,	(Adv.)
mugia saj lasraa inirm »•- prartsodnik
enkrat Jo i» postalo strah. Qeita yinlsyvllie,	_
ss js ažšnfrtt aska ša Iskala _____SgSg«^
^^ANOTT CRICAOU.
askSb Isval nsiasev dve.
M. S®. m> se lapsOW s
HI„ šas 11. ŠSS.
Lti.p.e. ■
Aa
Dr» št. I.
nef
resi S.
v asSSMs llrteswii v 8, R. P. J.
I. J- S. S. - SllissliOfs v jH.Uk M. dseewkre, v
rSMvs ntofls,"—Vsssttss dos S. Ja-soar ja «is I0SI W, SSte SI. raSlve ♦*Psslte.M disshsl Sas I». Mnssfjs as MSI W. ttsd at.
"ra-VfT-«
M» št. t, m. ~
■Uvs v sedslje SS.
IMlte -Nlsir Št. ass SMN
"Sueeo Party" dne«, fsbrusrjo V
d versa! H. It/<j«
Amerike nsslwinjf kr»o)sv ko: ^ X g, p. p. g, - *se*se V "Veš mož prodsinočjopliipl res- «*<*« is. «steestja e eiteoal s.

•^.v^Taari
Svoss slov, srg. "»^SiSMtf^lliNlJe
m. mmm V Nered IhSkU.II-
ra i» p 11	iBii(wii t w
ameriška zmmvmš v decembru
Lo* Angelca, Cal. —-?erna čreda, ki zahaja v Angelu» tem-pel, v katerem kraljuje znana duhovnica "Četvcrooglastega e-
Pherson, ae je končno ! «Ma puntati. Zadnjo nedeljo aU dre duhovničini pajdaitci, ki imata .za eeboj večje število pristašev, izjavili, da aa ločita od Angehia templa, ker jima še preseda Ai-meeno vodstvo-___
in jo vzdržujejo, moramo vsako vmešavanje a strani kateresibo-di evropske vdeefle v svrho njihovega zatiranja ali katerekoli kontrole njihove usode smatrati le kot izraz sovražnega razpoloženja napram Združenim državam/'
8 tem Je Monroe vzpostavil načelo: Amerika Aamrikancem. To načelo imenujemo Monroe Doctrine. Grabežljivim evropskih velesilam je bila * drugimi besedami povedano; Boke proč od vae Amerike! Poslanica predsednika Monroeja je imela takojšnji učinek po svetu in je Jako dvignila ugled in dostojanstvo Združenih držat v vsem !-nozemstvu.
a. decembra 1801. Prva pismena predsedniška peslsnirs aa kongres. Ko se otvori novo zasedanje kongresa, se predsednik Združenih drŽav oglasi pred kongresom s takozvano poslanico (message), v kateri v večjih potezah načrta vea politični položaj ln naglaša svoja priporočila za prihodnje delovanje, kongre-aa. Zgornjega dne ae je prvič zgodilo, da je predsednik enostavno podal kongresu svojo poslanico, ki se je prečitala pred skupno otvoritveno sejo obeh zbornic kongresa. Poprej je bila navada, ki jo je začel prvi predsednik Waahington, da se je predsednik sam podal pred zbrani kongres in ga osebno nagovoril oziroma sam pročital poslanico iz svojega rokopiea. Washington in za njim predaednik A-
SEVERA'S
GothardoL
rana mu coupon
mONTISa ASTHMA 00..
Ml-t fiwiiUr SM«., m NUg.r. a
»uttmio. M. V.
H 111 f * 11111111 lil HI IIH11111' I'' 111 liXt
Poelužite ae kampanje »ove člane in pridobite razpisane nagrade t
(Dalje.)
In ta hiša je nehote tudi simbol duše vsega papeštva. Trda, brezobzirna, zidana od naj-različnejših IJudij, od genija pa do bedaka; kupola, njen ponos, Je hlapčevska imitacija Pan-theona, polna neokusnih kipov, ima cel kup zelo dvomljivih relikvij in ime po galilejskem ribiču Petru? katerega grob stoji ravno sredi pod kupolo in ki ni stopil nikdar niti v sanjah v mesto Rim.
Ko bi bU kristjan, tu bi ne mogel moliti. Pod tem kupom mrzlega kamenja, kričečega zlata, pred temi oltarji s hladnimi mozaičnimi slikami, pri dnevni avetlobi, ki Je intendvna, tu pa kar nekako poavetnjaška, med teatralnimi grobovi papežev ln kakor sadra ordinar-no-belimi kipi vseh teh Ver, Upanj in Ljubez-niJ ne, tu bi ne mogel moliti.
Tu človek preiskuje vižlno, daljino In II-rino, tu meri, računi, tu niti ne občuduje, temveč aamo konstanti», tu samo misli in pre-mlžljuje — toda čuvatvo, ta vir pobožnoatl, vere In verstva sploh, ta je tu usahnil, ne ale-du ni po nJem.
' In zato sme slaviti paganaka duša tukaj slaven triumf, tu je bil Galilejec deflnltlvno ubit In od mrtvih ne vstane nikdar več.
In enkrat bo ta-le bazilika lepa koncertna dvorana In godbo ljubeči Rimljani bodo drhteli razkošja pod bučnimi fanfarami in Tannhaeuserja ln bodo v taktu kimali ob arce trgajočih zvokih Chopinove talne koračnice.' ln če ne spomnijo pri tem. kaj je bilo nekoč tukaj. se bodo čudili in vpraševali: Kako Je bilo vse to mogoče ? Kako js moglo človeštvo tako nezmiselno bloditi? In tako dolgo? . . . Vredno bi bilo človeku današnjih dnij, da bi mogel zs pet minut oživeti in z njimi vred tako po-praševati . . .
In ta doba pride, gotovo pride. Zgodovina ne pozna nemožnoatl. Na teh krajih so bili nekdaj Callgulovi in Neronovi vrtovi in na Piazzi pred cerkvijo približno Je bil cirkus. V clrku je postavljal Nero svoje žive plamenice. za katere «o mu dajali materijal krlatjani. Morda to ni ravno do besede resnično — tradicije o teh-le mučencih so gotovo zelo bajkaste in izmišljene — pa naj bo. In takrat Je etalo rimsko cesarstvo v svojem zenitu in daleč na okoli ni bilo sence tega. ki bi ga bil mogel — ne uničiti — nego aamo ogroziti, ln kdo bi bil dejal, da bodo po par ato letih nasledniki teh živih plamenic vladali Kimu? In da vzraae na tem kraju bazilika z dovoljenjem rimskega imperatorja? In ribiču ii Galileje na čaat?
l»a se je zgodilo tako. In v tej baziliki je bil kronan Karol, kralj Frankov, za ceearja svete rimske države. In škof teh krlatjanov je bil. ki ga je napravil za cesarja. In porfira-ni kamen v glavni ladji kaže meito. kjer jj^pela vrst» pornejših cesarjev |»okl*kovala pred pa-jie>4-m, da bi prejela njegov blagoalov. Vsega je konec, vse Je bilo. In nikjer drugje ne čuti človek, kako ae nagiba vaa ta blodnja človeštva. imenovana krščanstvo, k padcu ln koncu, kakor ravno tu. v Rimu.
Kaj pride potem? Temu vprašanje, čemu bojazen! Zgodovina človaštva ae nikdar ne brani skova v temo. Pa tudi velevati al ne da «d nobene teorije, afabricirane pri svetilk! sa pisalno mizo. Krščanstvo je uničilo an ti I nega človeka in njegovo kulturo. Novi človek je spoznal zgodaj, da brez kulture ne more živeti.
Knjige književne matice be dobe
pri naših društvenih tajnikih In drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih Imajo v prodaji pola« društvenih
Anten Bokal. 781 E. 187t* Street, Cleveland. O John Križmančič, 18111B«Mas Ave*W*t Pi Andrew Vldrleh, R. F« D« T, BnMKIS, Johnatow
Frank Stnlar, 18708 8t# ^kohžnp 10str^žtp JÄlch« JU* Weh, Boa lšš» Mock Springy IIIPHIPHlil^lRft Street, Chicago, OL All p* fittte ponj« sa:
književna matica & n. p. j. tttl I» Lawadab Am, CM»—,, m.
NAKOClTE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENJ