KAZALO http://home.izum.si/cobiss/oz/ ORGANIZACIJA ZNANJA letnik 22, zvezek 1-2, 2017 UVODNIK ^LANKI Teja Koler Povh Vpliv odprtega dostopa na casovni odmev objav – primer znanstvenih objav v gradbeništvu Impact of open access in the time echo of publication – scientific publications in civil engineering ...........................................................................................................2 Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor Sistemizacija dela kot proces Systemization of work as a process .........................................................................................................15 Ema Dornik COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2016 COBIB.SI: Increment of bibliographic records in 2016 .........................................................................................................27 PORO^ILA Gordana Budimir Konferenca PUBMET2016 .........................................................................................................34 Stanislav Pavlic Konferenca SWIB16: Semanticen splet v knjižnicah .........................................................................................................39 Boštjan Krajnc Informatika v javni upravi 2016 .........................................................................................................44 Apolonija Marolt Zupan, Darinka Šeško Konferenca UKSG 2017 .........................................................................................................49 Renata Zadravec Pešec, Andreja Krajnc Vobovnik Dan specialnih knjižnic 2017 .........................................................................................................54 Andreja Krajnc Vobovnik 42. srecanje direktorjev ISSN-centrov .........................................................................................................56 OCENA Victoria L. Lemieux and Stephanie E. Trapnell, Public Access to Information for Development: A Guide to the Effective Implementation of Right to Information Laws .........................................................................................................60 COBISS OBVESTILA ORGANIZACIJA ZNANJA ISSN: 1580-9803 Vpis v razvid medijev MK pod številko 337. Ustanovitelj in izdajatelj Institut informacijskih znanosti Maribor Za izdajatelja: dr. Aleš Bošnjak Odgovorna urednica: Aleksandra Rubelj Naslov uredni{tva Uredništvo OZ Institut informacijskih znanosti Prešernova 17, 2000 Maribor e-pošta: oz@izum.si telefon: 02 2520-371 faks: 02 2524-334 Uredni{ki odbor Žaklina Gjalevska (Skopje), mag. Janez Jug (Ljubljana), dr. Ismet Ovcina (Sarajevo), mag. Franci Pivec (Maribor), Aleksandra Rubelj (Maribor), dr. Tvrtko M. Šercar (Maribor), dr. Zdravko Vukcevic (Podgorica) Uredni{tvo Tehnicno urejanje: Miran Lešic, Rok Haložan Lektoriranje in prevajanje: Nataša Belšak, Petra Bridges, Aleksandar Marinkovic Oblikovanje naslovnice: Andrej Senica Elektronska verzija http://home.izum.si/cobiss/oz/ Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Pred vami je združena (prva in druga) številka 22. letnika (2017) revije Organizacija znanja (OZ). V tej številki so zbrani prispevki, ki tvorijo vsebino stalnih in nekaterih obcasnih rubrik revije. V branje vam ponujamo nove znanstvene in strokovne clanke, porocila, oceno knjige in obvestila, ki se nanašajo na programsko opremo in sistem COBISS. Prvi znanstveni clanek z naslovom Vpliv odprtega dostopa na casovni odmev objav – primer znanstvenih objav v gradbeništvu avtorice Teje Koler Povh raziskuje vpliv odprtega dostopa objav na citiranost, natancneje vpliv odprtega dostopa na to, kako hitro po objavi se pojavi prvi citat. Clanek podaja podrobno analizo casovnega odmeva na osnovi dveh raziskav, izvedenih za mednarodno odmevne revije s podrocij gradbeništva. Predstavlja analizo najveckrat citiranih clankov nekaterih najvišje uvršcenih mednarodno odmevnih revij v letu 2007, poleg tega na primeru štirih najveckrat citiranih mednarodno odmevnih gradbeniških revij ugotavlja citiranost clankov teh revij po posameznem letu v obdobju od 2007 do 2012 v treh podatkovnih zbirkah: Web of Science, Scopus in Google Scholar. Drugi znanstveni prispevek je clanek avtorjev Dunje Labovic Begovic in Andreja Rasporja z naslovom Sistematizacija dela kot proces, v katerem raziskujeta problem neustrezne oblike in uporabe sistematizacije dela v sodobnih organizacijah, ki je vse prej kot dinamicen in kontinuiran proces; kot tak je neprimeren in neucinkovit za današnje hitro spreminjajoce se poslovno okolje. Kot nujnost in rešitev predlagata in izdelata teoreticen model SDP (sistematizacije dela kot procesa), ki bo uporaben v praksi, omogocal bo organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih ter oblikovanje place zaposlenega na podlagi efektivnega dela oziroma ucinkovite izrabe delovnega casa ter zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Nova oblika sistematizacije dela bo tako imela pozitiven vpliv in ucinek tako na zaposlene kot na podjetje. Zadnji prispevek v rubriki Clanki je strokovni clanek COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2016 avtorice Eme Dornik, ki podaja podrobnejši pregled letnega prirasta gradiva v vzajemnem katalogu COBIB.SI v letu 2016. Analiza vkljucuje tudi podatke o zapisih, prevzetih iz drugih baz podatkov, kot so WorldCat, Register ISSN, LC in LCNAF. V rubriki Porocila predstavljamo zanimivosti in vsebine z razlicnih dogodkov, konferenc in srecanj, ki so jih obiskali kolegi z Instituta informacijskih znanosti (IZUM). Rubrika Ocene predstavlja delo z naslovom Public Access to Information for Development: a Guide to the Effective Implementation of Right to Information Laws avtoric V. L. Lemieux in S. E. Trapnell, ki govori o stanju na podrocju pravice do obvešcenosti (angl. Right to Information, RTI) v svetu in v zakonodaji s tega podrocja. Številko zakljucujemo z novostmi in dopolnitvami v programski opremi COBISS v obdobju od septembra 2016 do septembra 2017, ki jih lahko preberete v rubriki COBISS obvestila. Naj vas, drage bralke in dragi bralci, povabim še k sodelovanju in oddaji prispevkov. Pošljite nam vaše dosežke, ugotovitve raziskovanj, dejavnosti, izkušnje in izzive ter zanimivosti in razmišljanja na naslov uredništva, da boste tako sooblikovali in soustvarjali vsebino revije OZ. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 15. maja 2018. Veselimo se sodelovanja z vami. Želim vam prijetno branje v družbi OZ-a. Aleksandra Rubelj Odgovorna urednica UVODNIK 2 https://doi.org/10.3359/oz1712002 1.01: IZVIRNI ZNANSTVENI CLANEK VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ^ASOVNI ODMEV OBJAV – PRIMER ZNANSTVENIH OBJAV V GRADBENI[TVU IMPACT OF OPEN ACCESS ON THE TIME ECHO OF PUBLICATIONS – SCIENTIFIC PUBLICATIONS IN CIVIL ENGINEERING Izvle~ek Odprti dostop kot nov poslovni model v znanstveni komunikaciji lahko vpliva na citiranost znanstvenih objav, o cemer obstaja mnogo raziskav. V tem clanku je prikazana analiza casovnega odmeva, ki predstavlja cas od objave clanka do prvega citata. Analizo casovnega odmeva smo izvedli v dveh fazah. V prvi fazi smo izbrali štiri najveckrat citirane gradbeniške mednarodno odmevne revije z zgornje polovice seznama JCR (Journal Citation Reports). Zanje smo v drugi fazi raziskave ugotavljali citiranost clankov po posameznem letu v obdobju od objave v letu 2007 do konca 2012 v naslednjih treh podatkovnih zbirkah: Web of Science (WoS), Scopus in Google Scholar (GS). Revije so hibridne, v njih so objavljeni odprtodostopni clanki (clanki OA) in clanki, ki niso v odprtem dostopu (clanki NOA). Iz raziskave smo ugotovili, da so clanki OA in clanki NOA proucevanih štirih revij prve citate dosegli že v prvem letu po objavi. Clanki OA so bili v povprecju v prvem letu citirani veckrat kot clanki NOA. Clanki OA in clanki NOA proucevanih štirih revij so po kazalniku povprecno število citatov prvo najvecje število citatov dosegli 3. ali 4. leto po objavi. Po kazalniku delež vsote števila citatov v skupni vsoti števila citatov za obdobje od 2007 do 2012 pa še prej, v 2. ali 3. letu po objavi. Trenda obeh kazalnikov nakazujeta, da bo za clanke OA in clanke NOA sledila še ena kulminacija števila citatov, za mnoge od njih bo dosežena pri še višjih vrednostih števila citatov. Klju~ne besede odprti dostop, vpliv na citiranost, casovni odmev Abstract The open access as a new bussiness model in scientific communication can have an impact on citations of scientific publications, which has been researched a lot. This article presents an analysis of the echo time, which indicates the period from publishing an article to the time of its first citation. The analysis of the echo time was made in two phases. In the first phase we selected four most frequently cited internationally renowned journals in civil engineering, ranked in the upper half of the JCR (Journal Citation Reports) list. In the second phase we investigated, for these journals, the number of citations by year in the period from their publication in 2007 till the end of 2012 in the following three databases: Web of Science (WoS), Scopus and Google Scholar (GS). They are hybrid journals, in which open access (OA) and non-open access (NOA) articles are published. In the study it was established that the first citations of OA and NOA articles appeared in the first year after publishing, but, on average, in first year after publication, more citations of OA articles appeared than of NOA articles. Both, OA and NOA articles published in the examined journals, reached the highest number of citations in the third or fourth year after publication regarding the indicator average number of citations. Regarding the indicator proportion of the sum of the number of citations in the cumulative sum of the number of citations in the period 2007–2012 this happened even earlier, i.e. in the second or third year after publication. Trends for these two indicators show the possibility of one more culmination in the number of citations of OA and NOA articles, for many of them it will be reached at an even higher number of citations. Keywords open access, impact on citation, time echo Teja Koler Povh Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Kontaktni naslov: teja.povh@fgg.uni-lj.si Clanek je nastal na osnovi doktorske raziskave in disertacije avtorice Cvetke Teje Koler Povh z naslovom Vpliv odprtega dostopa na citiranost znanstvenih objav v gradbeništvu (2014), katere mentor je bil prof. dr. Primož Južnic (UL FF), somentor pa prof. dr. Goran Turk (UL FGG). 3 Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... UVOD Vpliv odprtega dostopa na citiranost V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so zaradi zvišanja narocnin za znanstvene revije mnogi uporabniki ostali brez dostopa do znanstvenih objav, saj so morale knjižnice javnih zavodov, financirane iz proracunskih sredstev, zaradi omejenega proracuna zmanjšati število narocenih mednarodnih revij. V znanstvenih krogih se je pojavila zaskrbljenost: povecevanje števila znanstvenih objav in znanstvenih informacijskih virov se je kazalo v množici znanstvenih informacij, ki pa so bile vedno dražje in uporabnikom posledicno težko dosegljive. Na prelomu tisocletja se je pojavil odprti dostop kot nov nacin znanstvene komunikacije, ki uporabnikom omogoca brezplacen dostop do celotnih besedil clankov (Harnad in Brody, 2004). Pobudniki zanj so bili raziskovalci z vsega sveta, ki so predvideli vplive novega nacina znanstvene komunikacije za vse deležnike: avtorje objav, bralce, knjižnice, univerze in tudi založnike. PREGLED OBJAV V mnogih raziskavah je bilo ugotovljeno, da omogoca odprti dostop vecjo vidnost in branost clankov, mnogi mu pripisujejo tudi zasluge za posledicno vecjo citiranost clankov (Lawrence, 2001; Harnad, et al., 2004; Antelman, 2004), zlasti clankov, objavljenih v revijah 1. kvartila (Koler-Povh, et al., 2011). To je skladno z veckrat objavljeno trditvijo, da so bolj kakovostni clanki citirani veckrat (Davis, 2008; Gargouri, et al., 2010) domnevno zato, ker so bolj iskani. Zato se njihovi avtorji odlocijo, da jih objavijo kot odprtodostopne – odložijo jih v repozitorije ali placajo založniku za njihov prosti dostop. Uveljavljeni komercialni založniki v raziskovanem obdobju, tj. v obdobju od 2007 do 2012, še niso bili pripravljeni spreminjati svojih poslovnih modelov izdajanja revij, zato je bilo v tistem casu revij zlatega odprtega dostopa malo. Zaradi visokih stroškov objave clanka (angl. Article Processing Charge, APC) za takojšnji prosti dostop je za avtorje bolj kot hibridni dostop zanimiv zeleni odprti dostop, ki z dovoljenjem založnika omogoca arhiviranje v digitalnih repozitorijih. Ta model je zanimiv in pomemben tudi za obicajnega sodobnega uporabnika, ki nima dostopa do placljivih narocniških revij. Obstajajo pa tudi raziskave, ki povezave med odprtim dostopom in vecjo citiranostjo ne potrjujejo (Craig, et al., 2007; Norris, et al., 2008; Miguel, et al., 2011). Nekateri menijo, da je odprti dostop samo eden od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na vecjo citiranost clankov (Kurtz, et al., 2005; Craig, et al., 2007). Kot drugi vplivni dejavniki so navedeni faktor vpliva (angl. Impact Factor, IF) revije, njena prestižnost, število avtorjev in njihova prepoznavnost, kakovost clanka, vpliv znanstvenih disciplin in drugi. Kakor koli že, odprti dostop je danes uveljavljen v znanstveni komunikaciji in zapovedujejo ga nosilci raziskovalnega dela, kot sta Evropska komisija in v Sloveniji Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Zato smo v naši raziskavi napravili korak naprej in posvetili pozornost vplivu odprtega dostopa na hitrost odmeva; proucevali smo hitrost prvega citata po objavi, tj. casovni odmev (angl. time echo). Pregled objav o casovnem odmevu Raziskav o proucevanju vpliva odprtega dostopa na hitrost prvega citata po objavi (casovni odmev) je malo. Eysenbach (2006) zase trdi, da je prvi, ki je prouceval korelacijo med objavami po sistemu odprtega dostopa in njihovo citiranostjo s poudarkom na citiranosti v dolocenem obdobju po objavi. Locil je tri obdobja: od 0 do 6 mesecev po objavi, od 4 do 6 mesecev po objavi in od 6 do 12 mesecev po objavi. Prouceval je 1492 znanstvenih objav v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) v obdobju od junija do decembra 2004. Odprtodostopnih znanstvenih objav (s placilom APC) je bilo 14,2 %, 85,8 % pa jih ni bilo v odprtem dostopu. Ugotovil je, da so bile odprtodostopne objave v casu od 4 do 10 mesecev po objavi 2-krat tako pogosto citirane kot objave, ki niso bile v odprtem dostopu. V obdobju od 10 do 16 mesecev po objavi je to razmerje zraslo skoraj na vrednost 3-kratnika. Nadalje je Eysenbach (2006) ugotovil, da objave po sistemu zlate poti odprtega dostopa na spletnih straneh založnika dosegajo višji vpliv na druge znanstvenike, ki jih odkrijejo in citirajo prej kot tiste, odložene na osebne spletne strani avtorjev, ki so za uporabnike težje najdljive, s cimer se strinjajo tudi MacCallum in Parthasarathy (2006) ter Harnad in Brody (2004). Eysenbach je pri casovnem odmevu poudaril prednost zlate poti odprtega dostopa v primerjavi z zeleno. S svojo raziskavo in njenimi ugotovitvami želi vplivati na raziskovalce in njihovo odlocitev o tem, da je vredno placati za odprti dostop objave, saj jim le-ta zagotavlja hitrejšo vidnost in citiranost. Vpliv odprtega dostopa na citiranost v gradbeništvu Za podrocje gradbeništva obstaja malo raziskav o rabi odprtega dostopa in vplivu na citiranost. Za slovenski prostor je pomembna raziskava Vpliv odprtega dostopa na citiranost znanstvenih objav s podrocja gradbeništva avtorice Koler-Povh (2016); zakljucki te raziskave poudarjajo pomembno vlogo odprtega dostopa za vecjo vidnost, branost in posledicno vecjo citiranost clankov s podrocij gradbeništva, zlasti za clanke, objavljene v revijah 1. kvartila. V tej raziskavi pa smo proucili vpliv odprtega dostopa objav na casovni odmev objav za mednarodno odmevne revije s podrocij gradbeništva. 4 MATERIALI IN METODE ZA ANALIZO ^ASOVNEGA ODMEVA Casovni odmev (angl. time echo) definiramo kot casovno obdobje od elektronske objave clanka do njegovega prvega citata v elektronski obliki. Izhodišce za analizo casovnega odmeva je trditev, da so najveckrat citirani clanki hkrati najbolj zgodaj citirani clanki. Predpostavljamo, da so najveckrat citirani clanki tisti, ki so bili zgodaj po objavi odprtodostopni, tako da so bili v odprtem dostopu vecino casa v obdobju casovnega odmeva. Casovni odmev smo proucili loceno v dveh raziskavah za mednarodno odmevne revije s podrocij gradbeništva. Prva raziskava – analiza najveckrat citiranih clankov nekaterih najvišje uvršcenih mednarodno odmevnih revij v letu 2007 Za revije iz 1. in 2. kvartila seznama JCR-revij za vsebinsko podrocje "Civil engineering" (slov. gradbeništvo), v katerih so v letu 2007 objavljali raziskovalci UL FGG (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani), smo izdelali sezname 50 najveckrat citiranih clankov v citatnih zbirkah WoS, Scopus in Google Scholar, in sicer loceno za dve skupini (clanki OA in clanki NOA), z namenom odkriti revije, primerne za analizo casovnega odmeva (priloga A). Proucevano obdobje citiranosti je bilo obdobje od objave v letu 2007 do konca leta 2012, analiza je bila izvedena januarja 2013. Med 50 najveckrat citiranimi clanki OA prevladujejo clanki iz revij 1. kvartila, samo dva clanka sta iz revije 2. kvartila, oba iz revije Automation in Construction, in eden iz revije 3. kvartila (v vseh treh podatkovnih zbirkah). V zbirkah Scopus in GS se tudi clanek iz revije Journal of Computing in Civil Engineering (2. kvartil) uvršca med 50 najveckrat citiranih. Med 50 najveckrat citiranih clankov OA se uvršca tudi clanek iz revije Structure and Infrastructure Engineering (3. kvartil). Za to revijo smo kasneje ugotovili, da je v kratkem obdobju prešla iz 3. kvartila v 1. kvartil, kar je vzbudilo sume o pretirani samocitiranosti revije, zato za nadaljnje analize ni primerna. Med 50 najveckrat citiranimi clanki NOA prevladujejo clanki iz revij 1. kvartila, dvanajst clankov je iz revij 2. kvartila, štirje so iz revij 3. kvartila. Med clanki revij 1. kvartila so bili najveckrat citirani clanki revij Journal of Hydrology, Building and Environment ter Computers & Structures. Med revijami 2. kvartila so najvec citatov prejeli clanki revij Thin-Walled Structures, Automation in Construction ter Journal of Structural Engineering. Zakljucujemo, da med revijami 1. kvartila po številu clankov z najvec citati med 50 najveckrat citiranimi clanki v obeh skupinah (clanki OA in clanki NOA) izstopata reviji Journal of Hydrology in Computers & Structures. Med revijami 2. kvartila se v vseh treh analiziranih zbirkah in v obeh skupinah clankov (OA in NOA) med 50 najveckrat citiranih revij uvršca le revija Automation in Construction. Med temi smo izbrali revije za analizo casovnega odmeva, zanje smo podatke o citiranosti za vsako posamezno zbirko in za vsako leto v obdobju od 2007 do konca 2012 pridobili januarja 2013. Druga raziskava – analiza casovnega odmeva za štiri najveckrat citirane mednarodno odmevne gradbeniške revije Metodologija izbora revij Analizo casovnega odmeva smo izvedli za štiri izbrane revije, dve sta izbrani iz seznama 50 najveckrat citiranih clankov (Journal of Hydrology ter Automation in Construction), dve (Computers & Structures in Journal of Structural Engineering) pa sta izbrani z dodatnim kriterijem na osnovi razmerja med številom clankov OA in clankov NOA. Po dve reviji sta iz prvega in po dve iz drugega kvartila. Postavili smo trditev, da je število citatov za clanke OA in clanke NOA enako. Proucevali smo citiranost posameznega clanka po posameznem letu od objave v letu 2007 v vsaki od štirih revij. Predstavitev revij Revija Journal of Hydrology je bila izbrana, saj ima med 18 analiziranimi revijami v proucevanem letu 2007 najvec objavljenih clankov, skupno 448, od teh jih je 146 (33 %) odprtodostopnih. Predstavlja številcno najbolj reprezentativen vzorec za izvedbo analize casovnega odmeva. Je hkrati revija z najdaljšim obdobjem izhajanja (od leta 1963) in z najvišjo vrednostjo IF med proucevanimi revijami (IF za 2007 znaša 2,161). Je na 2. mestu vsebinske skupine "Civil engineering" seznama mednarodnih revij JCR v letu 2007. Izdaja jo Elsevier, v tehniki uveljavljen kot vodilni komercialni založnik vecine mednarodno priznanih revij (Koler-Povh, et al., 2011), kar je razvidno tudi iz naše analize (je založnik štirih analiziranih revij iz 1. kvartila in treh revij iz 2. kvartila). Clanki revije Journal of Hydrology so med najveckrat citiranimi clanki v proucevanem obdobju v vseh treh podatkovnih zbirkah. Revija Computers & Structure iz 1. kvartila je bila izbrana za analizo casovnega odmeva, saj ima podoben delež števila clankov OA (27 % : 73 %) kot druge revije. Izdaja jo Elsevier in je druga najstarejša med proucevanimi revijami, izhaja od leta 1971. Je 16. na seznamu mednarodnih revij JCR. Revija Journal of Structural Engineering je bila izbrana za analizo casovnega odmeva zaradi razmerja med clanki Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... OA in clanki NOA, ki je primerljivo z drugimi izbranimi revijami (24 % : 76 %). Izdaja jo združenje American Society of Civil Engineers, revija izhaja od leta 1983 in je na seznamu mednarodnih revij JCR v letu 2007 uvršcena na 26. mesto. Revija Automation in Construction je na 35. mestu seznama revij JCR. Izdaja jo Elsevier. V letu 2007 je delež objavljenih clankov OA znašal 33 %. Metodologija za analizo casovnega odmeva Clanke, objavljene v letu 2007 v posamezni od štirih izbranih revij, smo razvrstili v dve skupini. V skupini clankov OA je 260 clankov, v skupini clankov NOA jih je 617, skupaj je v analizo vkljucenih 877 clankov. Zanje smo v zbirki WoS pridobili podatke o številu citatov za posamezno leto za obdobje od objave v letu 2007 do konca leta 2012, to je za šest let. Izdelali smo dva seznama; loceno za vsako skupino smo za vsako revijo in za vsako leto dolocili mediano, povprecje in skupno število citatov za posamezno leto za obdobje od 2007 do 2012. Za vsako revijo smo dolocili še delež vsote citatov posameznega leta v vsoti vseh citatov vseh proucevanih let od 2007 do 2012, loceno za clanke OA in clanke NOA. Rezultati so v preglednici 1. V naši raziskavi smo postavili domnevo, da so bili clanki OA prvic citirani prej kot clanki NOA. REZULTATI Kazalniki citiranosti po letih v obdobju od 2007 do 2012 Preglednica 1: Vrednosti kazalnikov citatov za clanke OA in clanke NOA po revijah in po letih citiranosti Z zeleno barvo so poudarjene najvecje povprecne vrednosti števila citatov. Rezultati kažejo, da sta mediana in povprecno število citatov za vse štiri proucevane revije za vsako posamezno leto in za skupno obdobje od 2007 do 2012 v skupini clankov OA vedno vecji kot v skupini clankov NOA. Drugi kazalniki, kot so kazalniki povprecne vrednosti števila citatov, vsote citatov in deleži vsote citatov glede na celotno obdobje od 2007 do 2012, izkazujejo naslednje: Journal of Hydrology (1. kvartil) Clanki OA dosegajo najvec citatov v šestem letu po objavi, enako kot clanki NOA. Trend rasti je izrazito strm in se predvidoma nadaljuje tudi v leto 2013. Computers & Structure (1. kvartil) Clanki OA dosegajo najvec citatov v cetrtem letu po objavi, clanki NOA pa v petem letu po objavi. Trend rasti števila citatov po letu 2011 predvsem pri clankih OA kaže možnost nove kulminacije števila citatov. Journal of Structural Engineering (2. kvartil) Clanki OA dosegajo najvec citatov v petem letu po objavi, ko je predvidoma dosežena kulminacija, clanki NOA imajo v proucevanem obdobju najvec citatov v šestem letu po objavi, kulminacija pa predvidoma še ni dosežena. Automation in Construction (2. kvartil) Clanki OA dosegajo najvec citatov v šestem letu po objavi, podobno število citatov so clanki OA dosegli tudi že v letu 2010. Tudi clanki NOA so v proucevanem obdobju dvakrat dosegli skoraj enako vrednost števila citatov, prvic v tretjem in ponovno v šestem letu po objavi. Povprecno število citatov za proucevane revije V isti raziskavi smo proucili vpliv razvršcenosti revije v JCR-seznamu na citiranost njenih clankov. Splošna ugotovitev o citiranosti clankov revij je enaka ugotovitvi iz analize citiranosti clankov OA in clankov NOA, da so clanki OA revij 1. kvartila citirani veckrat kot clanki NOA istih revij, tudi v vsakem posameznem proucevanem letu. Podatki so prikazani na slikah 1 in 2. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... Slika 1: Povprecno število citatov za clanke revij 1. kvartila Slika 2: Povprecno število citatov za clanke revij 2. kvartila S slik 1 in 2 o gibanju trenda za povprecno število citatov je razvidno, da so clanki OA in clanki NOA proucevanih revij prve citate dosegli že v prvem letu po objavi. Clanki OA so bili v povprecju v prvem letu citirani veckrat kot clanki NOA. S slik je tudi razvidno, da so clanki OA in clanki NOA dosegli prvo kulminacijo števila citatov že zgodaj po objavi (tretje ali cetrto leto). Trend nakazuje, da ji bo tako za clanke OA kot tudi za clanke NOA sledila še ena kulminacija, za mnoge od njih bo dosežena pri višjih vrednostih števila citatov. Deleži vsote citatov v posameznem letu v skupni vsoti obdobja 2007–2012 za proucevane revije S slik 3 in 4 je razvidno, da so tako clanki OA kot tudi clanki NOA dosegli prvo najvecje število citatov že zgodaj po objavi, in sicer 2. ali 3. leto, in kmalu za tem še eno v 3. ali 4. letu po objavi. Trend narašcanja števila citatov pri revijah Journal of Hydrology (1. kvartil) ter Automation in Construction (2. kvartil) še ni zakljucen. Slika 3: Delež vsote citatov za clanke revij 1. kvartila Slika 4: Delež vsote citatov za clanke revij 2. kvartila Statisticna analiza za število citatov za clanke OA in clanke NOA po posameznem letu Izvedli smo statisticno analizo preverjanja trditve, da so v vsakem posameznem proucevanem letu clanki OA prejeli vec citatov kot clanki NOA. Preglednica 2: Preizkus domneve o enakosti povprecnih vrednosti (preizkus t) in median števila citatov (preizkus Mann-Whitney) za proucevane štiri revije. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... Poudarjeno so izpisane vrednosti, kjer je stopnja tveganja za trditev manjša od 5 %. S preizkusom t smo pri vecini ugotovili povsem enake vrednosti statistike in stopnje tveganja za zgoraj omenjeno trditev. Izvedli smo tudi Mann-Whitneyjev preizkus domneve o enakosti median, njegovi rezultati so skladni z rezultati preizkusa t. Vsi rezultati so prikazani v preglednici 2. Rezultati za posamezno revijo so navedeni v nadaljevanju. Journal of Hydrology (1. kvartil): Tveganje za trditev, da je število citatov vecje za clanke OA kot za clanke NOA, je za vsako leto v obdobju od objave do konca 2012 pod mejo dovoljenega tveganja 5 %. Computers & Structures (1. kvartil): Za leta od 2007 do 2010 je tveganje za trditev o enakosti srednjih vrednosti citatov za clanke OA in clanke NOA pod dovoljeno mejo 5 %, za leto 2011 (70 % in 50 %) in 2012 (30 % in 6 %) je tveganje v obeh preizkusih mocno nad dovoljeno mejo 5 %. Journal of Structural Engineering (2. kvartil) ima v vsakem letu preseženo vrednost dovoljenega tveganja, najbolj v letu 2012 (84 % in 61 %). Automation in Construction (2. kvartil) ima vrednost dovoljenega tveganja mocno preseženo v vseh letih, najvec v letu 2011 (70 % in 85 %). Ugotovitev iz preizkusa t in preizkusa Mann-Whitney o enakosti srednjih vrednosti je enaka ugotovitvi iz analize citiranosti clankov OA in clankov NOA, da so clanki OA revij prvega kvartila citirani veckrat kot clanki NOA istih revij v vsakem posameznem proucevanem letu. Za domnevo, da so clanki OA citirani prej kot clanki NOA, smo postavili nasprotno domnevo, da so clanki OA citirani enako zgodaj kot clanki NOA. Te trditve ne moremo zavrniti. Clanki OA in clanki NOA so citirani enako zgodaj, že prvo leto po objavi, vendar so bili clanki OA citirani veckrat. To trditev smo preizkusili na vzorcu clankov štirih revij, od katerih sta dve iz 1. in dve iz 2. kvartila. RAZPRAVA Analizo casovnega odmeva smo izvedli temeljito in v dveh fazah. Pri tem sta omejitev predstavljala pomisleka, ali je clanek odprtodostopen takoj po objavi (problem embarga založnikov revij) in ali je bil clanek odprtodostopen ves cas trajanja analize. Podatki o datumu arhiviranja clanka v repozitorij bi razrešili ti dilemi, vendar so bili ti podatki prisotni v redkih odprtodostopnih clankih. V naši raziskavi casovnega odmeva smo v analizi štirih revij ugotovili, da so bili tako clanki OA kot tudi clanki NOA prvic citirani že v prvem letu po objavi in da so bili clanki OA citirani veckrat. Proucevani kazalniki izkazujejo, da so oboji dosegli prvo najvecjo vrednost števila citatov že zgodaj po objavi. Trend nakazuje, da bo tako za clanke OA kot za clanke NOA sledila še ena kulminacija, za mnoge od njih bo dosežena pri višjem številu citatov. Iz raziskave smo ugotovili tudi, da so clanki odprtodostopni prek institucionalnih repozitorijev in da med njimi prevladujejo repozitoriji visokošolskih izobraževalnih ustanov, prepoznani po koncnicah .edu in .ac. Manj je repozitorijev vladnih organizacij in raziskovalnih ustanov, najmanj pa repozitorijev gospodarskih in industrijskih družb. V repozitorijih prevladujejo razlicice clankov, ki so identicne založnikovi razlicici. Predvidevamo, da so avtorji za odprti dostop placali pristojbino APC ali pa so nevede kršili pogodbena dolocila založnika, ki so dostopna v seznamu založnikov in v njihovih dolocilih, namenjenih avtorjem za arhiviranje objav v digitalnih repozitorijih ali na avtorskih spletnih straneh SHERPA/RoMEO (http:// www.sherpa.ac.uk/romeo/). Po ugotovitvah raziskave, ki sta jo opravila Swan in Sheridan (2005), so bili takrat mnogi repozitoriji v svetu prazni. Med razlogi, zakaj avtorji Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... niso arhivirali svojih clankov v repozitorijih, navajata nepoznavanje informacijske infrastrukture za aktivno delo v digitalnem repozitoriju in bojazen avtorjev glede kršenja avtorskih pravic, dogovorjenih z založnikom. Redki so v letu 2005 (10 % anketiranih) poznali seznam SHERPA/RoMEO. Nekako se zdi, da imamo v Sloveniji podobne strahove še dandanes. Na tem mestu vidim priložnost za knjižnice, ki morajo z novimi znanji in s strokovno usposobljenimi kadri vstopiti v sistem znanstvene komunikacije 21. stoletja in raziskovalcem ponuditi podporo, potrebno za odprto znanost, elektronsko arhiviranje in trajno zašcito njihovih objav. ZAKLJU^KI Pri vseh navedenih rezultatih poudarjamo, da veljajo za konkretno raziskavo in da se zavedamo vseh omejitev, ki sledijo iz tega. Strinjamo se z navedbami virov, da je odprti dostop eden od dejavnikov, ki vplivajo na število citatov. Vpliv kakovosti clanka smo želeli izlociti s tem, da smo raziskavo izvedli za vse clanke iste revije in za vec revij znotraj istega kvartila. Podatki o datumu arhiviranja clanka v repozitorij bi podkrepili naše ugotovitve o vplivu odprtega dostopa na casovni odmev, vendar vpliva datuma nastanka odprtega dostopa nismo uspeli prouciti dovolj natancno, saj teh podatkov ni na voljo ali pa so zelo redki. Tej pomanjkljivosti smo se želeli izogniti, pri cemer so se za zelo primerne izkazale uvodne strani clankov, opremljene z datumom arhiviranja v repozitoriju. To prakso smo v letu 2014 uvedli tudi v repozitoriju DRUGG (Digitalni repozitorij UL FGG), ko smo na uvodni strani vsakega arhiviranega dokumenta navedli datum arhiviranja. Pomisleke o vplivu odprtega dostopa, ki smo jih poudarili zgoraj, bi lahko omilili s poznavanjem raziskovalnih navad znanstvenikov. Na prelomu tisocletja sta Björk in Turk (2000) izvedla anketno raziskavo med 239 raziskovalci vsega sveta in ugotovila, da raziskovalci vsako leto v povprecju preberejo vec kot 100 odprtodostopnih dokumentov. Pri svojem delu radi uporabljajo elektronske objave, redki pa so pripravljeni prek svetovnega spleta posredovati svoje objave. Nikakor pa niso pripravljeni zanje placati, niti kot narocnino niti kot podporo recenzijskemu aparatu. Z analizo odprte dostopnosti clankov v WoS (Björk, et. al., 2008) in Scopus (Björk, et al., 2010) je bilo ugotovljeno, da je dobrih 20 % vseh objav odprtodostopnih, vendar morajo avtorji za odprti dostop založnikom placati pristojbino APC. Podobno analizo so opravili Vilar, et al. (2012); za slovenske raziskovalce so ugotavljali, koliko pri svojem delu uporabljajo elektronske vire in odprti dostop do celotnih besedil. Ugotovili so, da 38 % anketiranih raziskovalcev uporablja zgolj in predvsem elektronske vire, saj znaša delež uporabe elektronskih virov pri teh raziskovalcih med vsemi uporabljanimi viri vec kot 80 %. Dodatnih 6,3 % raziskovalcev pa v isti meri (delež vec kot 80 % vseh uporabljanih virov) uporablja odprti dostop. Po drugi strani skoraj 80 % anketiranih raziskovalcev med svojimi viri za znanstvenoraziskovalno delo elektronske vire in odprtodostopne vire uporablja le v deležu do 20 % vseh uporabljanih virov. Zakljucujemo, da nas na podrocju promocije odprtega dostopa caka še veliko dela. Olajšavo pomeni mandat Evropske komisije za objave iz sofinanciranih projektov raziskovalnega programa Obzorje 2020, ki ga je s svojo Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 podprla tudi nacionalna raziskovalna agencija ARRS. Objave iz sofinanciranih projektov morajo biti odprtodostopne, hkrati pa so tudi v Sloveniji že uveljavljena prizadevanja za odprti dostop do raziskovalnih podatkov. Vloga visokošolskega knjižnicarja kot specialista IKT je nujna in predstavlja izziv stroki. SKLEPNA MISEL Glavni namen naše raziskave je, da na osnovi ugotovitev o citiranosti na podrocju gradbeništva vplivamo na raziskovalce s tega podrocja, tako da bi svoje predvsem najbolj kakovostne objave arhivirali v repozitorije. Hkrati naj jim bo to spodbuda za še vecjo raziskovalno vnemo in znanstveno produkcijo. Glede na aplikativnost vede gradbeništvo je taka spodbuda potrebna in dobrodošla. Hiter prenos znanja v gospodarstvo in industrijo bo prispeval k ponovni uveljavitvi stroke gradbeništva, kjer so nova znanja nujno potrebna za ponovno uveljavitev in mednarodno konkurencnost te gospodarske panoge. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... Priloga A Priloga A: Seznam 50 najveckrat citiranih odprtodostopnih clankov in clankov, ki niso v odprtem dostopu (2007–2012) Clanki OA – WoS Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... Clanki NOA – Scopus Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... Clanki OA – Google Scholar Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... Clanki NOA – WoS Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... Clanki NOA – Scopus Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... Reference Antelman, K., 2004. Do open access articles have a greater research impact? College & Research Libraries, 65(5), pp. 372–382. Björk, B.-C. in Turk, Ž., 2000. How Scientists Retrieve Publications: An Empirical Study of How the Internet Is Overtaking Paper Media. Journal of Electronic Publishing, [online] 6(2). Dostopno na: http://www.press.umich.edu/jep/06-02/bjork.html [15. 6. 2017]. Björk, B.-C., Roos, A. in Lauri, M., 2008. Global Annual Volume of Peer Reviewed Scholarly Articles and the Share Available Via Different Open Access Options. [pdf] V: Sustainability in the Age of Web 2.0, Proceedings of the 12th International Conference on Electronic Publishing, ELPUB 2008. Toronto, Canada. June 2008. pp. 178–186. Dostopno na: https://elpub.architexturez.net/system/ files/pdf/178_elpub2008.content.pdf [10. 3. 2017]. Björk, B.-C., Welling, P., Laakso, M., Majlender, P., Hedlund, T., Guđnason, G., 2010. Open Access to the Scientific Journal Literature: Situation 2009. PLoS ONE, 5(6), e11273. doi:10.1371/journal.pone.0011273. Craig, I. D., Plume, A. M., McVeigh, M. E., Pringle, J. in Amin, M., 2007. Do open access articles have greater citation impact? A critical review of the literature. Journal of Informetrics, 1(3), pp. 239–248. Davis, P. M., 2008. Eigenfactor: Does the principle of repeated improvement result in better estimates than raw citation counts? Journal of the American Society for Information Science and Technology, 59(13), pp. 2186–2188. doi: 10.1002/asi.20943. Eysenbach, G., 2006. The open access advantage. Journal of Medical Internet Research, 8(2), e8. Gargouri, Y., Hajjem, C., Larivičre, V., Gingras, Y., Carr, L., Brody, T. in Harnad, S., 2010. Self-selected or mandated, open access increases citation impact for higher quality research. PLoS ONE, 5(10), e13636. doi:10.1371/journal.pone.0013636. Harnad, S. in Brody, T., 2004. Comparing the Impact of Open Access (OA) vs. Non-OA Articles in the Same Journals. D-lib Magazine, 10(6), pp. 1–6. doi:10.1045/june2004-harnad. Harnad, S., Brody, T., Vallieres, F., Carr, L., Hitchcock, S., Gingras, Y., Oppenheim, C., Stamerjohanns, H. in Hilf, E., 2004. The access/ impact problem and the green and gold roads to open access. Serials Review, 30(4), pp. 310–314. doi:10.1016/j.serrev.2004.09.013. Koler-Povh, T., 2016. Vpliv odprtega dostopa na citiranost znanstvenih objav s podrocja gradbeništva. Knjižnica, 60(4), pp. 125–147. Koler-Povh, T., Južnic, P., Turk, Ž. in Turk, G., 2011. Analiza znanstvenih objav v slovenskem gradbeništvu in geodeziji na primeru UL FGG = Analysis of scientific publications in civil and geodetic engineering in Slovenia, in the case of the Faculty of civil and geodetic engineering in University of Ljubljana. Geodetski vestnik, 55(4), pp. 764–780. doi: 10.15292/geodetski-vestnik.2011.04.764–780. Kurtz, M. J., Eichhorn, G., Accomazzi, A., Grant, C. S., Demleitner, M., Henneken E. in Murray, S. S., 2005. The effect of use and access on citations. Information processing and management, 41(6), pp. 1395–1402. Lawrence, S., 2001. Online or invisible? Nature, 411(6837), pp. 521–523. MacCallum, CJ in Parthasarathy, H., 2006. Open Access Increases Citation Rate. PLoS Biology, 4(5), e176. doi: 10.1371/journal.pbio.0040176. Miguel, S., Chinchilla-Rodriguez, Z. in De Moya-Anegón, F., 2011. Open access and Scopus: A new approach to scientific visibility from the standpoint of access. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 62(6), pp. 1130–1145. Norris, M., Oppenheim, C. in Rowland, F., 2008. The citation advantage of open-access articles. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 59(12), pp. 1963–1972. Swan, A. in Sheridan, B., 2005. Open access self-archiving: An author study. Departmental technical Report. [online] Truro: Key Perspectives. Dostopno na: http://cogprints.org/4385 [10. 10. 2017]. Vilar, P., Južnic, P. in Bartol, T., 2012. Information-Seeking Behaviour of Slovenian Researchers: Implications for information services. The grey journal, [pdf] 8(1), pp. 43–53. Dostopno na: http://www.greynet. org/images/GL13-S1P,_Vilar_et_al.pdf [22. 11. 2016]. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA CASOVNI ODMEV OBJAV ... 15 https://doi.org/10.3359/oz1712015 1.02: PREGLEDNI ZNANSTVENI CLANEK SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES SYSTEMIZATION OF WORK AS A PROCESS Izvle~ek Sodobna sistemizacija dela mora postati proces – tako kot organizacijski procesi, ki jih spremlja. Namen raziskovanja je bil izdelati model SDP (sistemizacije dela kot procesa) za na znanju temeljece poslovne funkcije, ki bo uporaben v praksi in bo omogocal organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih in oblikovanje place na podlagi ucinkovite izrabe delovnega casa ter zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Pri raziskovanju smo oblikovali model sistemizacije dela kot procesa in prikazali dolocanje zahtevnosti opravil na osnovi zahtevanih kompetenc, kriterijev kakovosti dela in nacina evidentiranja efektivnega dela. Kljucni prispevek raziskovalnega dela k znanosti in dodano vrednost predstavlja oblikovani model sistemizacije dela kot procesa, ki omogoca organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih ter oblikovanje place na podlagi zahtevnosti opravil in ucinkovite izrabe delovnega casa ob ustrezni kakovosti opravljenega dela. S spremembo sistemizacije iz organizacijskega akta v proces je mogoce sproti slediti spremembam v procesu dela in oblikovati placo zaposlenega na podlagi efektivnega dela, zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Klju~ne besede sistemizacija dela, model SDP, sistemizacija dela kot proces, placa, efektivni delovni cas, kompetence, zahtevnost opravil Abstract Modern systemization of work must become a process just as other organizational processes monitored by it. The purpose of our research was to create an SWP model (systemization of work as a process model) for knowledge-based business functions, which will be useful in practice and will make it possible to organise work on the basis of employee competencies and to form salaries on the basis of effective work time, and complexity and quality of work. During research we designed an SWP model and presented how to determine the complexity of tasks based on the required competencies, the criteria for determining the quality of work and the method of recording effective work. The designed SWP model is the key contribution of research to science and the added value; it makes it possible to organize work on the basis of employee competencies and to form salaries on the basis of complexity of work, effective work and adequate quality of work. By changing the systemization from an organizational act to a process it is possible both to keep track of changes in the work process promptly and to form employee salaries on the basis of effective work, complexity of work and quality of work. Keywords systemization of work, SWP model, systemization of work as a process, salary, effective work time, competencies, complexity of task Dunja Labović Begović Andrej Raspor Fakulteta za uporabne družbene {tudije, Nova Gorica Kontaktni naslov: dunja.labovic@gmail.com andrej.raspor@ceatm.org UVOD Današnje poslovno okolje obkrožajo hitre spremembe, globalizacija ter konkurenca inovativnih storitev in proizvodov. Vse skupaj je že preraslo v standardni okvir organizacij (Waiganjo, et al., 2012). Zato morajo podjetja izboljšati svoje zmogljivosti, da bi lahko ucinkovito konkurirala (Chang in Huang, 2005). Trajna konkurencna prednost se lahko doseže z implementacijo konkurencne strategije za doseganje operativnih ciljev na podlagi strateškega upravljanja cloveških virov. Ucinkovita strategija za upravljanje cloveških virov sistematicno organizira vsak individualni ukrep upravljanja cloveških virov, kar neposredno vpliva na odnos in obnašanje zaposlenih na poti, ki vodi podjetje k doseganju konkurencne strategije. Gardner in drugi (Gardner, et al., 2001) menijo, da uspešnost organizacije izstopa kot eden izmed vecjih organizacijskih ciljev, kar nas usmerja v raziskovalna prizadevanja na podrocju cloveških virov in v razumevanje povezave med podrocjem upravljanja cloveških virov in uspešnostjo podjetja. Vse vecja globalizacija in hitra rast informacijskih tehnologij, vkljucno z internetom, sta povzrocili drasticne spremembe v dejavnostih podjetij, predvsem na podrocju storitev, ki temeljijo na znanju, kot so racunovodstvo, financne storitve, davki, storitve za stranke, informacijske tehnologije, projektiranje, cloveški viri, raziskave in razvoj, obdelava podatkov in prodaja (Subroto in Sivakumar, 2012). Na podrocju upravljanja s cloveškimi viri ter na podrocju sistemizacije in vrednotenja dela se že dolgo casa opozarja na neprimerno obliko in uporabo sistemizacije dela v sodobnih organizacijah. Kot navaja Nieboer iz podjetja Synergetics Group (Nieboer, 2007), so opisi delovnih mest sestavljeni tako, da organizaciji ne pomagajo pri doseganju uspešnosti. Kellaway (1997) je že leta 1997 opažala, da so opisi delovnih mest stari in tradicionalno vkljucujejo toge sezname nalog in tog opis pristojnosti. Menila je, da bi bilo dobro vzpostaviti povsem nov sistem. Tudi Simon (2004) je ugotavljal, da ljudje pogosto opravljajo delo brez opisa delovnih mest ali pa z nejasnim in tudi z zastarelim opisom. Z dosedanjim delom in raziskovanjem na omenjenih podrocjih smo problem tudi sami neposredno zaznali. Namen prispevka je tako izdelati teoreticen model SDP (sistemizacije dela kot procesa) za na znanju temeljece poslovne funkcije, ki bo uporaben v praksi in bo omogocal organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih ter oblikovanje place na podlagi ucinkovite izrabe delovnega casa, zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Postavili smo naslednjo tezo: S spremembo sistemizacije iz organizacijskega akta v proces bi bilo mogoce sproti slediti spremembam v procesu dela in oblikovati placo zaposlenega na podlagi efektivnega dela, zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Cilji raziskave so bili: 1. izdelati teoreticni model SDP (sistemizacije dela kot procesa), s katerim lahko oblikujemo placo zaposlenega na podlagi efektivnega dela, zahtevnosti in kakovosti ter organiziramo delo na podlagi kompetenc zaposlenih; 2. postaviti izhodišca za nadaljnje raziskovalno delo na podrocju sodobne sistemizacije dela, kjer se bo model lahko preverilo tudi v praksi. Pri pripravi prispevka smo izhajali iz teoretskih ugotovitev, ki smo jih zbrali, da smo lahko pripravili teoretski model sistemizacije dela kot procesa. Model je bil testiran na primeru prodajne funkcije podjetja x (Labovic Begovic, 2014). Predstavitev raziskovalnega problema in obrazložitev njegove relevantnosti Današnja sodobna organizacija je dinamicna, hitro prilagodljiva, usmerjena k napredku in razvoju, kar pomembno vpliva na konstantno spreminjanje poslovnih procesov, povezanih predvsem z na znanju temeljecimi poslovnimi funkcijami. Temu mora biti prilagojena tudi sistemizacija dela, ki je osnovno organizacijsko orodje, a še vedno velja za staticen akt, izdelan za daljše casovno obdobje, in ne za kontinuiran proces. Tudi slovenska zakonodaja ga obravnava kot staticen akt. S spreminjanjem modernih organizacij v postmoderne naj bi se spremenili tudi sistemizacija in njena uporaba. Menimo, da sodobna vloga sistemizacije v slovenskih organizacijah ni jasna (Labovic, et al., 2011). Kejžar (2001) je že leta 2001 na osnovi opravljene raziskave menil, da podatki kažejo na strašno brezbrižnost nekaterih podjetij in ustanov do spreminjanja in prilagajanja organizacije novim razmeram. V casu po izvedbi njegove raziskave so se pojavili siloviti pretresi v strukturi podjetij in velika gibanja, ki so vplivala na delovanje organizacij. Velik poudarek je na procesih dela. Casio (2005) je razmišljal, da je urejenost procesov vsekakor pomembna, vendar pa njihovo izvajanje in merjenje nista nic manj pomembni. Schuster že leta 2007 ocenjuje (Schuster, 2007), da vecina sistemizacij delovnih mest ni primernih za sodobne organizacije, saj ne zagotavljajo enake obravnave za vse zaposlene na podobnih delovnih mestih. Taka sistemizacija dela zavira napredek, ne spodbuja inovativnosti in tekmovalnosti ter ne omogoca prilagodljivosti in nagrajevanja. Po Kejžarju (Kejžar, 2003) ima zastarela sistemizacija za posledico vrsto problemov in nevšecnosti, kot so nepravilna razdelitev dela, slabo kadrovanje, osiromašen razvoj kadrov, ogroženo varstvo in zdravje pri delu, neobjektivno vrednotenje dela, slabi medosebni odnosi, slabo vodenje dela in nezanesljiv razvoj sistema dela. Uporaba ustrezne sistemizacije lahko omogoca organizaciji veliko konkurencno prednost, saj je edini vir, ki omogoca trenuten vpogled v vsa opravila, ki se izvajajo v organizaciji. Z vkljucevanjem koncepta kompetenc v sistemizacijo so se odprle nove polemike o pomenu sistemizacije dela in o njeni premajhni in neustrezni uporabi, ki je predvsem rezultat pomanjkanja znanja na podrocju sistemiziranja dela. Morrell (2008) opaža, da v organizacijah nastanek in razvoj sistemizacije dela predstavlja ta pravi izziv, kjer mora biti nadgradnja sistemizacije vodena skozi projekt. Palacios in drugi (Palacios, et al., 2009) ugotavljajo, da so za ustvarjanje in razvijanje sistemizacije dela potrebna tudi menedžerska znanja, saj, kot pravi Dhillon: "razvoj organizacijske sposobnosti temelji na strateških sposobnostih" (Dhillon, 2008, p. 297). To pa je drago in zamudno. Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES Uporaba sistemizacije dela v slovenskih podjetjih se nanaša predvsem na vrednotenje zahtevnosti dela, ki je podlaga za oblikovanje plac (Labovic in Mayer, 2009). Kravaris in Mousavere (2007) trdita, da je sistemizacija dela urejen sistem vseh opravil v organizaciji, ki vsebuje namenske podatke za izvajanje delovnih nalog in omogoca presojo njihove zahtevnosti. "Razlike v zahtevnosti delovnih nalog pa se odražajo v denarju" (Felin in Foss, 2009, p. 165). "V 60. letih preteklega stoletja se je zacela razvijati miselnost, da je treba placevati zaposlene tudi na podlagi znanja, vešcin in izkušenj. Tako ocenjevanje dela je primerno le, ce je vzpostavljen tudi sistem nagrajevanja ucinkovitosti delavca. S sistematizacijo lahko zagotovimo, da ima podjetje dolocene tiste kljucne karakteristike, ki jih delavec potrebuje, da doseže doloceno placo (na primer nenehno dopolnjevanje funkcionalnih znanj), hkrati pa so s tem utemeljeni tudi razlogi za morebitno nižjo placo posameznika. Ucinkovita sistematizacija dela je s tem lahko tudi motivacijski dejavnik za ucinkovitejše delo." (Hickman in Lawler, 2000, pp. 52–54) "V kompleksno organiziranih družbah zgolj subjektivna vrednotenja ucinkov dela ne zadostujejo za obstanek in razvoj medcloveških odnosov" (Novak, 2008, p. 149). Kanetani (2002) je menil, da je sistemizacija pomembna podlaga za vse nadaljnje delo z zaposlenimi. Cas, ki si ga vzamemo za njen nastanek, se nam povrne pri oblikovanju kompetencnih profilov, izdelavi sistemov ocenjevanja in nagrajevanja, nacrtovanju karier zaposlenih, reorganizacijah, lastniških prevzemih itd. Sistemizacija dela ni samo možnost, ampak tudi obveza delodajalca, kar ponazarja dejstvo, da morajo imeti v skladu z zakonom (ZDR-1, 22. clen) podjetja v Sloveniji z vec kot desetimi zaposlenimi urejeno sistemizacijo dela. Prav zato je sistemizacija dela pogosto narejena samo zato, ker jo zahteva zakonodaja; pogosto je nepopolna, ne služi svojim številnim potencialnim namenom in je kot taka sama sebi namen. Ce sodobno organizacijo vidimo kot dinamicno, hitro prilagodljivo, nagnjeno k napredku in razvoju, neustrašno in odlocno, mora biti temu prilagojena tudi sistemizacija dela, ki bo sposobna slediti vsakemu koraku razvoja organizacije. Spreminjanje oz. posodabljanje sistemizacije zavira predvsem pomanjkanje strokovnega znanja o (sodobnem) sistemiziranju delovnih mest, zato številne slovenske organizacije na tem podrocju zaostajajo. S spreminjanjem organizacije se morajo nujno spremeniti tudi sistemizacija in njeni nameni. Sistemizacija dela, kot jo poznamo danes, se težko prilagaja spremembam organizacije dela. Zgrajena je tako, da se ob njenem stalnem spreminjanju pojavlja prevec administrativnega dela. Kadrovskim strokovnjakom predstavlja razvoj ali posodabljanje sistemizacije dela zahteven projekt. V praksi opažamo, da kljub številnim prenovam sistemizacije dela, ki v slovenskih organizacijah v zadnjih letih narašcajo, vecji del organizacij v Sloveniji prav zaradi tega ohranja zastarelo sistemizacijo dela. Redki si namrec lahko privošcijo strokovnega svetovalca, ki bo za placilo obnavljal sistemizacijo namesto njih. Velik del potrebne administracije pa morajo v vsakem primeru opraviti podjetja. Kejžar (2003) za leto 2003 ugotavlja, da imata dobri dve petini organizacij izdelano aktualno in uporabno sistemizacijo, vec kot polovica podjetij oziroma ustanov razpolaga s sistemizacijo, starejšo od treh let, kar 13,50 % organizacij pa ima nad 10 let staro sistemizacijo oziroma razvid del in nalog (izraz še iz casa zakonodaje združenega dela). Seveda se z leti ta delež zmanjšuje (zaradi ZDR), a je verjetno še vedno sorazmerno velik. Ti podatki kažejo na to, da v mnogih združbah sistemizacije niso prilagajali prihajajocim spremembam, ceprav so morda spreminjali in prilagajali organizacijo. Taka sistemizacija prinaša v organizacijo statiko zatecenega stanja namesto dinamike simultanega sledenja spremembam vsebine in strukture delovnih procesov in iz njih izvedenih opravil. Današnji delavec pripisuje vecji poudarek sebi primernim razmeram na delovnem mestu, zato skuša delovno mesto prilagoditi svojim potrebam. Posledica razvoja cloveka in njegovega dela je tudi razvoj delovnega mesta. Napredek je najbolj opazen pri sredstvih za delo in pri predmetih dela, kar je posledica razvoja informacijske tehnologije. Razvile so se tudi povsem nove oblike dela, kot so teledelo, custveno delo in zunanje izvajanje (angl. outsourcing), ki jih zastareli koncept sistemizacije novih oblik dela ne upošteva. Izrazit problem današnje sistemizacije dela je omejevanje dela v okviru razmeroma staticnega delovnega mesta in temu prilagojeno ocenjevanje zahtevnosti dela, ki doloca osnovno placo zaposlenega na osnovi razmeroma staticnih dolocil (stopnja izobrazbe), in ne kaže dejanske ucinkovitosti opravljenega dela. Zaposleni v uspešnih organizacijah sledijo trendom na trgu dela ter s stalnim izobraževanjem in pridobivanjem novih kompetenc povecujejo svojo konkurencnost. Makarovic in drugi (Makarovic, et al., 2010) ugotavljajo, da se je vecina ljudi za bolje placano službo pripravljena dodatno usposabljati in zaceti študij na fakulteti za pridobitev višje stopnje izobrazbe. Pridobljeno znanje želijo uresniciti tudi v obstojecem delovnem okolju, medtem ko klasicna sistemizacija temu ne more socasno slediti. Tako sistemizacija dela posredno zavira karierni razvoj zaposlenega in ne upošteva spremembe v kakovosti in ucinkovitosti njegovega dela. Barney in Wright (1998) svetujeta, da mora biti podjetje na podrocju cloveških virov organizirano tako, da je zmožno izkoristiti vsako lastnost cloveških virov kot konkurencno prednost podjetja. Taka organizacija podjetja zahteva obstoj vzpostavljenih sistemov in postopkov, ki omogocajo uspešno uporabo lastnosti zaposlenih. Sharma in Saurabh (2014) ugotavljata, da družbe znanja zahtevajo ucinkovito usklajevanje strateških, Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES operativnih in posameznih dejavnosti, ki jih medsebojno usklajuje organizacijska struktura. Upravljanje cloveških virov vpliva na na znanju temeljece dejavnosti in zagotavlja informacije o kulturi, delovnih vlogah, zahtevah glede ucinkovitosti, nagrajevanja in pricakovanega znanja. Intelektualni delavci zahtevajo tudi stalne smernice o opravljanju svojega dela in o ucinkoviti vkljucenosti v organizacijsko strukturo. Opredeljeni standardi uspešnosti, razvoj zmogljivosti in primerno nagrajevanje uspešnih zaposlenih so pomembni elementi vzpostavitve družbe znanja. Nanjo pomembno vplivajo tudi ucinkovito ucenje in razvojne možnosti vsakega posameznika, nacrtovanje nasledstva in prenos znanja z bližnjih delovnih podrocij. Klasicna sistemizacija je prakticno imuna tudi na nenehno nastajajoce nove procese; te procese je treba simultano dodajati obstojecim opravilom ali dolocati nova opravila, hkrati pa tudi njihove izvajalce. Predstavlja tudi oviro za to, da bi bili delavci placani za efektivno delo, in ne bi prejemali pavšalne place. Kejžar (2003) je opisoval sodobno organizacijo kot ucinkovito, ko zaposleni v njej dosegajo osebno rast in samouresnicevanje. Zaposleni želijo sodelovati tudi v procesu odlocanja. Pri izdelavi sistemizacije delovnih mest se uveljavljata tako neposredna ali individualna (neposredna) participacija kot tudi predstavniška ali kolektivna participacija. Uresnicevanje individualne participacije v procesu izdelave sistemizacije uveljavljamo tako, da delavca vkljucujemo v sodelovanje pri izdelovanju opisa delovnega mesta in v kriticno presojo njegove ureditve ter v soocenje z mejnimi oziroma v proces povezanimi delovnimi mesti. Zastarela sistemizacija dela, ki ne sledi potrebam zaposlenih in organizacije, povzroca nezadovoljstvo zaposlenih, ker njihov zaslužek ni sorazmeren z njihovim delovnim ucinkom, zato opravljajo svoje delo indiferentno ter s tem škodijo obstoju in razvoju organizacije. Obstojeca sistemizacija dela se ne more spreminjati s hitrostjo spreminjanja potreb zaposlenih ter vsebine in strukture dela organizacije. Nezadostno znanje na podrocju sistemiziranja dela dodatno otežuje spreminjanje klasicne sistemizacije v sodobno organizacijsko orodje. Sistemizacija dela je toga, zaposlenim v kadrovskih službah prenaporna, drugim zaposlenim pa nejasna in nekoristna, kar potrjuje že raziskava Madduxa (Maddux, 1992), ki je ugotavljal, da vec kot polovica umskih delavcev ne razume, kako se vrednoti njihovo delo. Vse do danes se klasicna oblika sistemizacije dela ni spremenila in posledicno današnja sistemizacija ne služi svojemu namenu. Spreminjanju organizacijskih oblik, vsebine in pogojev dela mora slediti nov koncept sistemizacije dela, ki bo zaposlenim omogocal takojšnje kreiranje, razvijanje in spreminjanje sistemizacije dela. Pri tem bo neposredni oblikovalec sprememb zaposleni sam, ki bo skrbel, da bodo v sistemizaciji evidentirane in ovrednotene vse njegove kompetence in opravila, ki jih dejansko izvaja. Sprememba koncepta opravljanja dela, ki prerašca omejenost delovnega mesta, povecuje tudi motiviranost zaposlenih za kakovostno in hitro opravljeno delo, prožnost organiziranja dela ter hitrost prilagajanja organizacije zunanjemu okolju ter potrebam notranjih in zunanjih kupcev. Pri raziskovanju obstoja novejših ali drugacnih konceptov sistemizacije dela v znanstvenih bazah nismo našli konkretnih usmeritev ali aplikativnih modelov na podrocju sistemiziranja dela, razen splošnih smernic v nacinu organiziranosti organizacij, nacinu zaposlovanja in placevanja zaposlenih, ki bodo posledicno nujno vplivale na spremembo sistemizacije dela. Vila (2000) je napovedoval, da bo organizacija zelo plošcata, napredovanje s pricakovanim povecanjem plac po vertikali pa ne bo možno, zato se bodo uveljavili novi nacini nagrajevanja, ki bodo kombinacija: (1) osnovne place za doloceno delo, (2) udeležbe pri dobicku podjetja, (3) udeležbe v bonusu (premiji) skupine za dokoncano delo in (4) osebnih bonusov (premij) za svoj prispevek k izvršeni nalogi. Ugotovitev, da so današnjo sistemizacijo dela prehitele novodobne oblike in potrebe dela, ki jim ni zmožna slediti, nas je privedla k modeliranju novega koncepta sistemizacije dela, ki bo oblikovana kot proces. Kljucni prispevek raziskovalnega dela k znanosti je bilo oblikovanje modela SDP (sistemizacije dela kot procesa), ki omogoca organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih ter oblikovanje place na podlagi ucinkovite izrabe delovnega casa in kakovosti opravljenega dela. Nova oblika sistemizacije dela bo vplivala na zadovoljstvo zaposlenih, njihovo motiviranost in pridobivanje novih znanj ter na vrednote, kot so poštenost, enakopravnost in pripadnost organizaciji, organizaciji pa bo omogocala nagrajevanje dela, ki je veliko bliže resnicnemu vložku zaposlenega, kot je pavšalna placa. MODEL SDP (SISTEMIZACIJE DELA KOT PROCESA) Pri pripravi modela smo uporabili naslednje metodologije: (1) dolocanje zahtevnosti opravil na osnovi zahtevanih kompetenc, (2) dolocitev kriterijev kakovosti dela, (3) dolocitev nacina evidentiranja efektivnega dela, (4) oblikovanje modela sistemizacije dela kot procesa in (5) oblikovanje primera aplikacije. Poleg izpolnjevanja predpisanih normativov in standardov so zacetni elementi modela trije, in sicer: (1) ucinkovita izraba delovnega casa, (2) zahtevnost izvršenih opravil in (3) kakovost izvršenih opravil – normirani cas. Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES Elementi modela so natancno opisani v naslednjem poglavju. Osnovno placo lahko dolocimo kot najnižjo placo, ki zagotavlja ustrezen življenjski standard, ali kot placo, ki se jo po morebitnem usklajevanju skozi pogajanja doloci ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Koncna placa je nato posledica efektivnega dela ter zahtevnosti in kakovosti izvršenih opravil. Doseganje kriterija zahtevnosti posamezne kompetence tako postane merilo uspešnosti posameznika. Model SDP OP … osnovna placa Zo … zahtevnost izvršenega opravila ob ustrezni kakovosti tp … priznani cas N … frekvenca ponovitev opravljanja opravila OD… drugi dodatki tn … normirani cas tef … efektivni cas oz. ucinkovita izraba delovnega casa za opravljanje posameznega opravila Koncna mesecna placa je sestavljena iz osnovne place, variabilnega dodatka in drugih dodatkov: PLACA = OP + VARIABILNI DODATEK + OD Variabilni dodatek je prikazan kot vsota poljubno mnogo opravljenih razlicnih opravil: Posamezno opravilo je doloceno kot zmnožek zahtevnosti opravila ter zmnožka priznanega casa in frekvence ponovitve opravljanja opravila: [Zo × (tp × N)]n Priznani cas izracunamo tako, da od normiranega casa odštejemo razliko efektivnega casa in normiranega casa: tp = tn – (tef – tn)) Z razliko tef – tn preprecimo morebitno vnašanje daljšega casa opravljanja opravila, kar vpliva na placo. S tem onemogocimo izkorišcanje umetnega povecevanja faktorja casa opravljanja opravila z namenom doseganja vecje place ali povecanja faktorja casa zaradi nezmožnosti opravljanja opravila. V primeru krajšega casa opravljanja opravila oz. ucinkovitejše izrabe delovnega casa za opravljanje posameznega opravila se cas ustrezno podaljša, kar vpliva na višino place. Druge dodatke predstavljajo npr. dodatek za delovno dobo, prispevki, prehrana, prevoz idr. Formula izracuna place po modelu SDP bi bila integrirana v racunalniško aplikacijo in kot taka v svojem osnovnem kompleksnem zapisu ne bi obremenjevala zaposlenih. Vsakemu zaposlenemu pa bi bili pojasnjeni nacin oblikovanja place in odvisne spremenljivke, ki pogojujejo njeno velikost. Pri tem razmišljamo o seznanitvi zaposlenega s tem, da placo sestavljajo osnovna placa, variabilni dodatek in drugi dodatki, pri cemer je variabilni dodatek odvisen od vrednosti zahtevane in dejanske kompetence za opravljanje posameznega opravila ter od efektivnega casa opravljanja opravila. Zaposlene bi seznanili z vrednostmi normiranega casa posameznega opravila. V praksi lahko opazimo, da nekatere organizacije uporabljajo koncept dolocanja plac na podlagi osnovnega dela place in variabilnega dela place. Vendar variabilni del place do zdaj ni bil merljive narave in je bil navadno dolocen na podlagi opisnega doseganja delovnih rezultatov. Do danes se variabilni del place tudi ni neposredno povezoval s sistemizacijo dela. Model SDP omogoca merljivost variabilnega dela, na njegovo velikost pa vpliva zaposleni sam, pod nadzorom vodje, z opravljanjem delovnih nalog z višjim faktorjem zahtevnosti. Variabilni del po modelu SDP je natancno specificiran in dolocen ter se neposredno navezuje na novo obliko sistemizacije dela. Takšno dolocanje variabilnega dela place do zasnove modela SDP ni bilo izvedeno. Zahtevnost opravljenega dela v dolocenem casovnem intervalu (tedensko, mesecno, letno) lahko izracunamo na podlagi evidence in ocene kakovosti efektivnega dela posameznika in kolicnika zahtevnosti, ki ga ima vsaka zahtevana kompetenca. Ob tem lahko postavimo tudi morebitne dodatne kriterije (za kakovost, ustvarjalnost, zadovoljstvo kupcev idr.). Tako objektivno dolocimo vrednost (ceno) dejanskega dela v dolocenem casovnem intervalu. S tem postane sistemizacija dela, ki je bila do zdaj staticen organizacijski akt, proces, ki zajema le aktualne kompetence v zacasni konstelaciji. Tak pristop zahteva, da postane kreator svoje osebne sistemizacije vsakdo sam ob nadzoru neposrednega vodje. To velja tako za aktualen kompetencni profil kot tudi za evidentiranje opravljenega dela v dolocenem casovnem intervalu. Aktivnosti, ki niso kakovostno opravljene, dajejo izhodišce za presojo o tem, ali so pomanjkljive tudi kompetence za njihovo izpolnitev ali pa je morda vzrok le pomanjkanje motivacije. Ce je v prvem primeru ustrezne kompetence mogoce dopolniti, izberemo ustrezno usposabljanje, ce ne, dodelimo aktivnost drugi osebi. Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES Dinamicna sistemizacija omogoca simultano dodajanje aktivnosti, ki jih je treba na novo uvesti v delovni proces in jim slediti, ter crtanje tistih, ki se ne pojavljajo vec. S tem se sistemizacija nenehno obnavlja in ohranja svojo aktualnost. Model SDP in nova oblika sistemizacije dela kot procesa sta zasnovana tako, da zaposlenim v kadrovski službi omogocata sprotno dodajanje delovnih opravil in poznavanje delovnih procesov, ki se dejansko izvajajo v organizaciji. Prav tako je sistemizacija vselej aktualno urejena in omogoca vpogled v kompetencne profile zaposlenih. Dobro organizirano in opravljeno delo prav tako rezultira v povezovanju z racunovodsko službo, saj ji model SDP omogoca hitro izracunavanje mesecnih plac. Vsem drugim zaposlenim pa model SDP in nova oblika sistemizacije dela kot procesa omogocata hiter vsakodnevni vnos podatkov, ki po naši oceni terja najvec pet minut dnevnega delovnega casa. Koraki, ki omogocajo uvedbo novega modela sistemizacije dela kot procesa: 1. clenitev celotnega delovnega procesa na posamezne aktivnosti, 2. dolocanje zahtevnosti aktivnosti, 3. razvršcanje posameznih aktivnosti po zahtevnosti, 4. dolocanje kompetenc za izpolnitev posamezne aktivnosti, 5. dolocanje zahtevnosti kompetenc, 6. razvršcanje kompetenc po zahtevnosti, 7. dolocanje dejanske vrednosti kompetenc zaposlenih in 8. dolocanje place na osnovi faktorja zahtevnosti uporabljene kompetence za opravljanje opravila ali dolocanje place na osnovi zahtevnosti opravila, ki ga doloca zahtevnost uporabljene kompetence za opravljanje opravila. Pri tem smo nakazali štiri temelje, ki pojasnjujejo proces: 1. temelj zajema • izbor sorodnih aktivnosti za opravila, s cimer so dolocene tudi ustrezne kompetence, • dolocitev zahtevnosti posameznih opravil glede na strukturo zahtevnosti aktivnosti in ustreznih kompetenc, • razvršcanje opravil po zahtevnosti in • vrednotenje opravil; 2. temelj zajema • sprotno dodajanje novih aktivnosti in ustreznih kompetenc opravilom in crtanje aktivnosti, ki niso vec aktualne; s tem se spremenijo zahtevnosti in vrednosti opravil; 3. temelj zajema • primerjavo dejanskih kompetenc posameznika z zahtevanimi; 4. temelj zajema • dolocanje ucinkovitosti dela na osnovi evidence efektivnega trajanja posameznih aktivnosti razlicne zahtevnosti (primerno za vrednotenje projektov). Spodaj podajamo slikovni prikaz postopka transformacije klasicne sistemizacije dela v sistemizacijo dela kot proces (slika 1) in postopka mesecnega oblikovanja sistemizacije dela kot procesa (slika 2). Slika 1: Postopek transformacije klasicne sistemizacije dela v sistemizacijo dela kot proces Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES Slika 2: Postopek mesecnega oblikovanja sistemizacije dela kot procesa Zahtevnost procesa vpeljave modela SDP in sistemizacije dela kot procesa v organizacijo je v veliki meri odvisna od stanja organiziranosti na podrocju sistemizacije dela in poslovnih procesov v organizaciji. Prizadevamo si, da bi naš model in novo obliko sistemizacije dela razvili tudi v uporabniku prijazno aplikacijo ali ga integrirali v že obstojece poslovnoinformacijske sisteme. Nacin implementacije modela SDP bi tako sprva pogojevala dosedanja razvitost sistemizacije dela, že morebitni opravljeni popisi poslovnih procesov ali že vpeljan poslovnoinformacijski sistem. Roncevic in Damij (2011) raziskujeta vpeljavo oz. usmerjanje sprememb in inovacij v kompleksne družbe; pri tem glede vpeljave modelov ugotavljata, da navadno niso strukturirani v posebnem socialnem okolju, pac pa so v svoji prvotni obliki uvoženi iz uspešnega podjetja in nato prilagojeni lokalnim okolišcinam. Elementi modela 1. Na~in evidentiranja efektivnega dela Cas, porabljen za dejansko opravljeno delo, lahko evidentiramo z dnevnimi porocili, ki morajo biti preprosta in zaposlenim ne smejo vzeti vec kot nekaj minut dnevnega delovnega casa. V najboljšem primeru so takšna porocila sestavni del aplikacije za obdelavo statisticnih podatkov kadrovske funkcije v organizaciji. Primer takšne aplikacije je Oracle Apex. Cilji merjenja efektivnega dela so: povecanje odgovornosti do dela pri vseh zaposlenih ter vecja avtonomija, fleksibilnost in zadovoljstvo. Sistem merjenja efektivnega dela omogoca bolj enakomerno delovno obremenitev zaposlenih in uvaja v delovne procese vec reda, hkrati pa omogoca bolj prilagodljivo organiziranost dela vsakega posameznega zaposlenega (Kraljanac in Tajnikar, 2012; Tajnikar, 2009; Anderson, et al., 2003). Kraljanac in Tajnikar (2012) prikazujeta možen nacin evidentiranja efektivnega dela, pri katerem naj bi najprej dolocili nabor opravil vsake poklicne skupine, ki neposredno sodeluje pri doloceni delovni nalogi. Sledilo bi merjenje casa, ki ga zaposleni porabijo za vsako nalogo, vkljucno s casom priprave. Oblikovanje nalog in merjenje delovnega casa bi morali izvajati dovolj dolgo, da bi zajeli vse morebitne casovne cikle, ki vplivajo na povprecni cas in strukturo posameznih opravil. Po oblikovanju nabora vseh opravil s povprecnimi casi trajanja dela za vsako poklicno skupino bi morali zaposleni na osnovi dimenzij umskega dela oceniti raven intenzivnosti dela pri posameznih opravilih z vidika umskega dela (Ramirez, 2006); na tej osnovi bi izracunali in dolocili sistem tock. Najtežja elementa uvedbe evidentiranja dela sta prav evidentiranje opravil, ki jih izvaja posameznik, in nadzor nad evidentiranjem. Z informatizacijo delovnih mest in procesov bi zadnjo nalogo lahko zelo olajšali. Evidentiranje bi moralo potekati na nacin, ki bi zaposlenim vzel cim manj casa in jih ne bi oviral pri delu. Lahko bi oblikovali poseben racunalniški program, ki bi vseboval naloge zaposlenih po posameznih poklicnih skupinah. Po opravljenem delu bi zaposleni oznacili naloge, ki so jih opravili, program pa bi samodejno izracunal tocke, ki jih je zaposleni dosegel pri delu, saj vsaka naloga vsebuje tudi informacijo o normativih (Kraljanac in Tajnikar, 2012). 2. Dolo~anje zahtevnosti opravil na osnovi zahtevanih kompetenc Vsaki želeni, potrebni, zahtevani kompetenci dolocimo ustrezen faktor zahtevnosti in izdelamo profil zahtevnosti za vsako opravilo. Zahtevnost celotnega profila doloca zahtevnost opravila, ki je lahko podlaga za dolocanje osnovne place. Placo lahko sicer dolocimo tudi na podlagi ocene zahtevnosti posamezne kompetence. Zahtevnost opravil ali aktivnosti lahko dolocimo s sumarnimi (npr. klasicno rangiranje, metoda primerjanja v parih, šahovska tehnika) ali analiticnimi (npr. metoda primerjanja zahtev) metodami dolocanja zahtevnosti. Uhan (1996) je ugotavljal zahtevnost opravil z uporabo naslednjih skupin zahtev: • sestavljenost dela, to je usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje dolocenih opravil, • odgovornost za opravljanje opravil, • umske in fizicne obremenitve pri opravljanju opravil, • vplivi okolja, v katerem delavec opravlja opravila. Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES 3. Dolo~itev kriterijev kakovosti dela – normirani ~as Kakovost v delovnem procesu nastaja kot ucinek nacina uporabe tehnologije in delovnih sredstev ter ucinek nacina ravnanja s surovinami in ucinek natancnosti izvajanja predpisanih tehnoloških postopkov. Kaže se v lastnosti proizvoda in storitve ter v poslovanju in odnosih, kakovost pa morajo podpirati tudi dokumentacija, promocija, motivacija in zaupanje (Uhan, 2000). Zagotavljanje kakovosti pomeni vse nacrtovane in sistematicne aktivnosti, ki potekajo znotraj menedžmenta kakovosti s ciljem doseganja ustreznega zaupanja, da bo doloceni element izpolnil zahteve kakovosti (Polajnar, 2001). Sodila, na osnovi katerih je možno meriti ali ocenjevati kakovost ucinkov dela, so lahko norme, normativi, standardi in kriteriji ter sodila za kakovost proizvodov in storitev. Norme za kakovost so navadno casovne in kolicinske, standardi pa vrednostni in kolicinski. Znacilnosti standardizacije režijskih opravil so: • za vsa standardizirana dela je vnaprej dolocen cas, to je cas, ko je delo mogoce opraviti v normalnih razmerah in v sprejemljivi kakovosti ucinkov dela; • kolicino ucinkov merimo tako, da primerjamo za opravljena dela standardiziran cas teh del s casom, ki je bil za ta dela dejansko potreben; • nestandardizirano delo, ki ga praviloma ne sme biti vec kot 20 odstotkov, upoštevamo v nastali višini (urah) ali pa, kar je še bolje, z isto ravnijo uspešnosti kot standardizirano delo; • pri vodstvenih in vodilnih delavcih upoštevamo doseganje postavljenih ciljev (Uhan, 2000). Kljucni kriteriji za ocenjevanje kakovosti dela pri modelu SDP naj bi bili: normirani cas, pravocasnost, inovativnost, stroškovni vidik, pricakovana kakovost, zadovoljstvo notranjih in zunanjih kupcev, izpolnjevanje standardov idr. 4. Naloge vodij Vodje imajo v modelu SDP aktivno vlogo opazovalca dejanskih kompetenc zaposlenih, oblikovalca sistemizacije dela, izvajalca nadzora nad izvajanjem dela in ocenjevalca uspešnosti. Tavcar (2002) je pripisoval vodjam vlogo regulacijskega elementa v sistemu. Usmerjanje zaposlenih je jedro obvladovanja organizacije, saj se zaposleni razlikujejo po svojih kompetencah (znanju, ustvarjalnosti, usposobljenosti, izkušnjah, vešcinah) in po zavzetosti (pripravljenosti, voljnosti, delavnosti, vztrajnosti) za delovanje v organizaciji. Vodje obvladujejo organizacijo tako, da prejete informacije o delovanju primerjajo s standardi in nato dajejo potrebna navodila za nadaljnje delovanje. Analiza in popis delovnega procesa, ki v modelu SDP rezultirata v popisu aktualnih zahtevanih in dejanskih kompetenc, omogocata vodji podlago za ocenjevanje kakovosti in delovne uspešnosti, saj, kot raziskuje že Jurancic (1995, p. 77), je "ocenjevanje delovne uspešnosti možno in uporabno v vseh primerih, ko so delovne zadolžitve jasno opredeljene, tako da ocenjevalci lahko presodijo, v kolikšni meri dosega posamezni delavec pricakovane delovne rezultate". Vodja je tudi odgovorna oseba za kakovostno izvajanje delovnih opravil; Mihelcic (2000) doloci vodjo za potrebno in meni, da je pri nacrtovanju kakovosti pomembno opisati vse lastnosti, pomembne za kakovost poslovnega ucinka, in dejavnike, pomembne za vsako kontrolirano znacilnost, ter nacrtovati ukrepe pri pojavu teh dejavnikov. Treba je navesti metode, pogostost casa, kraja in oseb, odgovornih za kakovost, in dolociti stroške preverjanja kakovosti. RAZPRAVA Sistemizacija dela kot proces: • omogoca sprotno dodajanje aktivnosti, ki jih je treba na novo uvesti v delovni proces in jim slediti, ter crtanje tistih, ki se ne izvajajo vec; tako se izognemo dolgotrajnim "sivim conam": opravilom, ki so potrebna, a jih nihce ne izvaja, ker jih ni v sistemizaciji; • omogoca zaposlenemu bolj dinamicno delo in ne omejuje njegove iniciativnosti in inovativnosti (Hosie in drugi (Hosie, at al., 2013) ugotavljajo, da delovna mesta, ki zaposlenim zagotavljajo priložnost za izvedbo razlicnih nalog in s tem povezane smiselne izboljšave, spodbujajo zadovoljstvo zaposlenih pri delu, vplivajo na prihodek in povecajo kakovost storitev. Tudi Yang in Wang (2013) se strinjata s tem, kajti pravita, da razlicnost delovnih nalog in redno izvajanje placil statisticno pomembno vplivata na zadovoljstvo pri delu.); • omogoca trenuten vpogled posameznika v sestavo njegove place in tako poveca motiviranost za kakovostno opravljeno delo (Oluleye (2011) meni, da se organizacijska ucinkovitost lahko v veliki meri doseže s solidno strukturo nagrajevanja. Politika nagrajevanja vpliva na vedęnje posameznega zaposlenega. Ugotovljeno je bilo tudi, da nefinancne nagrade, kot so usposabljanje in razvoj, seminarji, simpoziji in delavnice, lahko izboljšajo organizacijsko ucinkovitost. Avtor priporoca uvedbo sistema nagrajevanja, ki bi temeljil na nagrajevanju "kos po kos" in bi se moral neposredno navezovati na sistem velikosti placila glede na opravljeno delo.); • za zaposlene bi bil novi sistem dolocanja place na osnovi vsakokratne ucinkovitosti in uspešnosti bolj spodbuden kot sedanji, ki ponuja le pavšalno placo (Dohmen in Falk (2011) sta raziskala, da je produktivost zaposlenih z variabilno obliko place vecja kot pri zaposlenih z Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES doloceno, pavšalno placo. Uhan (2000) meni, da je ugotavljanje delovne uspešnosti posameznega delavca najbolj neposredno in kot motivacijski dejavnik najbolj ucinkovito. Brž ko je placa delavca odvisna od njegove ucinkovitosti, deluje kot motivacijski dejavnik za usmerjanje aktivnosti k skupno dogovorjenim ciljem in smotrom, brez kakršnih koli posrednikov. Lipicnik (2002) se strinja, da spadata placa in nagrajevanje delavcev med psihološke stimulatorje za delo. Alexy in Leitner (2011) sta mnenja, da struktura financnih nagrad pozitivno vpliva na motivacijo zaposlenih. Placa ima neposredno pozitiven vpliv na motivacijo zaposlenih, vendar to ne velja vedno pri posameznikih, ki imajo postavljene visoke zahteve glede placil. Pouliakas (2010) meni, da ima placilo, oblikovano na osnovi uspešnosti zaposlenega, nezanemarljiv vpliv na zadovoljstvo pri delu. Ucinkovitost zaposlenih se poveca na podlagi izplacil nagrad, predvsem se to opaža pri bolj usposobljenih ljudeh, zaposlenih v zasebnem sektorju. Dale-Olsen (2012) ugotavlja, da postaja oblikovanje place na osnovi uspešnosti zaposlenega vse pomembnejše. Tudi v centraliziranem gospodarstvu, kot je norveško gospodarstvo, se je razširjenost placila na osnovi uspešnosti znatno povecala.); • omogoca trenuten vpogled posameznika v njegov kompetencni profil in s tem spodbuja usvajanje novega znanja in vešcin, ki so pogoj za ustvarjalno delo in napredovanje (Raspor (2010) ugotavlja, da zagotavlja uporaba kompetenc oz. kompetencnih modelov vecjo ucinkovitost z obstojecim naborom znanja, vešcin in spretnosti, ki jih zaposleni že posedujejo.); • omogoca lažje pokrivanje in izvajanje opravil v primerih absentizma; • vpliva na zmanjšanje absentizma, saj v primeru odsotnosti z dela zaposleni ni upravicen do variabilnega dodatka za cas odsotnosti z dela (Olsen (Dale-Olsen, 2012) pravi, da nacin placevanja zaposlenih po njihovi uspešnosti zmanjšuje odsotnost z dela zaradi bolniških odsotnosti.); • omogoca lažjo koordinacijo dela v manjših podjetjih, saj je v majhnem podjetju treba vsebinsko opraviti vsa dela prav tako kot v velikem podjetju, s to razliko, da se nekatera dela pojavijo le obcasno in v manjšem obsegu kot v velikem podjetju (Za posamezna dela zato ni mogoce oblikovati delovnega mesta in zaposliti vsaj enega cloveka, ki bi bil na svojem podrocju strokovnjak, saj zaposleni ne bi imel dela za celoten delovni cas. Zaradi tega je treba opravila združiti. Združevati je možno le tista delovna opravila, ki so si vsebinsko podobna in imajo enako raven zahtevnosti, vezano na zaposlenega (Kavcic, et al., 2007, p. 283).); • ponuja bolj enakopraven in pošten nacin oblikovanja place in s tem vecji vpliv na zadovoljstvo zaposlenih; poštenost razumemo kot enakopravno dolocanje dela in place med zaposlenimi, glede na njihovo stopnjo dejanskih kompetenc, ki se nato kaže v delovnem rezultatu; • omogoca zaposlenim, da postanejo sami odgovorni za doseganje lastne produktivnosti in za višino svoje place (Lipicnik (2002) placilo za delo vidi tudi kot orodje oziroma sredstvo za krmiljenje delavceve aktivnosti in ucinkovitosti ter s tem za dosego ciljev in strategije podjetja, torej kot motivacijski dejavnik, kot konkurencnost na trgu delovne sile, kot stimulator za prevzem zahtevnejših del in odgovornosti, kot stimulator za neprestano izobraževanje, kot spodbudo k inovativnosti, kot spodbudo k zvestobi podjetju in kot spodbudo k požrtvovalnosti za dela, ki jih po pogodbi zaposleni niso dolžni opravljati. Podjetja naj motivirajo ljudi s placo, in ne zanjo, kajti ce je zaposleni motiviran za placo, bo hotel imeti vedno vecjo placo, ne da bi za to izpolnil pogoje. Ce pa bo zaposleni navajen za storjeno vedno nekaj dobiti, bo to sistem, v katerem bosta zadovoljna tako zaposleni kot zaposlovalec.); • pridobivanje novih in izboljševanje obstojecih kompetenc spodbujata konkurencnost med zaposlenimi in željo po lastni izboljšavi (Kralj (2003) ugotavlja, da je med zaposlenimi prisotna tekmovalnost za koristi, ki jih ponuja podjetje. Roncevic (2003) pravi, da razvoj cloveških potencialov zahteva pozorno oblikovanje sistema ter infrastrukture izobraževanja in usposabljanja.); • omogoca "organiziranje, kar pomeni vzpostavljanje razmerij in struktur (tehnicne, komunikacijske, motivacijske in oblastno-avtoritativne), v katerih organizacija posluje na najuspešnejši nacin. Vsak delovni proces poteka organizirano in po smiselnem vrstnem in tehnološkem redu" (Ivanuša-Bezjak, 2006, p. 30); (Agrež in Damij (2013) nakazujeta razvoj upravljanja procesov v prihodnosti z naslednjimi lastnostmi: sistemski, temeljeci na informacijski tehnologiji, usklajeni z realnim casom.); • poveca uporabo sistemizacije dela v organizacijah na naslednjih podrocjih: – ocenjevanje delovne ucinkovitosti in uspešnosti, – ocenjevanje zahtevnosti dela, – karierni razvoj in napredovanje, – povecanje inovativnosti, – ocenjevanje kakovosti dela, – konkurencnost posameznika, – znižanje stroškov dela, – selekcija in izbor kadra, – enakomernejša obremenitev zaposlenih, – upravljanje z znanjem, – prenova delovnih procesov, – preglednost pooblastil in odgovornosti, – oblikovanje novih delovnih podrocij in programov, – nacrtovanje dela in kadra, – izobraževanje in usposabljanje, – varstvo pri delu, Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES – dolocanje vizije in ciljev organizacije, – zadovoljstvo zaposlenih, – urejen in aktualen pregled nad delovnimi procesi, – dolocanje kljucnih kompetenc zaposlenih, – razporejanje zaposlenih na projekte, – mobilnost zaposlenih med podrocji dela in organizacijskimi enotami, – organizacijsko vzdušje, – zagotavljanje namestnikov in naslednikov. SKLEP Ker s klasicno sistemizacijo ni vec mogoce ucinkovito slediti nenehnim spremembam vsebine in zahtevnosti dela, bi sodobna sistemizacija morala postati proces, ki bi sproti upošteval spremembe vsebine dela in zahtevanih kompetenc. Izhajali bi iz kompetentnosti zaposlenega v okviru strokovnega podrocja, in ne izkljucno iz zahtev delovnega mesta, kjer dominira formalna izobrazba. Vsaki aktivnosti delovnega procesa bi dolocili ustrezne kompetence, ki jih te aktivnosti zahtevajo za ucinkovito izpolnitev dela, za te kompetence pa bi dolocili stopnjo (faktor) zahtevnosti. Tako bi bil zaposleni skupaj z vodjo sokreator nadgradnje sistemizacije dela za vsako spremembo vsebine pri svojem delu in svoje kompetentnosti. Na osnovi evidence efektivnega dela posameznika, faktorja zahtevnosti in ocene kakovosti bi lahko izracunali, kako zahtevno delo je opravil v dolocenem casovnem intervalu. Nova sistemizacija bi omogocala dolocanje place na osnovi casa efektivnega dela in faktorjev zahtevnosti, osnovna placa pa bi bila zagotovljena po pogodbi. Natancno smo oblikovali in specificirali model sistemizacije dela kot procesa; le-ta staticno obliko sistemizacije dela preoblikuje v dinamicni proces, ki vsak mesec na podlagi opravljenih delovnih opravil ponudi drugacno sistemizacijo dela. Vsebine opravil in kompetenc v sistemizaciji dela postanejo fleksibilne in dovoljujejo spreminjanje glede na znanje in sposobnosti zaposlenega. V nadaljevanju smo oblikovali model SDP, ki omogoca vsakomesecno oblikovanje place zaposlenega glede na opravljeno delo. Taka sistemizacija dela omogoca organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih ter oblikovanje place na osnovi ucinkovite izrabe delovnega casa ter zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Sistemizacija dela tako postane uporabnejše organizacijsko in menedžersko orodje. 1. Organizacija je sistem, ki mora imeti delitev dela sistemsko urejeno. Dolocanje dela zaposlenih v okviru delovnih nalog delovnega mesta omejuje izrabo potencialov in kompetenc zaposlenih, ki se kaže v nižji kakovosti dela in manjši delovni ucinkovitosti. Neucinkovita izraba delovnega casa pomeni strošek organizacije; le-ta se odliva skozi place zaposlenih, ki niso dosegli pricakovanih, nacrtovanih delovnih ucinkov. 2. Sistemizacijo je mogoce oblikovati kot proces, s katerim: • oblikujemo placo zaposlenega na podlagi ucinkovite izrabe delovnega casa ter zahtevnosti in kakovosti izvršenih opravil; • organiziramo delo na podlagi zahtevanih in dejanskih kompetenc zaposlenih ter tako vplivamo na njihovo ucinkovitost in posredno lahko tudi na zadovoljstvo pri delu; • na osnovi razlik med zahtevanimi in dejanskimi kompetencami dolocamo ustrezne oblike usposabljanja zaposlenih za nova opravila. Reference Agrež, J. in Damij, N., 2013. Process management conceptual evolution map. V: Active citizenship by knowledge management & innovation. Proceedings of the Management, Knowledge and Learning International Conference 2013, 19–21 June 2013, Zadar, Croatia. pp. 507–514. Alexy, O. in Leitner, M., 2011. A Fistful of Dollars: Are Financial Rewards a Suitable Management Practice for Distributed Models of Innovation?. European Management Review, 8(3), pp. 165–185. Anderson, A., Hallberg, N. in Timpka, T., 2003. A model for interpreting work and information management in process-oriented healthcare organisations. International Journal of Medical Informatics, 72(1), pp. 47–56. Barney, J. B. in Wright, P. M., 1998. On Becoming a Strategic Partner: The Role of Human Resources in Gaining Competitive Advantage. Human Resource Management, 37(1), pp. 31–46. Casio, W. F., 2005. From Business Partner to Driving Business Success: The Next Step in the Evolution of HR Management. Human Resource Management, 44(2), pp. 159–163. Chang, W.–J. A. in Huang, T. C., 2005. Relationship between strategic human resource management and firm performance: A contingency perspective. International Journal of Manpower, 26(5), pp. 434–449. Dale-Olsen, H., 2012. Sickness absence, performance pay and teams. International Journal Of Manpower, 33(3), pp. 284–300. Dhillon, G., 2008. Organizational competence for harnessing IT: A case study. Information & Management, 45(5), pp. 297–303. Dohmen, T. in Falk, A., 2011. Performance Pay and Multidimensional Sorting: Productivity, Preferences, and Gender. American Economic Review, 101(2), pp. 556–590. Felin, T. in Foss, N. J., 2009. Organizational routines and capabilities: Historical drift and a course-correction toward microfundation. Scandinavian Journal of Management, 25, pp. 157–167. Gardner, T. M., Moynihan, L. M., Park, H. J. in Wright, P. M., 2001. Beginning to Unlock the Black Box in the HR Firm Performance Relationship: The Impact of HR Practices on Employee Attitudes and Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES Employee Outcomes, CAHRS Working Paper Series 01–12. Ithaca, NY: Cornell University, School of Industrial and Labor Relations, Center for Advanced Human Resource Studies. Hickman, S. E. in Lawler, E., 2000. Pay the person, not the job. Training & development, 54(10), pp. 52–57. Hosie, P., Jayashree, P. in Tchantchane, A., 2013. The effect of autonomy, training opportunities, age and salaries on job satisfaction in the South East Asian retail petroleum industry. International Journal Of Human Resource Management, 24(21), pp. 3980–4007. Ivanuša-Bezjak, M., 2006. Zaposleni – najvecji kapital 21. stoletja. Maribor: Pro-Andy. Jurancic, I., 1995. Place v gospodarstvu: Sistemizacija delovnih mest, metode za vrednotenje dela in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Kanetani, Y., 2002. Simulation model for work systematization. Agriculture and Horticulture. 77(2), pp. 233–238. Kavcic, S., Vidic, D. in Klobucar Mirovic, N., 2007. Poslovodno racunovodstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Kejžar, I., 2001. Oblikovanje sistemizacije delovnih mest z vidika razvoja in varnosti pri delu. Industrijska demokracija, 4(4). Kejžar, I., 2003. Obveznost izdelave sistemizacije po novem zakonu o delovnih razmerjih. Industrijska demokracija, 12(3). Kellaway, L., 1997. Colour code for the workplace: Job descriptions are out, defining tasks by colour is the latest system. Financial Times, [online] p. 15. Dostopno na: ProQuest, http://search.proquest.com/ docview/248275031?accountid=31309 [18. 7. 2013]. Kralj, J., 2003. Management: temelji managementa, odlocanje in ostale naloge managerjev. Koper: Visoka šola za management. Kraljanac, E. in Tajnikar, M., 2012. Evidentiranje efektivnega dela in njegov vpliv na poslovodenje v bolnišnicah. Bilten: ekonomika, organizacija, informatika v zdravstvu, 28(2), pp. 123–138. Kravaris, C. in Mousavere, D., 2007. ISE-optimal nonminimum-phase compensation for nonlinear processes. Journal of process control, 17(5), pp. 453–461. Labovic Begovic, D., 2014. Sistemizacija dela kot proces: nova družbena sprememba. Doktorska disertacija. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije. Labovic, D. in Mayer, J., 2009. Sodobna vloga sistemizacije dela. V: Rajkovic, V., et al. ur. Nove tehnologije, novi izzivi: zbornik 28. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, 25.–27. marec 2009, Portorož, Slovenija. Kranj: Moderna organizacija. Labovic, D., Mayer, J. in Zupan, N., 2011. Usage of Work Systematisation in Slovene Organizations. V: Kern, T. in Rajkovic, V. ur. People and sustainable organization. Frankfurt am Main: Peter Lang. pp. 97–124. Lipicnik, B., 2002. Organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Maddux, R. B., 1992. Ucinkovito ocenjevanje storilnosti: prakticni vodnik za ucinkovitejše in zanesljivo ocenjevanje storilnosti. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Makarovic, M., Roncevic, B., Tomšic, M. in Besednjak Valic, T., 2010. Slovenski utrip 11/2010: Razvoj in delo [datoteka podatkov]. Slovenija, Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Mihelcic, M., 2000. Poslovne komunikacije. Ljubljana: Fakulteta za racunalništvo in informatiko. Morrell, K., 2008. The Narrative of "Evidence Based" Management: A Polemic. Journal of management studies, 45(3), pp. 613–635. Nieboer, C. W. M., 2007. HeRoes Job Profiling: Adding a new dimension to HR management. Middle East Company News. [online] Dostopno na: ProQuest, http://search.proquest.com/docview/232812573?acco untid=31309 [19. 7. 2013]. Novak, M., 2008. Problems of Data Evaluation in the Frame of Processes of their Data Mapping. Atlanti, 18, pp. 149–156. Oluleye, F. A., 2011. Reward economics and organisation: The issue of effectiveness. African Journal Of Business Management, 5(4), pp. 1115–1123. Palacios, D., Gil, I. in Garrigos, F., 2009. The impact of knowledge management on innovation and entrepreneurship in the biotechnology and telecommunications industries. Small bussiness economics, 32(3), pp. 291–301. Polajnar, A., Buchmeister, B. in Leber, M., 2001. Proizvodni menedžment. Maribor: Fakulteta za strojništvo. Pouliakas, K., 2010. Pay Enough, Don't Pay Too Much or Don't Pay at All? The Impact of Bonus Intensity on Job Satisfaction. Kyklos, 63(4), pp. 597–626. Ramirez, Y. W., 2006. Defining measures for the intensity of knowledge work in tasks and workers. Madison: University of Wisconsin. Raspor, A., 2010. Kljucne kompetence zaposlenih v igralniški dejavnosti. Raziskave in razprave, 3(2), pp. 25–49. Roncevic, B., 2003. Zapošljavanje i politika tržišta rada u Sloveniji. Financijska teorija i praksa: casopis za financijsku teoriju i praksu, 27(4), pp. 625–639. Roncevic, B. in Damij, N., 2011. Steering Innovation And Change In Complex Societies. Innovative Issues and Approaches in Social Sciences, 4(3), pp. 15–25. Schuster, K., 2007. Systematization Of Workplaces: Still Valid In Modern Organizations? Klaus Schuster Management Consulting. [pdf] Dostopno na: http://www.klausschuster.eu/publications/20071116- Finance_systematization.pdf [7. 7. 2013]. Sharma, C. S. in Saurabh, S., 2014. Supporting Knowledge Management through Organizational Structure. IBMRD's Journal of Management and Research, 3(1), pp. 23–33. Simon, M., 2004. Is Your Job Beyond Description?. NEA Today, 22(5), p. 43. Subroto, R. in Sivakumar, K., 2012. Global Outsourcing Relationships and Innovation: A Conceptual Framework and Research Propositions. Journal of product innovation management, 29(4), pp. 513–530. Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES Tajnikar, M., 2009. Gospodarska kriza kot cas za korenite spremembe v slovenskem zdravstvu. V: Zdravstvo v casu gospodarske krize – smo pripravljeni na spremembe?, 16. strokovno srecanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Rogaška Slatina, 21. in 22. maj 2009. Ljubljana: društvo ekonomistov v zdravstvu. pp. 17–24. Tavcar, M. I., 2002. Management sodelavcev in obvladovanje organizacije. V: Radonjic, D. ur. Management cloveških virov kot dejavnik strateškega managementa. 4. MBA posvetovanje, Maribor, 7. marec 2002. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za razvoj managementa. Uhan, S., 1996. Vrednotenje dela I, Organizacija dela, sistemizacija dela, zahtevnost dela. Kranj: Moderna organizacija. Uhan, S., 2000. Vrednotenje dela II. Motivacija, uspešnost, placa (osebni dohodek). Kranj: Moderna organizacija. Vila, A., 2000. Organizacija v postmoderni družbi. Kranj: Moderna organizacija. Waiganjo, E. W., Mukulu, E. in Kahiri, J., 2012. Relationship between Strategic Human Resource Management and Firm Performance of Kenya’s Corporate Organizations. International Journal of Humanities and Social Science, 2(10), pp. 62–70. Yang, X. in Wang, W., 2013. Exploring the Determinants of Job Satisfaction of Civil Servants in Beijing, China. Public Personnel Management, 42(4), pp. 566–587. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 2013. Uradni list Republike Slovenije 21/2013 s spremembami in dopolnitvami. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=112301 [3. 2. 2016]. Dunja Labovic Begovic, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES https://doi.org/10.3359/oz1712027 1.04: STROKOVNI CLANEK COBIB.SI: PRIRAST BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV V LETU 2016 COBIB.SI: INCREMENT OF BIBLIOGRAPHIC RECORDS IN 2016 Izvle~ek Clanek prikazuje analizo prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI v letu 2016, in sicer po mesecih in dnevih; zapise so prispevali katalogizatorji iz 252 knjižnic. Po podatkih na dan 31. 12. 2016 je bilo leta 2016 v COBIB.SI kreiranih 181.535 novih bibliografskih zapisov, v analizo in prikaz pa smo vkljucili podatke za 177.486 bibliografskih zapisov. Proti koncu leta se je mesecni prirast bibliografskih zapisov povecal, kar lahko pripišemo zapisom za zakljucna dela. Od septembra do decembra je znašal prirast skupaj 39,3 %. Na letni ravni se je, v primerjavi z letom prej, prirast povecal za 7,9 %. Vkljuceni so tudi podatki o prevzetih bibliografskih in normativnih zapisih iz drugih baz podatkov, kot so: WorldCat (OCLC), Register ISSN (International Standard Serial Number), Online katalog Kongresne knjižnice ter Library of Congress Name Authority File (LCNAF). Klju~ne besede bibliografske baze podatkov, COBIB.SI, katalogizacija, letni prirast Abstract The article shows the analysis of the annual increment of bibliographic records in COBIB.SI in 2016 by month and by day; records were contributed by cataloguers from 252 libraries. According to the data as of 31 December 2016, 181,535 new bibliographic records were created in COBIB.SI in 2016; the data for 177,486 bibliographic records is analysed and presented. At the end of the year, the monthly increment of bibliographic records increased, which can be contributed to the records for theses and dissertations. From September to December the increment was 39.3%. The annual increment was by 7.9% larger than in the previous year. The data on bibliographic and authority records downloaded from other databases is included, e.g. from WorldCat (OCLC), ISSN Register (International Standard Serial Number), Online Catalogue of the Library of Congress and Library of Congress Name Authority File (LCNAF). Keywords bibliographic databases, COBIB.SI, cataloguing, annual increment Ema Dornik Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: ema.dornik@izum.si UVOD V sistemu COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), kot organizacijskem modelu povezovanja knjižnic, je konec leta 2016 sodelovalo 835 knjižnic. V COBISS.SI je bilo vkljucenih 490 knjižnic, locimo jih po tipih knjižnic: Narodna in univerzitetna knjižnica, 83 univerzitetnih in visokošolskih knjižnic, 129 specialnih, 61 splošnih ter 216 šolskih knjižnic (Rezultati projekta COBISS.Net v številkah, 2017). Gre za nacionalni knjižnicni informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujocih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi funkcijami (Organizacijski model sistema COBISS, 2017). Vzajemna katalogizacija Vzajemna katalogizacija omogoca racionalno delitev dela in prihranek pri zahtevnem postopku obdelave knjižnicnega gradiva in vodenju katalogov. Za vsako enoto zadošca samo ena obdelava, nakar je zapis preko vzajemne bibliografsko-kataložne baze podatkov COBIB dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net. Za vzajemno katalogizacijo je znacilna tesna povezava lokalnih baz podatkov (katalogov) posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov (vzajemnim katalogom) (Vzajemna katalogizacija (COBISS3/Katalogizacija), 2017). Baze podatkov vsebujejo bibliografske zapise za razlicne vrste gradiva (monografske publikacije, serijske publikacije, integrirne vire, clanke in druge sestavne dele), za potrebe vodenja osebnih bibliografij avtorjev pa tudi zapise za izvedena dela. V letu 2016 (stanje na dan 31. 12. 2016) je bil programski segment COBISS3/Katalogizacija namešcen v 280 knjižnicah v Sloveniji. Po podatkih Centralnega registra uporabnikov COBISS.SI (z dne 20. 6. 2016) je bilo v Sloveniji 630 imetnikov dovoljenj(a) za vzajemno katalogizacijo. V triletnem obdobju je 530 katalogizatorjev katalogiziralo po vec kot 100 bibliografskih zapisov na leto (Dovoljenja za vzajemno katalogizacijo, 2017). Locimo pet razlicnih dovoljenj za vzajemno katalogizacijo (DVK): dovoljenje A – pooblastilo za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij ter za kreiranje zbirnih zapisov in zapisov za izvedena dela; dovoljenje B1 – pooblastilo za vzajemno katalogizacijo sestavnih delov; dovoljenje B2 – pooblastilo za vzajemno katalogizacijo kontinuiranih virov; dovoljenje C – pooblastilo za vzajemno katalogizacijo neknjižnega gradiva; dovoljenje D – pooblastilo za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva. COBISS3/Katalogizacija V letu 2016 smo nadaljevali uvajanje programskega segmenta COBISS3/Katalogizacija ter 30. 6. 2016 s prehodom na COBISS3/Katalogizacijo še preostalih 42 knjižnic projekt zakljucili. Letni prirast bibliografskih zapisov Konec leta 2016 je bilo v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI 4.909.449 zapisov (od tega 1.614.958 z vsaj enim avtorjem s šifro raziskovalca), v lokalnih bibliografskih bazah podatkov knjižnic pa je bilo 13.789.332 zapisov. V COBIB.SI je v letu 2016 nove bibliografske zapise prispevalo 252 knjižnic. V letu 2016 je glede na leto 2015 zaslediti porast zapisov, prevzetih iz drugih sistemov COBISS.Net ter baz podatkov OCLC (Kongresna knjižnica). Od vseh novo kreiranih zapisov jih 48 % vsebuje tudi šifro raziskovalca in tipologijo dokumenta oz. dela, kar pomeni, da so bili kreirani tudi za potrebe vodenja bibliografij. V primerjavi s predhodnim letom se je za dobrih 16 % povecalo število zapisov, ki so jih knjižnicarji popravili ali dopolnili (niso pa bili kreatorji teh zapisov). Število zapisov, ki so bili kreirani pred uvedbo normativne kontrole in so bili v letu 2016 povezani z normativno bazo, se je prav tako povecalo za 10 %. Najvecja dodana vrednost zasnove vzajemnega kataloga je kooperativno sodelovanje pri kreiranju bibliografskih zapisov. To pride še toliko bolj do izraza v sistemu vec med seboj povezanih samostojnih vzajemnih katalogov (IZUM, 2017). Zajem in prikaz podatkov v clanku vkljucujeta vse koledarske dni v letu, saj se COBIB.SI ves cas dopolnjuje, a vkljuceni so le (tako kreirani kot prevzeti) bibliografski zapisi, ki so jih v vzajemni katalog prispevali katalogizatorji. Za delovne dni smo šteli vse dni od ponedeljka do petka, za dela proste dni smo upoštevali sobote, nedelje in praznike. Na letni ravni so katalogizatorji prispevali 177.486 bibliografskih zapisov (slika 1). Podatki se zbirajo vse leto, in sicer na zacetku meseca za pretekli mesec. Ker se vzajemna baza dnevno spreminja, številke ne kažejo trenutnega stanja podatkov v bazi. Iz zajema podatkov so izvzeti bibliografski zapisi, ki so bili v vzajemni katalog shranjeni programsko (npr. Elinks, n = 2.903), ter lokalni zapisi, ki so bili shranjeni v vzajemno bazo. Le dva (dela prosta) dneva v 2016 se COBIB. SI ni dopolnil z bibliografskim zapisom (1. 1. in 24. 7.). Po podatkih o polnopravnih clanih sistema COBISS.SI in njihovem sodelovanju v sistemu vzajemne katalogizacije (Bibliografske baze podatkov in podatki o zalogi, 2017) je bilo v letu 2016 brisanih 2.028 zapisov. Slika 1: Prirast bibliografskih zapisov v letu 2016 po mesecih V nadaljevanju so prikazani podatki o kreiranih zapisih po posameznih mesecih leta 2016. Januar Januarja je bilo v COBIB.SI dodanih 14.248 bibliografskih zapisov, najvec v torek, 5. 1. 2016 (slika 2). Torek je tudi sicer dan v mesecu, ko je bilo kreiranih najvec zapisov. V 20 delovnih dneh je bilo v COBIB.SI dodanih 13.706 bibliografskih zapisov, povprecni dnevni prirast gradiva v delovnih dneh (x) je znašal 652,66 zapisa, standardni odklon (s) pa 165,19. Povprecni dnevni prirast števila bibliografskih zapisov v 11 dela prostih in praznicnih dneh (x) je znašal 54,2 zapisa, odklon (s) pa 31,60 (n = 542). Zapisi, kreirani januarja, predstavljajo 8 % celoletnega prirasta, po številu kreiranih zapisov na letni ravni januar v letu 2016 zaseda 7. mesto. V bazo COBIB.SI je bilo tega meseca zaradi posodobitve baze podatkov ELINKS.SI dodanih 759 bibliografskih Ema Dornik: COBIB.SI: PRIRAST BIBLIOGARFSKIH ZAPISOV V LETU 2016 zapisov (na sliki 2 niso všteti). Katalogizatorji so januarja prevzemali zapise tudi iz drugih bibliografskih in normativnih baz podatkov: 815 zapisov iz Registra ISSN (International Standard Serial Number), 747 iz baze WorldCat (OCLC), 128 iz Online kataloga Kongresne knjižnice (LC), 606 normativnih zapisov pa iz LCNAF (Library of Congress Name Authority File). Slika 2: Število bibliografskih zapisov, kreiranih januarja 2016 (podatki, zbrani na dan 1. 2. 2016) Februar Februarja 2016 so bili v 20 delovnih dneh kreirani 12.704 zapisi (slika 3), povprecno (x) 635,2 zapisa na dan, odklon (s) pa je znašal 78,84. V 29 dneh je bilo kreiranih manj zapisov kot mesec prej (n = 13.214); zapisi, kreirani v februarju, predstavljajo 7,4 % vseh zapisov, kreiranih leta 2016, februar je tako na 9. mestu po prispevanih zapisih. Najvec zapisov je bilo kreiranih v sredo, 24. 2. 2016, in sicer 835. Tudi sicer je sreda dan v mesecu, ko je bilo kreiranih najvec zapisov; v štirih sredah je bilo kreiranih 2.754 zapisov, kar predstavlja 20,8 % februarske produkcije. Povprecni dnevni prirast gradiva (x) v devetih dela prostih dneh je znašal 56,67, odklon (s) je 28,55, skupni prirast (n) pa 210. Število prevzetih bibliografskih zapisov iz drugih baz podatkov v februarju 2016: iz Registra ISSN je bilo prevzetih 49 zapisov, iz baze WorldCat (OCLC) 673, iz LC 131, iz LCNAF pa 448 normativnih zapisov. Slika 3: Število bibliografskih zapisov, kreiranih februarja 2016 (podatki, zbrani na dan 1. 3. 2016) Marec V 22 delovnih dneh so katalogizatorji v COBIB.SI prispevali 14.380 bibliografskih zapisov (x = 653,64, s = 59,42), v dela prostih dneh pa še dodatnih 421 (x = 46,77; s = 15,51) (slika 4). Zapisi, kreirani marca, predstavljajo 8,3 % letnega prirasta; marec zaseda 6. mesto. Najvec bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v cetrtek, 17. 3. 2016, in sicer 744. V marcu je vodilni dan po skupnem številu kreiranih zapisov cetrtek. V petih cetrtkih je bilo kreiranih 3.427 zapisov, kar predstavlja 23,1 % mesecnega prirasta, sledijo srede s 23 % kreiranih zapisov v tem mesecu. Zapisi, kreirani ob dela prostih dneh, predstavljajo 2,8 % prirasta tega meseca. Prevzeti bibliografski zapisi iz drugih baz podatkov so: 59 zapisov iz Registra ISSN, 793 iz baze WorldCat (OCLC), 123 iz LC ter 521 normativnih zapisov iz LCNAF. Slika 4: Število bibliografskih zapisov, kreiranih marca 2016 (podatki, zbrani na dan 1. 4. 2016) April Aprila so katalogizatorji v COBIB.SI vnesli 12.409 bibliografskih zapisov, posodobitev baze ELINKS.SI pa je prirast povecala za dodatnih 607 zapisov, ki niso všteti v prikaz na sliki 5. Iz Registra ISSN je bilo prevzetih 669 zapisov, iz baze WorldCat (OCLC) 821, iz LC 109, iz LCNAF pa 416 normativnih zapisov. Najvec bibliografskih zapisov (n = 767) je bilo kreiranih v torek, 12. 4. 2016. V 20 delovnih dnevih je povprecni dnevni prirast števila bibliografskih zapisov (xŻ ) znašal 601,35 zapisa, odklon (s) je bil 134,30, skupno število kreiranih zapisov (n) pa 12.027. Najvecji skupni prirast bibliografskih zapisov v delovnih dneh aprila je zabeležen ob ponedeljkih (22,4 %), sledijo torki z 22,4 %. Na letni ravni predstavljajo bibliografski zapisi, kreirani aprila, 7 %. April je imel deset dela prostih dni, ko beležimo 382 kreiranih zapisov (xŻ = 38,20, s = 13,96). Po številu kreiranih zapisov v letu 2015 in tudi v letu 2016 je april na predzadnjem (11.) mestu. Ema Dornik: COBIB.SI: PRIRAST BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV V LETU 2016 Slika 5: Število bibliografskih zapisov, kreiranih aprila 2016 (podatki, zbrani na dan 3. 5. 2016) Maj Zapisi, kreirani maja 2016, predstavljajo 7,9 % letnega prirasta bibliografskih zapisov; maj je na 8. mestu glede skupnega števila kreiranih zapisov po mesecih (n = 13.980). S slike 6 je razvidno, da je cetrtek, 5. 5., z 809 zapisi dan, ko je bil dnevni prirast bibliografskih zapisov najvišji, sledita sreda, 4. 5., s 790 zapisi in torek, 10. 5., s 714 zapisi. Skupno število zapisov, kreiranih v delovnih dneh tedna, kaže, da so v maju na prvem mestu torki (24,7 %), sledijo srede (20,7 %) in cetrtki (19,6 %). Zapisi so bili prevzeti tudi iz drugih baz, in sicer iz Registra ISSN (n = 83) in iz baz OCLC (n = 773), LC (n = 143) in LCNAF (n = 397). V štirih sobotah in petih nedeljah so katalogizatorji COBIB.SI dopolnili s 482 bibliografskimi zapisi (x = 53,56; s = 27,10). V 22 delovnih dneh je povprecni dnevni prirast gradiva (x) znašal 613,55 zapisa, odklon (s) je bil 152,35, skupno število zapisov (n) pa 113.498. Slika 6: Število bibliografskih zapisov, kreiranih maja 2016 (podatki, zbrani na dan 1. 6. 2016) Junij Mesecni prirast v juniju predstavlja 8,4 % letnega prirasta bibliografskih zapisov; junij je tako na petem mestu. V 30 dneh junija je bilo kreiranih 14.913 zapisov, kar je za 1.717 zapisov vec kot junija 2015. Zapisi so bili prevzeti tudi iz tujih baz, in sicer 45 zapisov iz Registra ISSN, 820 iz baze WorldCat (OCLC), 84 iz LC ter 398 normativnih zapisov iz LCNAF. Že tretje leto zapored je sreda dan, ko je bilo (kumulativno po dnevih) kreiranih najvec zapisov v tem mesecu (n = 3.421). Gledano na posamezen dan v mesecu pa je bilo najvec zapisov kreiranih v torek, 21. 6. 2016, in sicer 823 (slika 7). V juniju je bilo v 22 delovnih dneh kreiranih 14.588 bibliografskih zapisov, kar predstavlja 97,8 % mesecnega prirasta, na delovni dan je povprecni prirast (x) znašal 663,09, odklon (s) pa 72,87. Zapisi, kreirani ob sobotah in nedeljah, predstavljajo 2,2-odstotni delež prirasta v juniju (n = 325, x = 40,63, s = 12,45). Slika 7: Število bibliografskih zapisov, kreiranih junija 2016 (podatki, zbrani na dan 1. 7. 2016) Julij Julija 2016 je bilo 21 delovnih dni, prirast bibliografskih zapisov v COBIB.SI obsega 12.424 zapisov. Najvec zapisov v tem mesecu je bilo kreiranih v torek, 6. 7., in sicer 753. Zanimivo je, da je bilo tudi v letu 2015 prav tako v torek (7. 7.) kreiranih najvec zapisov. Povprecni dnevni prirast (x) števila bibliografskih zapisov v delovnih dneh je bil 591,62, odklon (s) pa 107. V petih sobotah in petih nedeljah je bilo kreiranih 170 zapisov, povprecni dnevni prirast (x) v dela prostih dneh je znašal 17, standardni odklon (s) pa 11,53. Bibliografski zapisi, kreirani v tem mesecu (n = 12.594), predstavljajo 7,1 % letnega prirasta, tako da je julij na 10. mestu glede na letni prirast. Ažuriranje baze ELINKS.SI je v COBIB.SI doprineslo dodatnih 1.147 bibliografskih zapisov, ki v analizi in na sliki 8 niso upoštevani. Iz drugih baz podatkov je bilo julija prevzetih: 677 zapisov iz Registra ISSN, 744 iz baze WorldCat (OCLC), 97 iz LC in 319 normativnih zapisov iz LCNAF. Slika 8: Število bibliografskih zapisov, kreiranih julija 2016 (podatki, zbrani na dan 1. 8. 2016) Ema Dornik: COBIB.SI: PRIRAST BIBLIOGARFSKIH ZAPISOV V LETU 2016 Avgust Vecletni trend kaže, da je avgust mesec, ko je v COBIB.SI kreiranih najmanj bibliografskih zapisov na letni ravni (6,5 %, n = 11.585). V 22 delovnih dneh je bil povprecni dnevni prirast (x) 515,41 zapisa, odklon (s) je bil 88,54; skupno število kreiranih zapisov (n) je znašalo 11.339 zapisov. V 9 dela prostih dneh je bilo kreiranih 246 bibliografskih zapisov, povprecni dnevni prirast gradiva (x) je znašal 27,33, odklon (s) 14,19, skupno število (n) pa 123 kreiranih zapisov. Najvec zapisov je bilo kreiranih v sredo, 17. 8. 2016, in sicer 661, po številu kreiranih zapisov sledita sreda, 31. 8., s 650 in cetrtek, 18. 8., s 633 zapisi (slika 9). Zapisi, prevzeti iz drugih baz: 84 iz Registra ISSN, 758 iz baze WorldCat (OCLC), 100 iz LC ter 384 normativnih zapisov iz LCNAF. Slika 9: Število bibliografskih zapisov, kreiranih avgusta 2016 (podatki, zbrani na dan 1. 9. 2016) September Drugo leto zapored je september na 4. mestu po število kreiranih zapisov na letni ravni (9,4 %, n = 16.660). Najvec zapisov v tem mesecu (n = 966) je bilo kreiranih v torek, 27. 9. 2016 (slika 10), sledita sreda, 21. 9. 2016, z 918 in cetrtek, 29. 9. 2016, z 893 kreiranimi bibliografskimi zapisi. V septembru je bilo glede na dan v tednu najvec zapisov kreiranih na cetrtek, in sicer v petih cetrtkih je bilo kreiranih 3.726 zapisov, kar predstavlja 22,4 % mesecnega prirasta. Po skupnem prirastu glede na dan v tednu zanimivo sledi petek – zapisi, kreirani v petih petkih, predstavljajo 19,9 % mesecnega prirasta. Zapisi, prevzeti iz drugih baz podatkov: 70 iz Registra ISSN, 786 iz baze WorldCat (OCLC), 111 iz LC ter 154 normativnih zapisov iz LCNAF. Povprecni dnevni prirast zapisov (x) v 22 delovnih dnevih je znašal 747,36 zapisa, odklon (s) je bil 113,28, skupno število zapisov (n) pa 16.442; v osmih dela prostih dneh so podatki o kreiranju bibliografskih zapisov naslednji: x = 27,25, s = 34,01, n = 218, kar predstavlja 1,3 % mesecnega prirasta. Slika 10: Število bibliografskih zapisov, kreiranih septembra 2016 (podatki, zbrani na dan 4. 10. 2016) Oktober Oktober 2016 je z 10,1 % letnega prirasta (n = 17.983), enako kot v letih 2014 in 2015, na drugem mestu po številu kreiranih zapisov. Periodicno posodabljanje baze podatkov ELINKS.SI v oktobru je vzajemno bazo povecalo za 937 novih bibliografskih zapisov, a ti niso všteti v prikazu na sliki 11. Katalogizatorji so v 20 delovnih dnevih kreirali 97,2 % mesecnega prirasta bibliografskih zapisov (n =17.477, x = 873,85, s = 100,73). Cetrtek, 6. 10., je dan, ko je bilo prvic v tem letu kreiranih vec kot 1.000 (n = 1.007) zapisov v enem dnevu. To je tudi prvi dan v letih od 2014 do 2016 s takšnim obsegom kreiranih zapisov, odkar spremljamo letni prirast COBIB.SI. Štirje cetrtki so tudi v skupnem seštevku vodilni po mesecnem prirastu zapisov (n = 3.722 ali 20,7 %). Sledijo štirje torki z 20,1 %, štirje ponedeljki z 19,7 %, štiri srede z 19,5 %, ter štirje petki s 17,2 % mesecnega prirasta. V 11 dela prostih dnevih je bilo kreiranih 506 zapisov (x = 46, s = 25,65), kar znaša 2,8 % mesecnega prirasta. Slika 11: Število bibliografskih zapisov, kreiranih oktobra 2016 (podatki, zbrani na dan 2. 11. 2016) November Novembra 2016 je bilo kreiranih 18.107 bibliografskih zapisov, kar je najvec v letu (10,2 %). Tudi leta 2015 je bil november na prvem mestu po številu kreiranih zapisov na letni ravni (9,4 %). V tem mesecu je bila trikrat presežena meja kreiranih zapisov 1.000/dan, in to dvakrat na sredo: 16. 11. (n = 1.082) in 30. 11. (n = 1.043) ter enkrat na ponedeljek: 28. 11. (n = 1.001). Tudi sicer je bila sreda najbolj produktiven dan za kreiranje zapisov na mesecni ravni – v petih sredah je bilo kreiranih 4.450 zapisov, kar Ema Dornik: COBIB.SI: PRIRAST BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV V LETU 2016 predstavlja 24,6 % mesecnega prirasta; sledijo ponedeljki z 20,5 % ali 3.712 zapisi ter torki z 18,3 % mesecnega prirasta ali 3.298 zapisi. Iz drugih baz podatkov so katalogizatorji prevzeli: 74 zapisov iz Registra ISSN, 929 zapisov iz baze WorldCat (OCLC), 169 zapisov iz LC in 483 normativnih zapisov iz LCNAF. V 21 delovnih dneh je bilo kreiranih 17.624 bibliografskih zapisov (x = 839,24, s = 125,73), v devetih dela prostih dneh pa 483 bibliografskih zapisov (x = 53,67, s = 22,49) (slika 12). Slika 12: Število bibliografskih zapisov, kreiranih novembra 2016 (podatki, zbrani na dan 1. 12. 2016) December Zapisi, kreirani decembra 2016, predstavljajo 9,6-odstotni delež letnega prirasta (podatki, zbrani na dan 3. 1. 2017), s tem se december uvršca na tretje mesto po številu kreiranih zapisov na letni ravni. Na sliki 13 je vidno, da je bilo najvec zapisov kreiranih v torek, 13. 12. 2016, in sicer 980. V 21 delovnih dneh je bilo kreiranih 116.572 zapisov (x =789,14, s = 185,54), v 10 dela prostih dneh pa 420 (x = 42, s = 22,86). Decembra je bil cetrtek najbolj produktiven dan v tednu. V petih cetrtkih je bilo kreiranih 3.875 zapisov, kar predstavlja 22,1 % mesecnega prirasta, sledijo štirje torki s 3.502 zapisoma ali 20,6 % ter štiri srede s 3.328 zapisi ali 19,6 % mesecnega prirasta bibliografskih zapisov. Zapisi, kreirani v dela prostih in praznicnih dneh, predstavljajo 2,5 % mesecnega prirasta. Tudi v decembru so katalogizatorji prevzemali zapise iz drugih baz podatkov: 79 iz Registra ISSN, 928 iz baze WorldCat (OCLC), 196 iz LC, 585 normativnih zapisov pa iz LCNAF. Slika 13: Število bibliografskih zapisov, kreiranih decembra 2016 (podatki, zbrani na dan 3. 1. 2017) Pregled prirasta bibliografskih zapisov po mesecih leta 2016 kaže, da si po številu kreiranih zapisov (padajoce) sledijo: november, oktober, december, september, junij, marec, januar, maj, februar, julij, april in avgust z najmanjšim mesecnim prirastom bibliografskih zapisov na letni ravni (tabela 1, slika 1). Tabela 1: Mesecni prirast bibliografskih zapisov COBIB.SI v letu 2016 (padajoce glede na prirast) Mesec (2016) Kreirani zapisi (n) Kreirani zapisi (%) november 18.107 10,2 oktober 17.983 10,2 december 16.992 9,6 september 16.660 9,4 junij 14.913 8,4 marec 14.801 8,3 januar 14.248 8 maj 13.980 7,9 februar 13.214 7,4 julij 12.594 7,1 april 12.409 7 avgust 11.585 6,5 Skupaj 177.486 100 Primerjava letnega prirasta po mesecih v letih 2014 in 2016 je predstavljena na sliki 14. Slika 14: Letni prirast bibliografskih zapisov po mesecih, 2014–2016 Prirast bibliografskih zapisov po dnevih (upoštevano je celo leto, torej vsi dnevi leta, tako delovni kot dela prosti) kaže, da je bilo v letu 2016 najvec zapisov kreiranih ob sredah (20,9 %, n = 37.144, x = 728,31, s = 136,52); sledijo torki z 20,7 % (n = 36.771, x = 721, s = 131,37). Na tretjem mestu so cetrtki z 20,2 % kreiranih zapisov (n = 35.874, x = 689,88, s = 141,67), ponedeljki z 18,1 % (n = 32.195, x = 699,89, s = 148,45) so na cetrtem mestu. Na zadnjem mestu med delovnimi dnevi so, pricakovano in enako kot prejšnja leta, petki s 17,3 % (n = 30.767, x = 591,67, s = 133,11). Ema Dornik: COBIB.SI: PRIRAST BIBLIOGARFSKIH ZAPISOV V LETU 2016 Zapisi, kreirani ob sobotah, predstavljajo 1,2 % (n = 2.208, x = 41,66, s = 26,82), ob nedeljah 1,2 % (x = 42,29, s = 23,84), ob praznicnih dnevih pa 0,2 % letnega prirasta (n = 328). Bibliografska baza COBIB.SI je tesno povezana z vzajemno bazo podatkov o osebnih in korporativnih imenih CONOR.SI. V letu 2016 je bilo kreiranih 62.364 normativnih zapisov, od teh jih je bilo 7,9 % (n = 4.952) prevzetih iz LCNAF. V bazi CONOR.SI je bilo popravljenih in dopolnjenih 26.457 normativnih zapisov, posledicno je bilo, zaradi sinhronizacije med bazama podatkov CONOR.SI in COBIB.SI, v letu 2016 ažuriranih 493.439 bibliografskih zapisov. V bazi CONOR.SI pa so katalogizatorji za brisanje oznacili 716 normativnih zapisov. V vzajemni bazi podatkov COBIB.SI je bilo ob koncu leta 74 % bibliografskih zapisov povezanih z normativno bazo podatkov CONOR.SI (IZUM, 2017; Normativna baza podatkov CONOR.SI, 2017). Diskusija Podatki o prirastu bibliografskih zapisov v COBIB.SI v letu 2016 so pokazali, da je bilo sredi delovnega tedna kreiranih najvec novih zapisov. V primerjavi s predhodnim letom je delež prirasta vecji za 7,9 %. Sreda je dan v tednu, ki je na letni ravni zaslužen za najvecji prirast. Ce primerjamo prirast bibliografskih zapisov po posameznih dnevih v posameznem mesecu, sta vodilna torek in cetrtek. Sreda je vodilni dan po številu kreiranih bibliografskih zapisov v naslednjih mesecih: februar, avgust in november. Torek je vodilni dan po številu kreiranih zapisov v naslednjih mesecih: januar, junij, julij in december. Cetrtek je vodilni dan v marcu, maju, septembru in oktobru. Ponedeljek je vodilni dan v aprilu. Petek pa nikoli ni bil vodilni dan po številu kreiranih zapisov. Leto 2016 je postreglo z novim mejnikom, in sicer v enem dnevu je bilo kreiranih preko 1.000 zapisov. Štiri dneve beležimo preseganje tega mejnika, za kar gre zasluga predvsem vnosu zapisov za zakljucna dela, 30. septembra 2016 se je namrec zakljucilo obdobje, do katerega je bilo še možno zakljuciti izobraževanje po predbolonjskih študijskih programih. Pregled prirasta po mesecih po pricakovanjih kaže, da je avgust najnižje na lestvici prirasta, kar je razumljivo, saj je to mesec letnih dopustov (slika 14). V letu 2016 sta le dva dela prosta dneva, ko v COBIB.SI nismo zabeležili prirasta bibliografskih zapisov. To dokazuje, kako živa je bibliografsko-kataložna baza COBIB.SI, tudi v smislu zbiranja podatkov, predstavljenih v clanku, saj se število kreiranih zapisov ves cas spreminja. Pri interpretaciji podatkov ne smemo pozabiti, da so bili podatki zbrani tekom leta 2016, zato se stanje bibliografsko-kataložne baze in absolutne številke kreiranih zapisov lahko razlikujejo od trenutnega stanja števila kreiranih zapisov po posameznem dnevu in/ali mesecu (npr. izbrisani podvojeni zapisi, prav tako smo iz prikaza izvzeli bibliografske zapise, ki so bili vkljuceni v COBIB.SI zaradi ažuriranja baze ELINKS.SI, in zapise iz lokalnih baz podatkov, ki se shranjujejo na vzajemni nivo). Ob spremljanju številcnega letnega prirasta bibliografskih zapisov pa se moramo zavedati, da mora kakovost bibliografskih zapisov biti in ostati pomembnejša od kvantitete. V IZUM-u v ta namen izvajamo aktivnosti, ki so del sistema zagotavljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov v COBIB.SI (Dornik, et al., 2017). ZAKLJU^EK Leto 2016 je pomembno za razvoj slovenske vzajemne katalogizacije, saj se je 30. 6. 2016 koncalo obdobje uporabe programske opreme COBISS2/Katalogizacija, takrat je bil zakljucen prehod vseh slovenskih knjižnic na COBISS3/Katalogizacijo. COBIB.SI kot integriran nacin vodenja knjižnicnih katalogov in bibliografij raziskovalcev je knjižnicni informacijski sistem, ki je na dan 31. 12. 2016 obsegal 4.909.449 bibliografskih zapisov. Obseg in vsebina kažeta na velik pomen tovrstnih podatkov, ki bodo zagotovo tudi v prihodnje igrali pomembno vlogo pri razvoju informacijske družbe. Reference Bibliografske baze podatkov in podatki o zalogi, 2017. [spletni dokument] Dostopno na: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/dokumenti/ STAT_PRIRAST_SI_2016_1.pdf [28. 12. 2017]. Dornik, E., Badovinac, B., Kos, J. in Farkaš, B., 2017. Sistem zagotavljanja kakovosti COBIB.SI: izbrane aktivnosti za leto 2016. Knjižnica [online], 61(1/2), pp. 191–205. Dostopno na: https://knjiznica.zbdszveza. si/knjiznica/article/view/6167 [17. 1. 2018]. Dovoljenja za vzajemno katalogizacijo, 2017. [spletna stran] Dostopno na: http://izobrazevanje.izum.si/EntryFormDesktopDefault. aspx?tabid=36&type=licence [28. 12. 2017]. IZUM, 2017. Letno porocilo o delu IZUM za leto 2016. [spletni dokument] Maribor: Institut informacijskih znanosti. Dostopno na: http://dok/ Externi/porocilo/2016/Letno_porocilo_2016_vse_sprejeto_na_ UO_2017-02-27.pdf [16. 1. 2018]. Normativna baza podatkov CONOR.SI, 2017. [spletni dokument] Dostopno na: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/dokumenti/ STAT_PRIRAST_CONOR_SI_2016.pdf [16. 1. 2018]. Organizacijski model sistema COBISS, 2017. [spletna stran] Dostopno na: https://www.cobiss.net/si/platforma-cobiss.htm#c2 [28. 12. 2017]. Rezultati projekta COBISS.Net v številkah, 2017. [spletni dokument] Dostopno na: https://www.cobiss.net/doc/Stat_kazalci_2016.pdf [28. 12. 2017] Vzajemna katalogizacija (COBISS3/Katalogizacija), 2017. [spletna stran] Dostopno na: https://www.cobiss.net/si/platforma-cobiss.htm#c4 [28. 12. 2017]. Ema Dornik: COBIB.SI: PRIRAST BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV V LETU 2016 34 https://doi.org/10.3359/oz1712034 1.25: DRUGI CLANKI ALI SESTAVKI KONFERENCA PUBMET2016 Na Univerzi v Zadru se je od 20. do 21. oktobra 2016 odvijala mednarodna konferenca PUBMET2016. To je bila tretja konferenca o znanstvenem objavljanju v kontekstu odprte znanosti s ciljem predstavitve inovativnih pristopov, najboljših praks in novih trendov na tem podrocju. Konferenca je bila posvecena odprti znanosti, kulturni dedišcini na spletu, metriki in evalvaciji znanstvene uspešnosti, znanstvenemu objavljanju v 21. stoletju, upravljanju pravic v zvezi z objavljanjem v odprtem dostopu (angl. open access, OA) ter eticnim vprašanjem in poslovnim modelom na podrocju znanstvenega objavljanja. Pred otvoritvijo konference je Pavel Synek, predstavnik podjetja EBSCO Information Services (letos eden od zlatih sponzorjev), predstavil njihove produkte EBSCO Discovery Service in alternativno metriko PlumX. Drugi vecji sponzorji, kot so Elsevier, Thomson Reuters in Altmetric, so imeli svoje stojnice pred konferencno dvorano in bili ves cas konference na voljo za individualne predstavitve in vprašanja glede njihovih produktov. Data sources and indicators for a balanced representation of all fields Gunnar Sivertsen, raziskovalec in svetovalec na podrocju znanstvenega objavljanja, bibliometrijskih indikatorjev in evalvacije znanstvene uspešnosti na NIFU STEP (Norwegian Institute for Studies in Innovation, Research and Education, Norveška) v Oslu, nam je predstavil bibliografski kazalec, ki so ga definirali za njihov sistem CRIStin (Current Research Information System in Norway) s ciljem rešitve problema neuravnoteženega vrednotenja razlicnih znanstvenih ved v bibliometricnih raziskavah in pri evalvaciji raziskovalcev. Ta problem je posledica razlicnih praks znanstvenega objavljanja (število avtorjev in objav po posameznih vedah, število objav po avtorju, število avtorjev po objavi, jezik objave) ter razlicne pokritosti revij in knjig v razlicnih podatkovnih virih. Norveški model evalvacije znanstvene uspešnosti je sestavljen iz treh delov: kompletnih in validiranih bibliografij raziskovalcev, normiranih bibliografskih kazalcev po znanstvenih vedah in storilnostno naravnanega modela letnega neposrednega financiranja institucij. V raziskavo so zajeli bibliografije približno 15.000 raziskovalcev v obdobju od 2011 do 2012 in simulirali srednjo vrednost tock publikacij za pet podrocij (humanistiko, družboslovje, medicino, naravoslovje in tehniko) ter jih razdelili na frakcije po institucijah soavtorjev publikacij. Rezultat je pokazal, da je za bibliografski kazalec najbolje uporabiti kvadratni koren frakcije za posamezno institucijo in ga dopolniti z normiranim citatnim kazalcem po posameznih vedah za zadnja tri leta (npr. srednja vrednost števila citatov glede na svetovno povprecje (angl. mean normalized citation score, MNCS) po leidenski lestvici ali glede na 10-odstotni delež najpogosteje citiranih clankov po leidenski lestvici). Takšnega bibliografskega kazalca pa ni možno uporabiti na nivoju avtorjev. Evolving strategies for Open Access Implementation: some findings from the OpenAIRE FP7 Post-Grant Open Access Pilot Pablo de Castro (LIBER), ki se ukvarja s projekti na podrocju odprtega dostopa, je predstavil rezultate projekta OpenAIRE FP7 Post-Grant Open Access Pilot. Vecina clanic EU poroca o uporabi predvsem dveh modelov odprtega dostopa. To sta zeleni model (samoarhiviranje) in zlati model (objavljanje v odprtem dostopu). Med državami je bila glede crpanja sredstev za implementacijo odprtega dostopa najbolj uspešna Španija s 95 zahtevki. Slovenija je do zdaj realizirala samo štiri zahtevke. Sofinanciranih je 64 revij, ki so imele vec kot en zahtevek; najvec realiziranih zahtevkov med založniki so imeli NPG/Macmillan (123), BioMed Central (101) in PLoS (87). Med institucijami z realiziranimi zahtevki ni bilo slovenskih, najuspešnejše so bile CSIS, CNR in Max Planck Gesellschaft. Publications & Research Assessment Policy in the UK: Insisting on Open Access Dominic Tate (Library Research Support, Edinburgh University Library) je predstavil nov model evalvacije znanosti v okviru sistema REF (Research Excellence Framework) za visokošolske institucije v Združenem kraljestvu, ki se posodablja vsakih 7 ali 8 let. Rezultati evalvacije imajo neposreden vpliv na financiranje institucij. Od aprila 2016 morajo biti vsi clanki in prispevki v treh mesecih od sprejema v objavo deponirani v institucionalnih (IR) ali predmetnih repozitorijih (npr. arXiv, PubMed Central, Pure) in odprtodostopni po zelenem modelu, in to 12 (naravoslovje in medicina) ali 24 mesecev (humanistika), sicer se leta 2021 ne bo možno prijaviti za naslednje obdobje REF-a. Izjem je zelo malo (npr. embargo založnika glede odprtega dostopa). Posledica te zahteve je zelo hiter porast objav v odprtem dostopu. Pri njih je tudi vse vec usposabljanja raziskovalcev in administratorjev za odprti dostop. Razmišljajo o dodatnem nagrajevanju tistih, ki bodo na tem podrocju naredili vec od minimalnih zahtev. Zavedajo se, da je objava v odprtem dostopu stvar dogovora med avtorji in založniki, zato bodo pred koncno prijavo za REF skušali rešiti vse problematicne objave. To pa zahteva nov proces validacije in obravnavanja izjem, za kar je odgovorna ekipa za znanstveno komuniciranje (Scholarly Communications Team). Trenutno je v odprtem dostopu okrog 82 % objav. Handle with care: pros and cons of open peer review on research integrity Flaminio Squazzoni (GECS – Research Group on Experimental and Computational Sociology, Department of Economics and Management, University of Brescia, Italija) je predstavil dobre in slabe lastnosti odprte recenzije (OPR), ki so jo zacele uvajati nekatere revije, da bi premostile težave standardnega zaupnega modela in vzpostavile pravicnejši in transparentnejši model. V raziskavi so simulirali obnašanje znanstvenikov, možne oblike dogovarjanja z recenzenti in vplive na mnenje recenzentov. Medtem ko je transparentnost vrednota sama po sebi, še posebej s stališca vecanja kredibilnosti znanosti, ima lahko OPR znotraj znanstvene skupnosti negativne ucinke, kot so npr. zmanjšanje poslanstva znanosti in iskanja resnice ali vecanje moci dobro uveljavljenih znanstvenikov. Rezultati so pokazali, da podražitev procesa odprte recenzije ne zagotavlja njene kakovosti, saj je lahko posledica elegantnega izogibanja tveganim mnenjem; to podaljša in podraži proces. Ce so recenzenti strateško doloceni in razkriti, je lahko objava popacena in v takem primeru kakovost publikacije ni bistveno boljša kot pri zaprti recenziji. OPR je mogoce izboljšati s povecanjem števila recenzentov, vendar to lahko bistveno poveca stroške recenzije in s tem zmanjša sredstva za raziskave, mnenje pa je lahko na koncu enako kot pri zaprtih recenzijah z manjšim številom recenzentov. Detection of plagiarism in scholarly journals – experiences of the Croatian Medical Journal Ksenija Baždaric (Department of Medical Informatics, Faculty of Medicine, University of Rijeka, Hrvaška) je predstavila sistem za odkrivanje plagiatov v reviji Croatian Medical Journal. Vsak prispevek se preverja z orodjem CrossRef Similarity Check, nato pa prispevek rocno verificira urednik za integriteto v znanosti (angl. Research Integrity Editor). Pri tem se preverjajo naslednje vrste plagiatov: ocitni plagiati (npr. prevod brez potrditve), plagiati z agregirano vsebino iz razlicnih necitiranih virov (angl. patchwork plagiarism), psevdoparafrazirani plagiati, minorni plagiati (med avtorji ni konflikta interesov), tehnicni plagiati (prevzemanje materialov in metod), samoplagiati (odvisno od deleža uporabe predhodnih del brez citiranja izvirnega besedila). Rezultati so pokazali, da je od 754 prispevkov 11 % plagiatov, od tega je 74 % samoplagiatov. Upoštevanje eticnih standardov je odgovornost uredništva revije in zato je nujno, da se uredniki, recenzenti in avtorji ustrezno izobražujejo. Editing journals in the field of social sciences: values and pitfalls of peer review Radovan Vrana (Department for Information and Communication Sciences, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Zagreb, Hrvaška) je predstavil rezultate raziskave procesa recenzije v hrvaških znanstvenih revijah s podrocja družbenih ved z vidika urednikov; namen raziskave je bil izboljšati ta proces. Rezultati so pokazali, da prevec urednikov dela samih ali z enim asistentom, zato so preobremenjeni z delom. Pojavljajo se zakasnitve pri objavljanju in tudi vecje napake, ki lahko zmanjšajo ugled revije. Pogosto razpolagajo z manjšim številom recenzentov, ki so zato bolj obremenjeni in veckrat zavrnejo sodelovanje, tako da morajo asistenti skrbno izbirati recenzente in jih spodbujati, saj recenzenti v glavnem ne dobijo financnega nadomestila. Vedno težje je v roku napisati uporabno in pošteno recenzijo. Zanimiva je želja recenzentov, da avtorji poznajo njihova imena; menijo namrec, da bi bilo njihovo delo tako boljše in transparentnejše. The frequency of scientific plagiarism measured by a text matching software: A systematic review Vanja Pupovac (School of Medicine, University of Rijeka, Hrvaška) je predstavila raziskavo, katere cilj je oceniti pogostost in znacilnosti plagiatorstva v mednarodni znanstveni skupnosti. Namen raziskave je bil spodbuditi razpravo o univerzalni definiciji plagiatorstva in ukrepe za preprecevanje plagiatorstva. V ta namen so v 35-ih bibliografskih bazah, petih bazah sive literature in devetih znanstvenih revijah izvedli sistematicen pregled objavljenih znanstvenih študij (clankov ali prispevkov s konferenc) na temo merjenja plagiatorstva v znanstvenih clankih z uporabo orodij za uparjanje besedil. Spremenljivke, ki so jih obravnavali, so: osnovne lastnosti študij (prvi avtor, leto in država izdaje), lastnosti analiziranih dokumentov (število, tip – polno besedilo, povzetek ali odlomki, status – objavljen, neobjavljen), znacilnosti procedure za prepoznavanje plagiata (orodje, podatkovne baze, kriteriji za prepoznavanje plagiata), merjenje rezultatov (število dokumentov, ki so minorni ali ocitnejši plagiati ali plagiati katere koli vrste). Rezultati so pokazali, da študije, ki POROCILO analizirajo manjši vzorec objav (podrobnejše študije), zaznavajo vecjo stopnjo plagiatorstva (od 5 % do 23 %), študije, ki zajemajo vecje število objav, pa zaznavajo od 0,2 % do 1 % plagiatov. Ugotovljeno je tudi, da so blažje oblike plagiatorstva (npr. kopiranje standardnih metod ali tehnicnih terminov) pogostejše kot resnejše oblike plagiatorstva (npr. kopiranje idej ali rezultatov raziskav). Analysis of Open Access Publications of the Slovenian Researchers in 2015: Impact and Economics Miro Pušnik, Maja Vihar, Uroš Kunaver (Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana), Rok Štukelj (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor) so predstavili oceno odprte dostopnosti znanstvenih publikacij slovenskih raziskovalcev v letu 2015 na vzorcu 1139 odprtodostopnih publikacij iz baze podatkov Scopus. Analizirali so modele odprtega dostopa za revije, v katerih so ti clanki objavljeni, in ugotovili, da je 911 clankov objavljenih v revijah zlatega modela odprtega dostopa (427 brezplacno), 228 clankov pa v hibridnih revijah s placilom stroškov obdelave (angl. Article Processing Charge, APC). Samo 55 clankov je dostopnih v enem od slovenskih repozitorijev, kar kaže, da nacionalni repozitorij odprte znanosti do zdaj ni upravicil svoje naloge. Glede na restriktivni model cen založnikov bi skupni znesek za APC za vse clanke znašal 1.123.901 EUR. To je 1.574 EUR na clanek (Wiley – 2.501 EUR, Taylor&Francis – 942 EUR), dejansko pa so avtorji placali okrog 60 % tega zneska (675.000 EUR). Ce primerjamo faktor vpliva SNIP za vse clanke slovenskih avtorjev iz leta 2015, je ta faktor za clanke v odprtem dostopu v povprecju vecji za 0,26. Croatian medical journals and standards of good publication practice: An analysis of instructions for authors Lea Škoric, Dina Vrkic in Jelka Petrak (Central Medical Library, School of Medicine, University of Zagreb, Hrvaška) so predstavili, v kakšnem obsegu hrvaške medicinske revije, dostopne v nacionalnem repozitorju odprtega dostopa Hrcak, sledijo priporocilom Mednarodnega odbora urednikov medicinskih revij (International Committee of Medical Journal Editors, ICMJE), ki jih upošteva že vec kot 2500 medicinskih revij in so postala nezamenljivo orodje pri vodenju, urejanju in objavljanju znanstvenih del v teh revijah (avtorstvo, avtorske pravice, recenzije, kršitve v znanosti, konflikti interesov, eticna vprašanja, registracija klinicnih preizkusov, relacije med uredniki in lastniki revij). Za 38 izbranih revij so s portala Hrcak pridobili informacije o uredniški politiki glede vloge in odgovornosti avtorjev, avtorskih pravic, priprave prispevkov, omembe priporocil ICMJE, odprtega dostopa (vse revije po zlatem modelu) ter vkljucenosti revije v DOAJ (devet revij) in SHERPA/ RoMEO (dve reviji). Rezultati so pokazali, da priporocila ICMJE omenja 23 revij (najbolj glede priprave prispevkov, predvsem za reference in citate), šest pa jih je vkljucenih v uradni seznam revij ICMJE. Pisno izjavo o avtorstvu zahteva 17 revij, tri revije imajo za to pripravljen spletni obrazec, v desetih revijah je izjava omenjena v navodilih za avtorje, izjavo o izvirnosti prispevka pa zahtevajo pri 28 revijah. Konflikti interesov so objavljeni v navodilih za avtorje pri 18 revijah (pri štirih v izvirnem obrazcu ICMJE), prenos pravic zahteva 16 revij, dve reviji zahtevata le pravico do prve objave, 19 revij omogoca pošteno uporabo objavljenega gradiva za osebne in izobraževalne namene, pravice avtorjev so omenjene v osmih revijah, samo dve reviji pa navajata licenco Creative Commons. Vec kot polovica revij tako upošteva nekatera od priporocil ICMJE, žal pa so priporocila glede avtorstva, konflikta interesov in avtorskih pravic premalo upoštevana, navodila avtorjem pa sploh ne vsebujejo nacionalne strategije odprtega dostopa. Reproducibility issues and publishing policies in view of "Big data" research Želimir Kurtanjek (Faculty of Food Technology and Biotechnology, University of Zagreb, Hrvaška) je predstavil problem ponovne uporabe podatkov ali preverjanje rezultatov na osnovi ogromne množice podatkov (angl. big data), ki jih ni možno obdelati s tradicionalnimi metodami obdelave podatkov. Kot je pokazala raziskava revije Nature, se 52 % sodelujocih strinja z mnenjem, da je na tem podrocju nastopila velika kriza, 31 % pa jih je mnenja, da so rezultati takšnih raziskav verjetno napacni. Pri objavljanju se uredniki srecujejo z novimi in še nepredvidenimi izzivi, še posebej v naravoslovju, kjer znaša kolicina eksperimentalnih podatkov danes obicajno od nekaj gigabajtov do nekaj terabajtov in jih drugi raziskovalci ne morejo preveriti. Zato so nekatere revije in nekatera združenja urednikov objavili smernice za objavo izsledkov takšnih raziskav: Protocol Exchange (Natural Publishing Group, december 2010), Principles and Guidelines for Reporting Preclinical Research (American Association for the Advancement of Science, junij 2014), Data Availability Statement (revija PLoS, december 2014). Prispevki bi morali vkljucevati vse relevantne surove podatke, in to prostodostopne (najbolje v enem od javno dostopnih repozitorijev) vsem raziskovalcev, ki bi jih želeli uporabiti za nekomercialne namene brez kršenja zaupnosti avtorjev. The development of the information science research in Croatia: Analysis of scientific paper title words Mirjana Pejic Bach, Jadranka Stojanovski, Jasmina Pivar, Jovana Zoroja (Ruder Boškovic Institute, Zagreb, Hrvaška) so predstavili raziskavo naslovov 1983 znanstvenih objav s podrocja knjižnicarstva in informacijske znanosti, da POROCILO bi ugotovili razlike med temami, s katerimi se ukvarjajo hrvaški raziskovalci v okviru sistema CROSBI (Croatian Scientific Bibliography), in temami na globalnem nivoju v obdobju od 1997 do 2015. Poleg tega so želeli ugotoviti, ali so grozdi (angl. clusters) teh tem primerljivi s priljubljeno taksonomijo na tem podrocju. Za teme iz naslovov izbranih clankov so uporabili relativno frekvenco besed za opis distribucije pojavljanja tem po naslovih ter analizo besed in hierarhicno grozdenje (angl. clustering) za ugotavljanje tesno povezanih izrazov v naslovih ter jih primerjali z razlicnimi klasifikacijami v podatkovni bazi LIS (Library, Information Science & Technology Abstracts). Zanimivo je, da je najpogosteje uporabljena beseda croatia (372-krat v 368 dokumentih), nato sledijo inform, system, model, analysi, manag, educ, librari, communic itd. Ugotovljenih je 60 grozdov (academic, perspective, experiences, perceptions, humanities, Juraj itd.) in 20 glavnih tem (media, south, eastern, children, gift itd.) Croatian scientific journals: context, impact and survival Siniša Zrinšcak in Marija Tomecak (Faculty of Law, University of Zagreb, Hrvaška) sta predstavila vlogo in položaj hrvaških znanstvenih casopisov z vidika njihovega financiranja, ki ga od leta 2000 naprej izvaja Ministrstvo za znanost. V zadnjih letih se kriteriji financiranja neprestano spreminjajo in dopolnjujejo zaradi zahtev ministrstva, in ne zaradi raziskovalne skupnosti. Od leta 2006 so predvsem pomembni naslednji faktorji: recenzije (vsaj dve recenziji na clanek, širok krog recenzentov, mednarodna izmenjava recenzentov), indeksiranje v vsaj eni pomembni bazi podatkov (npr. WoS), spletna stran revije z odprtim dostopom do clankov, objava v drugih jezikih. Kriteriji financiranja so se leta 2011 spremenili glede na posamezno znanstveno vedo. Za družbene in humanisticne vede je uvedeno kvalitativno ocenjevanje, ki ga izvaja Odbor za publikacije (Committee for Publications) Ministrstva za znanost. Uvedeni so tudi kriteriji glede faktorjev vpliva JCR in SNIP, obiskanosti v repozitoriju Hrcak in možnosti e-urejanja. Leta 2012 je bil odpravljen matematicni algoritem za razdeljevanje sredstev; evalvacija revij po dolocenih kriterijih je ostala, odlocitev glede financiranja temelji na realnih stroških za vsako revijo. V letih 2015 in 2016 so naredili vecjo revizijo recenzentskih postopkov za družboslovje in humanistiko ter dodali naslednje kriterije: brezplacen online dostop iz repozitorija Hrcak, najmanj 15 % hrvaških soavtorjev v zadnjih treh letih, zmanjšanje deleža tehnicnih elementov, pomembnih za vrednotenje revije, nacrtovanje APC v financnem nacrtu revije. Vseeno pa še do danes nimajo definirane nacionalne politike glede financiranja teh revij. Sicer pa najvecje število njihovih znanstvenih revij pokriva podrocje družboslovja in humanistike; te revije so deležne tudi najvecjega financiranja. A model of self-sustainable scholarly OA journal Nina Anticic, Kalman Žiha in Nastia Degiuli (Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, University of Zagreb, Hrvaška) so predstavili možnosti samozadostnega financiranja akademskih revij na primeru njihovega neprofitnega casopisa Brodogradnja v odprtem dostopu (v DOAJ, podpira CrossRef servis, ima zeleni dostop v Sherpa/RoMEO in licenco Creative Commons Attribution CC BY 3.0 Unported License). Leta 2002 je bila v dokumentu Budapest Open Access Initiative zahtevana pravica revij z odprtim dostopom, da so pravilno citirane in priznane. Danes prednosti objavljanja v odprtem dostopu zaznavamo v pospešenem prizadevanju za objavo znanstvenih raziskav, doseganju vecjega števila bralcev in povecanju citiranosti za 45 % na podrocju filozofije in 91 % na podrocju matematike. Komercialno znanstveno objavljanje ima zelo velike dobicke (9,4 milijard dolarjev), vprašati pa se je treba, kolikšen je prispevek založnika v življenjskem ciklu clanka v primerjavi z delom raziskovalca, kako je z avtorskimi pravicami in kam gre ta dobicek. Viri dobicka pri revijah z odprtim dostopom so lahko APC (urejanje, prevajanje, validacija, shranjevanje in arhiviranje, upravljanje, pisarniške storitve; za avtorje domacih institucij se stroški ne zaracunavajo, 30-odstotni letni porast), oglaševanje (manj kot 20 %) ali narocnina. Od 19 hrvaških casopisov eden zaracunava APC, štirje pa razmišljajo o uvedbi zaracunavanja. Raziskava za casopis Brodogradnja je na osnovi teorije vedenja potrošnikov glede pripravljenosti za placilo (angl. Willingness to Pay, WTP) ugotovila, da predstavlja za avtorje placilo APC zelo pomemben faktor in da si avtorji prizadevajo zmanjšati stroške objave, zato bo casopis še naprej obdržal model brezplacne objave in odložil uvedbo APC ter si še naprej prizadeval pritegniti sponzorje in podpornike tudi z neposrednimi kontakti v industriji. Multimedia as the background of scientific articles Vilko Žiljak, Damir Modric in Ivan Rajkovic (Faculty of Graphic Arts, University of Zagreb, Hrvaška) so predstavili pomembnost kvalitetnega multimedijskega gradiva v spletnem založništvu na primeru njihove mednarodne odprtodostopne revije ACTA GRAPHICA (Journal for Printing Science and Graphic Communications) z dvojno slepo recenzijo; ta revija pokriva prispevke z razmeroma novega podrocja graficne tehnologije in umetnosti, ki se ukvarja s potrebami industrije po profesionalnih graficnih aplikacijah ter z obdelavo multimedijskega gradiva in dizajnom. V kontekstu odprte znanosti je danes zelo pomembna kvaliteta videogradiva, animacij, 3D-ilustracij, programskih orodij in vseh drugih surovih podatkov, ki so del raziskav in v odprtem dostopu, tako da jih POROCILO lahko uporabljajo tudi drugi raziskovalci. Med glavnimi smernicami na podrocju priprave tega gradiva so: najvecja priporocena velikost datotek je 15 MB, nujna je uporaba enega od sprejetih programov za stiskanje podatkov, priporocena velikost zaslona je 720 X 480 pikslov, nujni sta vkljucitev reprezentativnega okvira za vsako videogradivo v clanek kot sliko in možnost predvajanja videa z uporabo brezplacne verzije programa QuickTime, animacije morajo biti formatirane kot standardna videodatoteka. Could Interactive Digital Materials Created by Teachers Decrease Mistrust towards Digital Information Sources among Students? Snježana Dizmov in Ivana Batarelo Kokic (University of Split, Hrvaška) sta prikazali rezultate raziskave o obnašanju 253 dodiplomskih študentov humanistike pri uporabi digitalnega gradiva v procesu ucenja: pri pripravi na ucenje, med ucenjem ter pri ponavljanju in vajah. Zastavili so jim vprašanja o tem, katere tipe informacijskih virov uporabljajo, kje jih najdejo, zakaj uporabljajo ravno te, kako jih uporabljajo, pri katerih aktivnostih potrebujejo pomoc. Ugotovili so, da najvec uporabljajo tiskano gradivo in da ne zaupajo digitalnim vsebinam, in sicer zaradi bralnega nerazumevanja ali nejasnega izvora informacij. Na osnovi teh rezultatov so predlagali kriterije, ki jih morajo izpolnjevati digitalni informacijski viri, da bi zadovoljili potrebe študentov s podrocja humanistike. Gordana Budimir POROCILO 39 https://doi.org/10.3359/oz1712039 1.25: DRUGI CLANKI ALI SESTAVKI KONFERENCA SWIB16 SEMANTI^EN SPLET V KNJIŽNICAH UVOD V Bonnu je od 28. do 30. novembra 2016 potekala Konferenca SWIB16 (Semantic Web in Libraries, http:// swib.org/swib16). Prisotnih je bilo vec kot 170 udeležencev iz 27 držav. Glavne teme so se navezovale na deljenje in povezovanje podatkov ter ustvarjanje orodij in programske opreme za izgradnjo povezanih odprtih podatkov (angl. Linked Open Data, LOD) s poudarkom na LOD v knjižnicah in njim sorodnih organizacijah. Introduction to Linked Open Data Prvi dan so potekale vzporedne delavnice. Naslov ene od teh delavnic je bil Introduction to Linked Open Data. Na tej delavnici so Jana Hentschke (German National Library, Nemcija), Christina Harlow (Cornell University, Združene države Amerike) in Uldis Bojars (National Library of Latvia, Latvija) predstavili osnove LOD. Spoznali smo osnove tehnologij povezovanja podatkov oz. grajenja strukturiranih podatkov s povezavami. Predstavili so tudi podatkovni model RDF (Resource Description Framework), ki se uporablja za opis poljubnih stvari ali virov in temelji na konceptu trojk. Trojke sestavljajo osebek, povedek in predmet (angl. subject, predicate and object), pri cemer povedek opisuje relacijo med osebkom in predmetom ali bolje receno med viroma. Kar predstavlja predmet v eni trojki, je lahko osebek v drugi in obratno, kot je prikazano na sliki 1. Prav tako je v vecini primerov isti osebek zastopan v razlicnih trojkah. Slika 1: Primer trojk (Vir: W3C Working Group Note, 2014) Ravno to prepletanje povezav med trojkami daje RDF-u moc in uporabnost. Udeleženci delavnice smo izgradili nekaj primerov takšnih preprostih trojk, in sicer z uporabo orodja TURTLE in geslovnika schema.org, ki predstavlja shemo za strukturiranje podatkov na spletu ali kjer koli drugje. Med delavnico smo svoje trojke nadgrajevali, dodajali nove povezave med osebki in predmeti ter jih povezali z zunanjimi viri oziroma referencami (URI in http URI), kot so DBpedia, Wikidata in druge odprte spletne zbirke podatkov. Trojke smo nato graficno prikazali in skupaj naredili nekaj razlicnih poizvedb z uporabo jezika SPARQL. Za konec smo si ogledali še nekaj razlicnih primerov uporabe povezanih podatkov, virov in projektov, kot so: LINKED JAZZ (https://linkedjazz.org/network/), europeana pro (http://pro.europeana.eu/), DPLA Color Browse (http://www.colorbrowse.club/), B.I.L.L.I., Bibliographic Identifiers for Library Location Information (http://billi.nypl.org/) itd. V naslednjih dveh dneh so se zvrstili vecje število predavanj in dva vzporedna sklopa krajših predavanj in predstavitev, ko so udeleženci lahko predstavili teme in izzive, s katerimi se srecujejo ali ukvarjajo. (Packaged) Web Publication Ivan Herman (World Wide Web Consortium (W3C)) je predstavil format EPUB3 za izdajo in izmenjavo digitalnih publikacij in dokumentov. EPUB3 temelji na tehnologijah, kot so HTML, CSS, SVG, JS ipd., in omogoca prenosljivost, prilagodljivost in dostopnost digitalnih publikacij. Pravi, da lahko založništvo in splet še bolj zbližamo ter da lahko trenutni formati in nacini objave, ki locujejo prenosno nespletno in spletno objavo publikacij, postanejo nepotrebni. Pretvorba ene razlicice v drugo bi morala biti preprosta, brez potrebe po spreminjanju vsebine. Treba pa bo vložiti še veliko dela, da se bodo funkcionalnosti spleta (kot so povezave na druga spletna mesta) na eni strani in potrebe založništva (kot je številcenje strani) na drugi strani, poenotile in predstavile v enem formatu. Poudaril je tudi potrebo po konceptu publikacije iz vec virov, saj je lahko dolocena publikacija sestavljena iz besedila, slik, videoposnetkov itd. Ti viri so na spletu povezani, vendar ostajajo neodvisni. Za izdajo mora biti neko delo ena konceptualna celota tudi na spletu – kot spletna publikacija (angl. Web Publication, WP), saj temeljita založništvo in knjižnicarstvo na delih, ki morajo biti arhivirana v nacionalni knjižnici kot celote. Tudi reference se morajo nanašati na delo, in ne na posamezno spletno stran. Spletna publikacija se obravnava kot en spletni vir in je v bistvu zbirka vseh pripadajocih spletnih virov, kar pomeni, da obstaja en spletni naslov za celoto. Using LOD to crowdsource Dutch WW2 underground newspapers on Wikipedia Olaf Janssen (Koninklijke Bibliotheek, National Library of the Netherlands, Nizozemska) je predstavil projekt, s katerim so nizozemske ilegalne casopise iz casa druge svetovne vojne približali širši javnosti. Ti casopisi so že bili digitalizirani in obdelani v knjižnicnem katalogu. Na spletu so objavljena polna besedila skupaj z metapodatki. Za popolnejšo predstavo in boljše razumevanje zgodovinskega ozadja nastajanja teh casopisov pa je manjkal še tretji steber – kontekst. Kontekst so pridobili iz gradiv, ki te casopise opisujejo. Kontekst, podatke v knjižnicnih katalogih in polna besedila so povezali v osrednjo podatkovno bazo trojk (angl. LOD triple store) za shranjevanje in pridobivanje trojk na osnovi semanticnih poizvedb. Nato so dodali še povezave do zgodovinsko povezanih casopisov. Za iskanje in povezovanje oseb, organizacij in krajev, povezanih s temi casopisi, so uporabili tudi orodja za prepoznavanje imenskih entitet (angl. Named Entity Recognition, NER). Zbrane podatke so nato semanticno oplemenitili, na osnovi DBpedie (http://wiki.dbpedia.org/) pa so jim dodali zunanje povezave. V naslednjem koraku so z uporabo enotne predloge za clanke iz baze podatkov generirali 1300 škrbin v Wikipedii. Na koncu so te škrbine s sodelovanjem nizozemske Wikipediine skupnosti prostovoljcev uredili in razširili v polne clanke. Posameznemu casniku so dodelili en Wikipediin clanek in jih tako veliko bolj približali obcinstvu. Poleg tega zbirka trojk omogoca graficni prikaz povezav med posameznimi casopisi v letih od 1940 do 1945. Improving data quality at Europeana: New requirements and methods for better measuring metadata quality Péter Király (Gesellschaft für wissenschaftliche Datenverarbeitung mbH Göttingen, Nemcija) je predstavil nacine, kako skušajo pri Europeani izboljšati kvaliteto podatkov. Europeana pridobiva in združuje metapodatke razlicnih institucij in velik del teh metapodatkov je nedosleden ali slabe kvalitete. Ravno ta delež slabih podatkov pa omejuje funkcionalnost, saj vpliva na iskanje in uporabnost informacij. Europeana trenutno vkljucuje ogrodje za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti metapodatkov, ki temelji na uporabnikih in funkcionalnosti. Pred uvozom v svojo bazo podatkov metapodatke preverjajo s shemo EDM XML (XML-shema za Europeana Data Model). Vendar predstavljajo nekatere tehnicne izbire na podrocju interpretacije pravil omejitve pri nadzoru zmožnosti preverjanja. Ugotovili so, da preprosto preverjanje ni dovolj in da potrebujejo podrobne indikatorje, ki bodo merili zadovoljivost podatkov njihovih ponudnikov ter bodo zaznali in popravili morebitne pomanjkljivosti. Leta 2016 so ustanovili Odbor za kakovost podatkov (Data Quality Committee), ki bo ponudnikom podatkov predlagal razlicna priporocila. Njihova želja in cilj sta uporaba novih tehnologij in posodobitev procesov, povezanih z metapodatki. Linked Open Data in Practice: Emblematica Online Myung-Ja K. Han (University of Illinois at Urbana- Champaign, Library, Združene države Amerike) je predstavila portal Emblematica Online (http://emblematica. grainger.illinois.edu/), ki strokovnjakom humanisticne stroke omogoca odkrivanje in povezovanje elementov iz edinstvene virtualne zbirke emblemov, porazdeljene med šestimi institucijami v ZDA in Evropi. Stran podpira podrobno odkrivanje 1.400 digitaliziranih knjig emblemov in 28.000 posameznih emblemov iz izbranih knjig. Da bi se bolje povezali z drugimi sorodnimi digitalnimi slikami in besedilnimi viri na spletu in uporabnikom zagotovili dodatne vsebine, uporabljajo LOD na dva nacina. Metapodatke digitaliziranih virov emblemov objavljajo na spletu in hkrati svojim uporabnikom ponujajo povezave do sorodnih spletnih vsebin. Emblematica Online (http:// emblematica.grainger.illinois.edu/) podpira med drugim tudi vecjezicni sistem klasifikacije kulturnih vsebin Iconclass, s cimer uporabnikom ponuja zunanje digitalne vire na spletu, ki prav tako uporabljajo klasifikacijo Iconclass. Podatke o teh identitetah dodatno oplemenitijo z urejenimi povezavami do imen avtorjev in sodelujocih, ki se pojavljajo v metapodatkih emblemov, v LOD-virih, kot so VIAF, DNB in Wikipedia. RDF by Example: rdfpuml for True RDF Diagrams, rdf2rml for R2RML Generation Vladimir Alexiev (Ontotext Corp, Bolgarija) je na osnovi primerov predstavil graficni podatkovni model RDF (Resource Description Framework). Orodje rdfpuml lahko na osnovi PlantUML in GraphViz gradi diagrame neposredno iz primerov Turtle. Ker ima berljivost diagramov velik pomen, vkljucuje orodje rdfpuml razlicne mehanizme za kontrolo na osnovi trojk pri naboru imen (puml: namespace). Posebna pozornost je namenjena umestitvi in vizualizaciji razlicnih mehanizmov za predstavitev izjav (angl. statements). Podal je razlicne primere, kot so Getty CONA, Getty Museum, AAC (preslikava podatkov muzeja v CIDOC CRM), Multisensor (NIF in FrameNet), POROCILO EHRI (raziskave holokavsta na osnovi judovskih družbenih omrežij), DuraSpace (model PCDM (Portland Common Data Model)) za ohranjanje metapodatkov v institucionalnih repozitorijih), opremljanje videoposnetkov z opombami. Towards visualizations-driven navigation of the scholarship data Christina Harlow (Cornell University, Združene države Amerike) je poudarila, da je eden od kljucnih ciljev knjižnice Univerze Cornell zagotoviti ohranjanje znanstvenih del, ki jih objavljajo clani Univerze Cornell in drugi raziskovalci. VIVO je odprtokodna aplikacija, ki temelji na semanticnih tehnologijah in razlicnim institucijam omogoca hrambo in odprt dostop do znanstvenih študij. Na vkljucevanje aplikacije VIVO v njihove procese gledajo z vec zornih kotov. Knjižnico zanima hramba znanstvenih del, fakulteta potrebuje strukturirane podatke za pripravo porocil, vodstvo pa želi s podatki dolociti podrocja, v katera bodo v prihodnje vlagali. Vsi pogledi se med seboj ne prekrivajo in trenutno orodje ne omogoca predstavitve del na uporabniku prijazen in preprost nacin. Predstavila je vkljucevanje D3-predstavitve dokumentov na strani VIVO, ki temeljijo na RDF-podatkih. Takšen vizualni pristop jim zagotavlja ucinkovit pregled nad ogromnim omrežjem podatkov med seboj povezanih virov. Te vizualne predstave uporabnikom omogocajo intuitivno raziskovanje in navigacijo po podatkovnem omrežju. TIB AV-Portal – Challenges managing audiovisual metadata encoded in RDF Jörg Waitelonis (Yovisto GmbH, Potsdam, Nemcija) je predstavil TIB AV-Portal, ki omogoca dostop do kakovostnih znanstvenih videoposnetkov z razlicnih podrocij tehnologije in inženirstva, arhitekture, kemije, informatike, matematike in fizike v angleškem in nemškem jeziku. Ena od kljucnih možnosti portala je uporaba avtomatiziranih tehnologij za analize videoposnetkov, ki so nadalje podprte s semanticno analizo. To jim omogoca natancno in vecjezicno iskanje na ravni videoposnetka. Videovirov je vse vec, zato je pomembno, da lahko prikazovanje vsebin filtrirajo glede na vsebinske vidike, pomembne za nadaljnje raziskovanje. Na podlagi prepoznavanja besedila, govora in slik samodejno pridobivajo metapodatke iz videoposnetkov in jih na osnovi predmetnih oznak povežejo z vzajemno normativno bazo podatkov GND (Gemeinsame Normdatei). Za ponazoritev izzivov, s katerimi se srecujejo, in v podporo sprejetih rešitev je predstavil strategijo in uvajanje izvoza metapodatkov TIB AV-Portala, ki temeljijo na RDF. Ker so podatki delno generirani z avtomatiziranim postopkom, lahko vsebujejo napake ali pa so nepopolni. Zato je obvezen nadaljnji podroben pregled kvalitete podatkov. Temu je namenil nekaj vec pozornosti v nadaljevanju, ko je govoril o metodah cišcenja podatkov, s katerimi zagotovijo najboljšo možno kvaliteto teh podatkov glede na vloženi trud. V to so vkljucene predstavitve zahtev in primerjava razlicnih pristopov – od polavtomatskih metod do rocnega urejanja in prekrivanja podatkov. Implementing the IIIF Presentation 2.0 API as a Linked Open Data Model in the Fedora Repository Christopher Hanna Johnson (Akademie der Wissenschaften zu Göttingen, Nemcija) je predstavil spletni servis IIIF Presentation API, ki poda rezultate v strukturiranih dokumentih JSON-LD. Rezultati opisujejo strukturo in predstavitev digitaliziranega predmeta ali kakšne druge zbirke slik in povezane vsebine. Prikazal je, kako lahko na osnovi zahteve dele razlicnih, neenakih in locenih digitalnih objektov zberemo v eno povezano predstavitev. S SPARQL je možno zajeti podrocja razlicnih izdaj, ki temeljijo na specifikaciji metapodatkov (oseba, kraj ali datum), združene izdaje je nato možno prikazati kot predmet, ki ga potem lahko prikažemo s pregledovalnikom, kot je npr. OpenSeadragon. Keynote: Linked Open Community Andromeda Yelton je imela zanimiv govor na temo odprtokodnih projektov. Pravi, da za vzbujanje interesa ter aktivno vkljucevanje in pridobivanje ljudi, ki so pripravljeni sodelovati, ni dovolj samo dobra programska oprema ali privlacen primer uporabe, ampak so pomembni celotna infrastruktura, njeno upravljanje in kultura. Predstavila je raziskave, tok razmišljanja in strategije, s katerimi je možno povecati in razširiti raznolikost sodelujocih pri odprtokodnih projektih. Med pomembnejše dejavnike je uvrstila podporo pri odlocanju, uporabnikom prijazno dokumentacijo, licencne pogodbe sodelujocih, spodbude, da povabijo k sodelovanju prijatelje, vzpostavljanje stikov in anonimen pregled. Kot primer je navedla Deweyjevo decimalno klasifikacijo in zastopanost razlicnih jezikov v njej – veliko vecino predstavljajo evropski jeziki, medtem ko so vsi drugi jeziki zelo slabo prisotni. Swissbib goes Linked Data Felix Bensmann (GESIS – Leibniz Institute for the Social Sciences, Nemcija) in Nicolas Prongué (University of Applied Sciences Western Switzerland, HEG-Genčve, Švica) sta predstavila projekt linked.swissbib.ch, s katerim želijo vkljuciti švicarske knjižnicne metapodatke v semanticni splet. Pripravili so potrebno infrastrukturo za povezovanje podatkov, ki zagotavlja dostop in obdelavo podatkov drugim aplikacijam in omogoca iskanje koncnim uporabnikom. Njihovo delo je potekalo v petih korakih. Najprej so izdelali podatkovni model in pretvorili podatke v RDF, v naslednjem koraku so te podatke indeksirali. POROCILO Sledilo je medsebojno povezovanje vseh teh podatkov in njihovo bogatenje z DBpedio in VIAF, pri cemer so morali te podatke urediti in odstraniti vse nepotrebno. V zadnjih dveh korakih so izdelali uporabniški vmesnik in RESTful API oziroma vmesnik za programski dostop. Vsemu temu sledijo pogajanja, ki potekajo z raznimi švicarskimi knjižnicnimi mrežami v želji, da bi sprejeli skupno odprto licenco za bibliografske podatke. Person Entities: Lessons learned by a data provider John W. Chapman (OCLC Inc.) je predstavil pilotni projekt, s katerim so nadaljevali dolgoletna raziskovanja OCLC s podrocja povezanih podatkov s poudarkom na entitetah, za katere velja visoka stopnja zanimanja. Z intenzivnim rudarjenjem in razvršcanjem podatkov iz bibliografske baze podatkov WorldCat, kot so imena in normativne predmetne oznake ter drugi povezani sklopi podatkov, so pri OCLC pridobili vec kot 300 milijonov prikazov entitet. Ti skupki podatkov združujejo in predstavljajo ustvarjalna dela in osebe, ki so z njimi povezane. OCLC je skupaj s številnimi knjižnicami in drugimi organizacijami izoblikoval eksperiment s temi podatki. Od oktobra 2015 do februarja 2016 je potekal projekt, s katerim so raziskovali nove metode za zagotavljanje dostopa do osebnih entitet in s katerim so prišli do novih spoznanj in številnih novih smernic. Osnovni namen je bil razvozlati, kako lahko te entitete v najvecji možni meri pripomorejo k boljši ucinkovitosti knjižnicnega dela in izboljšajo kakovost metapodatkov, pridobljenih v knjižnicnem sektorju. Podal je nekaj izzivov in priložnosti s podrocja ustvarjanja in upravljanja entitet in nacine, s katerimi jih lahko izboljšamo in obogatimo. Performing LOD: Using the Europeana Data Model (EDM) for the aggregation of metadata from the performing arts domain Julia Beck (University Library Frankfurt am Main, Nemcija) je predstavila specializiran informacijski servis Performing arts univerzitetne knjižnice v Frankfurtu ob Majni za gledališka in plesna dela. Za zacetek si predstavljajmo neko igro, v kateri lahko sodelujejo avtorji, pisci, dramatiki, igralci in še mnogi drugi. Ta igra ima lahko razlicne izvedbe z razlicnimi zasedbami ali pa sodelujoci nastopajo v drugih igrah. Temelji lahko na drami, ki ima tudi verzijo na filmskem platnu. Vse skupaj je lahko dokumentirano z rokopisi, fotografijami, videoposnetki in drugimi oblikami dokumentov. Vec povezav kot najdemo med njimi, bolj postaja jasno, da je to lahko dober primer za uporabo povezanih podatkov (angl. linked data). Servis Performing arts zbira metapodatke artefaktov, povezanih z uprizoritveno umetnostjo, ki so bili zbrani v nemško govorecih zavodih za kulturno dedišcino. Projekt financira Nemška raziskovalna fundacija (DFG). Cilj projekta je zagotoviti raziskovalcem dostop do specializiranih informacij s portalom za iskanje, ki temelji na portalu VuFind in predstavlja modelirane metapodatke ter tudi povezane in odprte podatke. Europeana Data Model (EDM) ponuja univerzalen in prilagodljiv standard za metapodatke, ki je sposoben zmodelirati raznovrstne podatke o predmetih kulturne dedišcine. Te podatke pridobivajo od razlicnih ponudnikov podatkov z razlicnimi nacini zajemanja. Opisala je nekaj realnih primerov. V svojem prispevku se je osredotocila na modeliranje povezanih podatkov in vkljucevanje v ogrodje VuFind. From MARC silos to Linked Data silos Osma Suominen (National Library of Finland, Finska) je predstavil pogled na poskuse prikaza bibliografskih podatkov knjižnic z odprtimi povezanimi podatki. Mnoge knjižnice poskušajo objaviti svoje metapodatke kot povezane podatke, da bi tako omogocile dostop do podatkov, ki po navadi temeljijo na zapisih MARC. Podatke skušajo narediti dostopnejše in razumljivejše razvijalcem, ki niso nujno dobro seznanjeni s knjižnicnimi podatki. Vecina teh knjižnic je za strukturiranje svojih bibliografskih podatkov uporabila razlicne podatkovne modele. Nekatere so uporabile modele, ki temeljijo na FRBR-ju, na cigar osnovi imajo izrazne oblike (angl. expressions) in razlicne pojavne oblike dela na razlicnih medijih (angl. manifestations) locene zapise. Druge so za osnovo izbrale DublinCore in so oklestile svoje podatke do najmanjšega možnega skupnega imenovalca, zajetega v formatu. Razširjenost razlicnih podatkovnih modelov zdaj omejuje ponovno uporabo bibliografskih podatkov. Knjižnice so v resnici le preselile prejšnje baze podatkov MARC v nekompatibilne podatkovne modele odprtih podatkov. Pravi, da se ti standardi širijo prav zato, ker jih je veliko, vendar pa nobeden od njih v popolnosti ne zadovolji potreb novih uporabnikov. V želji po novem univerzalnem standardu, ki bi nadomestil trenutne, tako nastaja le vedno vec novih. Pravi, da je v prihodnje treba spremeniti miselnost in namesto kreiranja novih modelov preprosto pomagati izboljšati obstojece. Predstavil je projekt LD4P (Linked Data for Production), v okviru katerega potekajo prizadevanja za izgradnjo in vzdrževanje knjižnicnih podatkov kot sodobnih odprtih povezanih podatkov oziroma za predstavitev bibliografskih podatkov na osnovi RDF-modela. Na koncu je predstavil prizadevanja Finske nacionalne knjižnice, da bi omogocili uporabo metapodatkov kot povezanih odprtih podatkov; to vkljucuje nacionalno bibliografijo Fennica, nacionalno bazo glasbenih del Viola in podatkovno bazo clankov Arto, pri cemer se poskušajo uciti na osnovi izkušenj in primerov drugih. POROCILO Who is using our linked data? Corine Deliot (British Library, Združeno kraljestvo) je predstavila delo Britanske knjižnice na podrocju odprtih povezanih podatkov in njihova prizadevanja, da bi ugotovili, kdo in kako uporablja te podatke. V letu 2011 je Britanska knjižnica objavila prvo izdajo (iteracijo) povezanih odprtih podatkov Britanske nacionalne bibliografije (British National Bibliography, BNB), ki jo nenehno dopolnjujejo z rednimi mesecnimi posodobitvami in dodajanjem novih vsebin (npr. serijske publikacije) ter z novimi povezavami do zunanjih virov (npr. International Standard Name Identifier (ISNI)). Pravi, da je knjižnica s tem procesom nedvomno pridobila dodano vrednost, saj so se veliko naucili o RDFmodeliranju podatkov in o povezanih podatkih na splošno. Vecji izziv jim je predstavljalo ugotoviti, kdo in kako uporablja njihove podatke; s tem bi opravicili nadaljnja vlaganja v razvoj teh podatkov. Ker ni splošnih primernih orodij za analizo vpogledov v povezane odprte podatke, so v sodelovanju z družbama Fujitsu Laboratories Limited in Fujitsu Ireland razvili platformo za analizo uporabe povezanih odprtih podatkov. S tem projektom so želeli doseci dvoje. Najprej so želeli dobiti pregled nad uporabo svojih povezanih odprtih podatkov BNB, želeli pa so tudi izdelati orodje, ki bo v pomoc širši LOD-skupnosti. V nadaljevanju je na kratko predstavila to platformo in njene funkcionalnosti ter podala nekaj ugotovitev glede rabe njihovih podatkov. Linked Data for Production Philip Evan Schreur (Stanford University, Združene države Amerike) je predstavil že prej omenjeni projekt LD4P (Linked Data for Production), ki ga je podprla fundacija Mellon. Pri projektu sodeluje šest institucij (Columbia, Cornell, Harvard, Library of Congress, Princeton in Stanford University), ki si prizadevajo za zacetek preobrazbe trenutnih tehnicnih storitev in delovnih procesov v takšne, ki temeljijo na LOD (povezanih odprtih podatkih). S projektom želijo razviti orodje, ki bo knjižnicam omogocalo delovanje v odprtem mrežnem okolju pri gradnji in urejanju svojih metapodatkov. Pri tem želijo utrditi ter še naprej razvijati in širiti model za predstavljanje in povezovanje bibliografskih podatkov BIBFRAME, da bi zajeli razlicne oblike virov. Želijo se tudi povezati z drugimi sorodnimi projekti povezanih odprtih podatkov in se bolje vklopiti v širšo družbo. V ta namen so razvili in še razvijajo razlicna orodja, ki omogocajo konverzije in urejanje razlicnih naborov podatkov. How We Killed Our Most-Loved Service and No One Batted an Eye Matias Mikael Frosterus (National Library of Finland, Finska) je predstavil razvoj in izkušnje, ki so jih pridobili pri zamenjavi zelo priljubljenega glavnega uporabniškega servisa nacionalne knjižnice. Normativni geslovniki in informacijski sistemi, ki omogocajo njihovo uporabo, so že desetletja v ospredju knjižnicnega dela. Finska nacionalna knjižnica že od leta 1980 indeksira nacionalno bibliografijo z uporabo splošnega tezavra YSA. Da bi odpravili potrebo po objavi tiskanega dokumenta YSA, so leta 1999 razvili namenski brskalnik VESA, ki je postal njihov najbolj priljubljen uporabniški servis. Edina pomanjkljivost sistema je bila, da ni vseboval ustrezne podpore za povezane podatke, saj ni podpiral API-jev, s katerimi bi lahko vkljucili geslovnike v druge sisteme, pa tudi zastarelo tehnologijo je bilo vedno težje vzdrževati. Zato so se odlocili, da potrebujejo nov sistem, ki bo ponujal YSA in druge geslovnike v obliki odprtih povezanih podatkov; te geslovnike bo na osnovi sodobnih API-jev možno vkljuciti v druge sisteme. Tako so leta 2013 zaceli razvijati nacionalno ontologijo in tezaver FINTO, ki naj bi nadomestil servis VESA. Ker je bil prejšnji servis tako priljubljen, so v razvoj novega v veliki meri vkljucili uporabnike, in sicer z rednimi testiranji uporabnosti. FINTO zagotavlja enake funkcije, kot jih je imel servis VESA, poleg njih pa ponuja še veliko novih funkcionalnosti in možnosti. Primer dodatne funkcionalnosti je nov nacin zbiranja predlogov za dodajanje novih pojmov v geslovnike ali za izboljšave obstojecih. Poleg tega modularna zasnova omogoca uporabo odprtih API-jev v drugih sistemih, kot npr. zagotavljanje neposredne povezave z vsebino, oznaceno z uporabo dolocenega pojma v geslovniku. Servis VESA je bil koncno ukinjen v zacetku leta 2016. Zaradi zelo dobre vpetosti uporabnikov v razvoj niso imeli negativnih odzivov. Reference W3C Working Group Note, 2014. RDF 1.1 Primer. [online] (24 June 2014) Dostopno na: http://www.w3.org/TR/rdf11-primer/ [11. 5. 2017]. Stanislav Pavlic POROCILO https://doi.org/10.3359/oz1712044 1.25: DRUGI CLANKI ALI SESTAVKI INFORMATIKA V JAVNI UPRAVI 2016 Konferenca Informatika v javni upravi je potekala 5. in 6. decembra 2016 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Rdeca nit konference je bila Digitalna preobrazba javne uprave – GaaS. Konferenca je postala že tradicionalna in je priložnost za predstavitev primerov dobre prakse v javni upravi. Pomembno sporocilo konference je, da je informatizacija javne uprave kljucna za celotno državo, ne le za javno upravo. Javna uprava kot informacijski sistem razpolaga z velikim bogastvom podatkov in tisti podatki, ki so javno dostopni, lahko zainteresiranim omogocijo razvoj novih storitev, s tem pa tudi poslovni zagon in konkurencno prednost. Soocanje z najpogostejšimi ranljivostmi spletnih aplikacij državnih organov Anže Mihelic in Simon Vrhovec s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru sta v svojem prispevku predstavila identificiranje in analiziranje varnostnih tveganj, ki so jim izpostavljene spletne aplikacije državnih organov. Pri tem sta se osredotocila na najbolj kriticne ranljivosti, kot so vrivanje SQL, nedelujoce upravljanje avtentikacije in sej ter napad XSS. Zaradi visoke obcutljivosti podatkov, ki se shranjujejo in pretakajo po kanalih spletnih aplikacij državnih organov, javnost pricakuje zagotavljanje visoke stopnje varnosti pri komunikaciji ter pri hrambi in obdelavi osebnih in drugih podatkov, kar v splošnem razumemo kot varovanje sredstev informacijskega sistema in zagotavljanje nadzora nad dostopom do informacij. Med najpogostejša varnostna tveganja, ki so jim izpostavljene vse spletne aplikacije, med drugim tudi aplikacije državnih organov, spadata vrivanje SQL in napad XSS. Omenjeni ranljivosti sta izbrani predvsem zaradi pogostosti in preprostosti zaznavanja. V povprecju je omenjenim tveganjem izpostavljenih kar 81,6 odstotkov digitaliziranih javnih uprav vseh analiziranih držav. V Evropi je ta delež nekoliko višji, saj znaša 90 odstotkov. Vrivanje SQL (angl. SQL injection) je napad na spletno aplikacijo in zbirko podatkov, pri katerem napadalec med podatke, ki jih aplikaciji posreduje uporabnik, vrine del poizvedbe (angl. SQL query) in s tem spremeni osnovno delovanje ukaza. Napad je možno izvesti pri aplikacijah, ki ne preverjajo vhodnih podatkov, temvec jih neposredno prenesejo v dinamicne poizvedbe. Napad XSS (angl. Cross-Site Scripting) je napad na spletno aplikacijo, pri katerem napadalec v aplikacijo vstavi ukaze JavaScript, ki se izvedejo v brskalniku uporabnika. Gre za spreminjanje spletne aplikacije, tako da ob obisku strani spletni brskalnik obdela vstavljeno zlonamerno programsko kodo kot del spletne strani. Z napadom XSS lahko napadalci spreminjajo in poneverjajo podatke spletne strani ter pridobijo najrazlicnejše podatke – od osebnih podatkov do podatkov o kreditnih karticah. (Mihelic in Vrhovec, 2016) Izzivi pri vzpostavitvi sistema podatkovnega skladišca in poslovne analitike v državni upravi Predavatelji so bili Aleš Veršic in Karmen Kern Pipan z Direktorata za informatiko ter Samo Decman iz podjetja 3 GEN, d. o. o. Ugotavljajo, da slovenska javna uprava na podrocju razvoja poslovne analitike, podatkovnih skladišc in masovnih podatkov ne izkorišca vseh potencialov, ki jih ponuja digitalni nacin poslovanja, in to tako v smislu povecevanja ucinkovitosti poslovanja kot tudi boljšega prilagajanja uporabnikom. Na Ministrstvu za javno upravo so zaceli projekt za vzpostavitev skladišca podatkov in sistema poslovne analitike, ki bosta v naslednjih letih na voljo kot horizontalna storitev na državnem racunalniškem oblaku (DRO) za organe državne uprave. Poseben izziv predstavljata tudi anonimizacija osebnih podatkov pri prenosu v podatkovno skladišce in njihova uporaba v poslovni analitiki. Odpira se veliko vprašanj glede lastništva podatkov ter varstva osebnih podatkov in podatkovnega vira, ki bi bil lahko uporaben za vse uporabnike sistema. Tak primer je lahko register prostorskih enot, v katerem so med drugim naslovi in seznam obcin. Pomembno vprašanje je vprašanje odgovornosti pri zagotavljanju delovanja podatkovnega toka. Treba bo dovolj jasno opredeliti matriko odgovornosti za posamezno aktivnost v procesu. Slika 1: Predvidena shema za poslovni proces skladišcenja podatkov in poslovne analitike (Vir: Veršic, et al., 2016) Poseben izziv predstavljata tudi anonimizacija osebnih podatkov pri prenosu v podatkovno skladišce in njihova uporaba v poslovni analitiki. Vsako zbiranje podatkov mora biti predhodno utemeljeno z nekim namenom in ciljem. Iz obojega namrec izhaja nabor podatkov, ki je potreben za dosego cilja. Povedano drugace, zbiranja podatkov na zalogo ne sme biti, temvec mora biti nabor podatkov najmanjši možen, ki še zadošca za dosego cilja. Ob upoštevanju te smernice je v mnogih letih v državni upravi nastala množica podatkovnih zbirk. Vsaka namenska podatkovna zbirka spada pod okrilje natanko ene inštitucije, ki se v tem kontekstu imenuje upravljalec podatkovne zbirke. Medtem ko je vsebina podatkovne zbirke unikatna za neki namen, tega ne moremo trditi za podatke, saj je lahko neki podatek istocasno v vec podatkovnih zbirkah. Govorimo o neke vrste preseku podatkov oziroma skupnem imenovalcu, na podlagi katerega je mogoce dolocene podatkovne zbirke povezati, kar je dober temelj za izgradnjo centralnega podatkovnega skladišca, ki bi služilo kot vir za razlicne statisticne analize vecine državnih inštitucij in za nova znanja, ki bi bila pridobljena z uporabo naprednih orodij za analizo vzorcev pri podatkih. Anonimizacija ne sme ogroziti namena centralnega podatkovnega skladišca. To pomeni, da nekateri deli podatkovne zbirke ne bodo anonimizirani ali pa ne bodo anonimizirani v celoti. Takšne segmente bodo dodatno zašcitili z revizijsko sledjo. (Veršic, A., et al., 2016a) Projekt E-obcina in informatizacija javne uprave Dare Korac iz podjetja Sigmateh je predstavil projekt E-obcina in informatizacija javne uprave. Meni, da v sodobnem svetu informacijske tehnologije spletno poslovanje ne predstavlja vec poslovne prednosti, temvec pricakovano funkcionalnost. E-poslovanje z državo je del našega vsakdana. Tudi obcine morajo svojim obcanom ponuditi dostopnost lastnih storitev na spletu. Obcani ob obisku spletne strani pricakujejo e-vloge in tudi spletno placevanje taks. Ce obcina navedenih storitev ne ponuja, so pripombe obcanov vedno bolj neposredne in vedno jasneje izražene. Informatizacija poslovanja slovenskih obcin je bila v primerjavi z drugimi podrocji v preteklih letih v precejšnjem zaostanku, saj je še pred tremi leti na svetovnem spletu e-vloge s spletnim placevanjem taks ponujalo le sedem od 212 obcin. Še pred dobrima dvema letoma je le okoli 17 % obcin ob prenovi obcinske spletne strani od izvajalca zahtevalo tudi uvedbo elektronskih vlog in spletnega placevanja taks. Danes sta zahteva po uvedbi e-vlog in spletno placevanje taks ob prenovi obcinskih spletnih strani že praksa, saj e-poslovanje zahteva že nekaj vec kot polovica obcin. Projekt E-obcina je nastal kot pilotni projekt uvajanja elektronskih vlog v slovenske obcine. Sprva so se v okviru tega projekta osredotocili na razvoj centralnega portala za vse slovenske obcine; na tem portalu bi obcine imele možnost objaviti lastne elektronske vloge. Portal je bil locen od obcinskih spletnih strani, obcine pa so na svoji spletni strani objavile le povezavo do vlog na portalu E-obcina. Omogoceni so bili odprtje vloge v formatu word ali pdf, oddaja e-vlog (z digitalnim certifikatom ali brez njega) in spletno placevanje taks (placilne kartice, Moneta, spletna banka). Predvidevali so, da se bo v dveh letih v portal vkljucilo vsaj trideset obcin, vendar je bilo zanimanje za to rešitev precej manjše od pricakovanj. Želje, potrebe in zahteve obcin so bile usmerjene v razvoj spletnih strani, ki omogocajo vse navedene funkcionalnosti na enem mestu, saj so bili obcani ob preusmeritvi na drugo spletno stran zmedeni in nezaupljivi ter so spletno stran dokaj hitro zapustili. Razvoj portala se je leta 2014 usmeril v izdelavo spletnih strani za obcine z vkljucenim celovitim e-poslovanjem in komuniciranjem obcine z obcani (projekt E-obcina 2.0). E-obcina 2.0 predstavlja novo generacijo poslovanja slovenskih obcin, saj obcine z aktivacijo nove spletne strani v eni informacijski rešitvi zagotovijo komuniciranje obcine z obcani po vec kanalih in celovito dostopnost storitev obcine na svetovnem spletu. Omogocajo e-vloge s spletnim placilom takse, vprašanja obcanov in odgovore obcine, anonimne predloge in pobude ter deljenje objav z obcinske spletne strani na družbenih omrežjih. Tudi komunikacija med obcino in obcani ter obvešcanje obcanov potekata po vec kanalih: z objavo novic na spletni strani, deljenjem vsebine spletne strani na družbenih omrežjih ter pošiljanjem SMS-obvestil in e-sporocil (na katera se obcani narocijo sami). E-storitve so obcanom dostopne na vseh napravah in ne zahtevajo posebne naprave, namestitve ali drugih prilagoditev. Prednosti e-poslovanja v primerjavi s konvencionalnim poslovanjem so predvsem naslednje: • manj dela s sprejemanjem vlog v glavni pisarni; • manj dela z dopolnitvami vlog zaradi popolnejših podatkov ob oddaji vloge; • ucinkovitejše obvešcanje obcanov o poslovanju lokalne samouprave (obcan na spletni strani izbere kategorije obvestil, ki jih želi prejemati); • vkljucevanje obcanov, društev in javnih zavodov pri POROCILO objavljanju dogodkov in spodbujanju lokalnega utripa; • nižje takse za obcane v primeru oddaje e-vloge, ki je podpisana z digitalnim certifikatom. Nenehen razvoj poslovanja in odlicno poznavanje poslovanja obcin predstavljata osnovno gonilo razvoja in rasti. E-obcina že nekaj let presega funkcionalnosti klasicnih spletnih strani, nenehen razvoj portala pa zagotavlja širitev funkcionalnosti na sorodna podrocja. Predlogi in želje obcin so zacrtali razvoj projekta E-obcina 3.0, ki je že v razvoju in bo zaživel predvidoma v letu 2017. Obstojece funkcionalnosti bodo še nadgrajene, saj je predvideno, da se bo poslovanje razširilo na javne zavode in društva v obcini ter turisticno ponudbo obcin. Spletna stran obcine bo predstavljala centralno spletno tocko v obcini – tako na podrocju e-poslovanja kot tudi na podrocju družbenega življenja. (Korac, 2016) Kibernetska varnost v praksi Franci Mulec in Franc Mocilnar z Ministrstva za zunanje zadeve ter Samo Macek z Generalnega sekretariata Vlade RS so predstavili kibernetsko varnost v praksi. Ugotavljajo, da število varnostnih incidentov in njihova kompleksnost v zadnjih letih vztrajno rasteta. Kibernetska varnost je postala sestavni del nacionalne varnosti držav in mednarodne skupnosti. V svojem prispevku so predstavili zbirko orodij, politik, konceptov, zašcitnih ukrepov, smernic in pristopov, s katerimi lahko ta tveganja obvladujemo. Obravnavali so tudi usmeritve in ukrepe na podrocju kibernetske varnosti ter izpostavili konkretna tveganja in zašcitne ukrepe pri obravnavanju elektronskih dokumentov. Odmevna razkritja zaupnih dokumentov v zadnjih letih so spremenila dojemanje groženj, ki smo jim izpostavljeni pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Struktura virov tveganja se širi z interesnih skupin posameznikov na geostrateški nivo; vse bolj je povezana z interesi, ki izhajajo iz globalizacije in širših družbenih sprememb. Poglavitni viri kibernetskih groženj so hektivizem, interesi nacionalnih držav in organizirani kriminal. Z odkritjem crva Stuxnet je postalo jasno, da lahko kibernetske grožnje presežejo meje virtualne sfere in imajo unicujoce posledice v realnem svetu. Razvili so zlonamerna orodja, usmerjena v infrastrukturo in namenjena vohunjenju. Dodelanost navedenih orodij ponazarja dejstvo, da jih pogosto odkrijejo, ko so že zelo razširjena in je njihov namen v veliki meri že dosežen. Evropska unija in Slovenija sta aktivno pristopili h krepitvi kibernetske varnosti in zagotavljanju nemotenega delovanja informacijsko-komunikacijskih sistemov, od katerih je odvisno delovanje celotne družbe. Evropska agenda za varnost kot varnostno grožnjo izpostavlja kibernetski kriminal ter njegovo povezanost s terorizmom in organiziranim kriminalom. V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere aktivnosti evropskih institucij in naše države na podrocju obvladovanja navedenih varnostnih groženj. Leta 2013 je Evropska komisija objavila strategijo za kibernetsko varnost Evropske unije z naslovom "Odprt, varen in zavarovan kibernetski prostor" (An Open, Safe and Secure Cyberspace; https://ec.europa.eu/digital-singlemarket/ news/eu-cybersecurity-plan-protect-open-internetand- online-freedom-and-opportunity-cyber-security) ter predlog direktive o varnosti omrežij in informacij (Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council concerning measures to ensure a high common level of network and information security accross the Union; https://ec.europa.eu/digital-single-market/news/ eu-cybersecurity-plan-protect-open-internet-and-onlinefreedom- and-opportunity-cyber-security). Strategija predstavlja celostno vizijo EU, kako najucinkoviteje prepreciti kibernetske motnje in napade. Direktiva je kljucni del splošne strategije, na podlagi katere bi morale države clanice, ponudniki interneta in upravljavci kriticne infrastrukture (kot so platforme za e-trgovanje, družabna omrežja) ter upravljavci na podrocju energije, prevoza, bancništva in zdravstvenih storitev zagotoviti varno in zaupanja vredno digitalno okolje v celotni Evropski uniji. Direktiva doloca naslednje ukrepe: • države clanice morajo sprejeti strategijo za varnost omrežij in informacij ter dolociti nacionalni organ, ki bo pristojen za varnost omrežij in informacij ter bo imel ustrezne financne in cloveške vire; • vzpostaviti je treba sistem sodelovanja med državami clanicami in sistem s Komisijo za pošiljanje zgodnjih opozoril o tveganjih in zapletih prek varne infrastrukture ter za sodelovanje in organizacijo rednih medsebojnih strokovnih pregledov; • upravljavci kriticnih infrastruktur v nekaterih sektorjih (financne storitve, prevoz, energetika, zdravstvo), ponudniki storitev informacijske družbe (zlasti trgovine z aplikacijami, platforme za e-trgovanje, internetna placila, racunalništvo v oblaku, iskalniki, družabna omrežja) in javne uprave morajo prilagoditi postopke za obvladovanje tveganj in porocati o vecjih zapletih glede varnosti svojih temeljnih storitev. Usmeritvam EU na podrocju zagotavljanja kibernetske varnosti sledi tudi Slovenija. Ustanovljen bo nacionalni organ za kibernetsko varnost. Pri udejanjanju ciljev bosta kljucna dejavnika tudi vloga in usklajeno delovanje drugih državnih organov, telekomunikacijskih operaterjev ter številnih organizacij, združenj, gospodarskih subjektov in tujih partnerjev. Izhodišce za opredeljevanje kriterijev predstavljajo posledice, ki bi jih imelo nedelovanje za državo, gospodarstvo POROCILO in nekatere druge dejavnosti. Osnovni kriteriji obsegajo kriticno infrastrukturo, ki zaradi nedelovanja: • povzroci ali ima za posledico smrt vec kot 50 oseb; • pomembno vpliva na zdravje prebivalstva, in to v takšni meri, da je treba hospitalizirati vec kot 100 oseb za vec kot teden dni; • vpliva na izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti v obsegu povzrocene škode ali izpada dohodka vec deset milijonov evrov na dan; • vpliva na prekinitev preskrbe s pitno vodo ali hrano za vec kot teden dni za preko 100.000 prebivalcev; • vpliva na prekinitev preskrbe z elektricno energijo za tri dni ali z zemeljskim plinom za vec kot teden dni za preko 100.000 prebivalcev; • vpliva na izpad oskrbe z naftnimi derivati za vec kot teden dni za preko 100.000 prebivalcev. Glede na prioritete delovanja oziroma neposreden vpliv na delovanje drugih sektorjev je kriticna infrastruktura razvršcena po naslednjem prioritetnem vrstnem redu: • zagotavljanje elektricne energije, • informacijsko-komunikacijska podpora, • preskrba s pitno vodo, • preskrba s hrano, • zagotavljanje zdravstvene oskrbe, • preskrba z naftnimi derivati, • zagotavljanje železniškega prometa, • zagotavljanje letalskega prometa, • delovanje pristaniške dejavnosti, • preskrba s plinom, • delovanje placilnega prometa, • zagotavljanje oskrbe z gotovino, • delovanje državnega proracuna in • varovanje zdravega okolja. V vladnih informacijskih sistemih in na podrocju zunanjih zadev je bilo tveganje obravnavano glede na posledice razkritja podatkov ali težav v delovanju sistemov. V nadaljevanju so bili v središcu zanimanja predvsem ukrepi varovanja na dveh nivojih varnosti: • srednji nivo varnosti (angl. medium level security) – podatki brez dolocene stopnje tajnosti in stopnja INTERNO; njihovo razkritje bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa; • visoka stopnja varnosti (angl. high level security) – obravnavanje tajnih podatkov višjih stopenj; njihovo razkritje bi lahko škodovalo varnosti ali interesom države. Primer referencnega okvira je dokument The CIS Critical Security Controls for Effective Cyber Defense Version 6.0. Osnovni dokument opisuje 20 kontrol. Poleg tega je na voljo tudi metrika za opisane kontrole. Gre za naslednje kontrole, od katerih naj bi s prvimi petimi kontrolami dosegli najvecji ucinek z najmanjšimi stroški: • popis pooblašcenih in nepooblašcenih naprav v omrežju; • popis dovoljene in nedovoljene programske opreme v sistemu; • vzpostavitev in upravljanje varnih konfiguracij strojne in programske opreme na mobilnih napravah, prenosnikih, delovnih postajah, strežnikih; • stalno spremljanje in ugotavljanje ranljivosti in ukrepanje; • nadzorovana uporaba administrativnih privilegijev v sistemu; • spremljanje in analiziranje sistemskih dnevniških zapisov; • zašcita elektronske pošte in spletnega brskalnika; • obramba pred škodljivo programsko opremo; • omejevanje in nadzor mrežnih vrat, protokolov in storitev; • zmožnost obnove podatkov; • vzpostavitev in upravljanje varnih konfiguracij mrežne opreme, kot so požarne pregrade, usmerjevalniki in stikala; • mejna obramba (na robu omrežja); • zašcita podatkov; • nadzorovan dostop, ki temelji na potrebi po vedenju; • nadzor nad brezžicnimi omrežji; • spremljanje in nadzor nad racuni; • usposabljanje uporabnikov; • nadzor nad varnostjo aplikacijske programske opreme; • odzivanje na incidente in upravljanje incidentov ter • testiranje ranljivosti in izvajanje vaj. Manj tipicna tveganja in ukrepi so: • uporaba opreme TEMPEST (zašcita pred neželenimi elektronskimi emisijami); • fizicni ukrepi varovanja (kljucne sestavine sistema se namestijo v varnostnih obmocjih); • preprecevanje opticnih napadov; • namensko šifrirane rešitve; • uporaba informacijske opreme. Komunikacijsko-informacijske sisteme povezujemo tako, da v neki sistem uvozimo podatke iz drugega sistema oziroma omrežja. S tem se zmanjšajo operativni stroški, izboljša funkcionalnost in poveca ucinkovitost; poleg tega se omogoci centraliziran dostop do podatkov itd. Omrežij z zelo obcutljivimi podatki ne povezujemo z javnimi omrežji, npr. z internetom. Ce že, jih povežemo preko diodnih naprav, ki poskrbijo, da pretok podatkov poteka samo v eno smer, npr. za posredovanje podatkov o vremenu ali o natancnem casu (prek protokola NTP) iz javnega omrežja v zasebno omrežje. Kopiranje podatkov preko USB-naprav POROCILO je visokotvegano. Podatki se lahko prenašajo preko CD-ja (pri snemanju CD-ja mora biti izbrana možnost Read only/ Samo za branje). Pri napravah mejne zašcite ne smemo pozabiti na ustrezno fizicno varovanje, prav tako moramo poskrbeti za upravljanje teh naprav, za nadzor dostopa do teh naprav, za ustrezne dnevniške zapise in za neprekinjeno delovanje teh naprav, odvisno od poslovnih in varnostnih zahtev. (Mulec, F., et al., 2016) Reference Korac, D., 2016. Projekt E-obcina in informatizacija javne uprave. V: Schlamberger, N., et al. ur. Informatika v javni upravi 2016: zbornik, 5.–6. december 2016, Kongresni center Brdo pri Kranju. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika. Mihelic, A. in Vrhovec, S., 2016. Soocanje z najpogostejšimi ranljivostmi spletnih aplikacij državnih organov. V: Schlamberger, N., et al. ur. Informatika v javni upravi 2016: zbornik, 5.–6. december 2016, Kongresni center Brdo pri Kranju. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika. Mulec, F., Mocilnar, F. in Macek, S., 2016. Kibernetska varnost v praksi. V: Schlamberger, N., et al. ur. Informatika v javni upravi 2016: zbornik, 5.–6. december 2016, Kongresni center Brdo pri Kranju. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika. Veršic, A., Kern Pipan, K. in Decman, S., 2016. Izzivi poslovne analitike v državni upravi. [pdf] Dostopno na: http://iju2016.iju-konferenca. si/Upload/Predstavitve/A.Versi%C4%8D-K.Kern%20Pipan-S. De%C4%8Dman.pdf [20. 5. 2017]. Veršic, A., Kern Pipan, K. in Decman, S., 2016a. Izzivi pri vzpostavitvi sistema podatkovnega skladišca in poslovne analitike v državni upravi. V: Schlamberger, N., et al. ur. Informatika v javni upravi 2016: zbornik, 5.–6. december 2016, Kongresni center Brdo pri Kranju. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika. Boštjan Krajnc POROCILO https://doi.org/10.3359/oz1712049 1.25: DRUGI CLANKI ALI SESTAVKI KONFERENCA UKSG 2017 Konferenca UKSG (United Kingdom Serials Group), letos že 40. po vrsti, je potekala od 10. do 12. aprila 2017 v mestu Harrogate v Združenem kraljestvu. Slika 1: Harrogate International Centre Konference se je udeležilo 930 udeležencev, ki jih je v uvodnem nagovoru pozdravila Kate Price, vodja UKSG. Sledil je pozdravni nagovor Carol Ann Borchert, predsednice NASIG-a. PASTI IN PRILOŽNOSTI V ZALOŽNI[TVU Dostop, etika in piratstvo Uvodno predavanje z naslovom Access, ethics and piracy je imel Stuart Lawson (Birkbeck, University of London). V zvezi s piratstvom je poudaril predvsem tri tocke: • Piratstvo je prisotno že zelo dolgo in poskusi odprave piratstva niso ucinkoviti. • Piratske spletne strani (kot npr. Sci-Hub) omogocajo boljši dostop do vsebin kot spletne strani založnikov. • Piratstvo ni dolgorocna trajnostna rešitev za vzpostavitev optimalnega znanstvenega komunikacijskega sistema. Dejstvo je, da vecina ljudi nima dostopa do vecine raziskav. Zato nekateri ljudje uporabljajo piratske strani, da pridejo do njih. Za nekatere je piratstvo neeticno, za druge pa predstavlja liberalizacijo raziskav. Velikokrat prav piratstvo spodbudi inovacije in pospeši poglobitev znanja, saj piratske strani pogosto delujejo odlicno. Borba proti takšnim stranem pogosto privede do ucinka Streisand (angl. Streisand effect) – poskusi odstranitve informacij imajo prav nasprotni ucinek: informacije se še bolj razširijo kot prej. Lawson je poudaril tudi nekatere druge vidike piratstva in etike, npr.: ce je nekaj legalno, to še ne pomeni, da je tudi eticno. Hkrati pa lahko velja tudi: ce je nekaj nelegalno, še ne pomeni, da je tudi neeticno (lastništvo avtorske pravice (angl. copyright) je namrec obicajno v rokah založnikov namesto avtorjev). Cena dostopa do raziskav je resna ovira, ki mnogim preprecuje, da bi se s temi raziskavami seznanili in nato to znanje uporabljali pri svojem delu. Sci-hub je zelo ucinkovit, saj rešuje probleme socasnega dostopa do raziskav po vsem svetu. Socialne in ekonomske posledice piratstva so zelo kompleksne. Cena legalnih medijev je namrec previsoka, da bi si jo lahko privošcila vecina ljudi. Tudi knjižnice se morajo zavedati, kako piratstvo vpliva nanje. Lawson vidi rešitve v odprtem dostopu, kamor pa piratstvo ne spada. Vecina definicij odprtega dostopa nedvoumno vkljucuje vidik dovoljenj in zahteva delo z legalnimi orodji. Ce bo piratstvo sploh kdaj zatrto, bo kvecjemu takrat, ko bodo odpravljeni pogoji, potrebni za njegov obstoj, in ce bo kdaj vzpostavljen sistem, ki bo delal v dobro raziskovalcem. Sci-hub ni odgovor, ampak je budnica. Je pokazatelj, da je trenutni režim intelektualne lastnine neucinkovit in da je treba vzpostaviti odprt sistem znanstvenega komuniciranja, ki bo služil svojemu namenu. Slika 2: Uvodno predavanje Stuarta Lawsona Po uvodnem predavanju sta se med razpravo pojavili vprašanji, koliko univerz je preprecilo dostop do Sci-Huba prek IP-naslovov in ali so udeleženci konference mnenja, da bi univerze morale prepreciti dostop do raziskav prek Sci- Huba, s cimer bi raziskovalcem in študentom onemogocile nelegalen dostop do vsebin. Zanimivo je, da vecina univerz (glede na odziv publike) ni preprecila dostopa do Sci-Huba. Nepoštene prakse objavljanja Sledilo je predavanje Donalda Samulacka (Editage/Cactus Communications) z naslovom Irresponsible publication practices – more than just a wolf in sheep's clothing, v katerem je skušal pojasniti, zakaj smo po njegovem mnenju na prelomnici v znanstvenem založništvu, ne le v prenesenem pomenu, ampak dobesedno. Plenilsko založništvo predstavlja resno tveganje za integriteto znanstvene literature, ne samo zaradi neodgovornega ravnanja in pomanjkanja recenzij, ampak tudi zato, ker lahko takšna revija cez noc izgine. S tem izginejo tudi vsi podatki (ki so lahko verodostojni), s cimer se prepreci uporabnost znanstvenih del, hkrati pa avtorje, ki so imeli z objavo tudi dolocene stroške (APC, article processing charge), dejansko tudi financno oropajo. Pojasnil je vzroke, zakaj se soocamo s tako koruptivnimi praksami. Po njegovem mnenju ne gre samo za izogibanje placilom, povezanih z odprtim dostopom, ceprav je v ozadju teh ravnanj obicajno vedno denar. Velikokrat lahko zasledimo naslove clankov, ki govorijo o umikih clankov, goljufijah, prodaji avtorstev, plenilskih revijah, goljufijah pri citiranju in podobno. Vse to so elementi nepoštenih ravnanj, ki izhajajo iz velikih pritiskov na avtorje, da morajo objavljati v uglednih revijah. Statistike kažejo izjemno narašcajoc trend rasti plenilskega založništva. Porazdelitev plenilskih založnikov, ki objavljajo v odprtem dostopu, kaže, da jih je veliko z azijskega podrocja, ceprav lokacij ni vedno enostavno najti. Plenilski založniki so namrec izredno dobri v skrivanju svoje dejanske lokacije. Naslovi teh založnikov so obicajno v zasebnih hišah. Kdo je pri takšnem ravnanju dejansko najbolj oškodovan? Najbolj so oškodovani evropski in ameriški avtorji (okoli 20 %), ki porabijo davkoplacevalski denar za objave v plenilskih revijah. Uredniki teh revij avtorje velikokrat vabijo prek e-pošte z obljubo, da bo clanek zagotovo objavljen in da bo objavljen tudi v zelo kratkem casu (npr. v 24 ali 48 urah). Zaskrbljujoce je tudi to, da vecina naslovov plenilskih revij teži k uporabi izrazov, kot so "biometrical", "engineering" in podobno. V prihodnosti boste morda kdaj sedeli v letalu in upali, da letalo ni bilo skonstruirano na podlagi podatkov v plenilskih revijah. Dejstvo je, da podatki, objavljeni v plenilskih revijah, postajajo vse prodornejši, seveda pa niso recenzirani. Te podatke nato uporabljajo tako mediji kot raziskovalci; slednji jih uporabljajo pri svojih raziskavah in jih tudi citirajo. Pri primerjavi podatkov v razlicnih revijah je tako težko presoditi, kateri podatki so verodostojni. Plenilske revije dovolijo krajo podatkov, ki jih potem obdelujejo naprej, in težko je preveriti, kdaj so bili kakšni podatki ukradeni. Vsak vidik na osi objavljanja ima dandanes plenilske elemente. Ti elementi so povezani z uredniškim odborom (zlorabe uglednih imen, neobstojece osebe), recenzentstvom, rokopisi in storitvami, povezanimi z avtorstvom (avtorstvo na prodaj, plagiatorstvo, rokopisi na prodaj, goljufije pri pisanju). Samulack je mnenja, da bomo imeli v roku dveh let resnicne težave pri identificiranju poštenih (eticnih) praks, saj ne bomo zmožni izobraziti avtorjev o teh nevarnostih tako hitro, kakor hitro nepoštene prakse in aktivnosti postajajo prevladujoce. Ce se tega zdaj še ne zavedamo, se bomo morali tega zavedati cim prej, saj to zelo vpliva na integriteto literature. Plenilski založniki obicajno nimajo pomislekov glede tega, da so plenilski, zanima jih le denar in ni jim mar za literaturo, znanost ali avtorje. Še vec, ce nekdo v družbi pogosto poudarja nevarnost plenilskih založnikov, je velikokrat oznacen za nekoga, ki "prevec komplicira". Zato je po njegovem mnenju prav ironicno, da smo pravkar prica izginotju enega izmed nadzornih mehanizmov – seznama (crne liste) Jeffreyja Bealla. To je bil edini vir, ki je osvetljeval zadeve okoli plenilstva. Crno listo so nadomestile bele liste (DOAJ, OASPA, Cabell's International, SCOPUS, JCR ipd.). Samulack je izpostavil tudi najpogostejše znake, ki morajo pri avtorju vzbuditi sum, da gre za plenilsko revijo: • Revija ni indeksirana v nobeni izmed pomembnih baz podatkov (Scopus, DOAJ, JCR ipd.). • Faktor vpliva je omenjen v reviji, ni pa ga v bazi JCR (obstajajo lažni faktorji vpliva, ki se poigravajo z znamkami, kot npr. ISI ipd.). • Uredniki in uredniški odbor niso z ustreznega podrocja. • Mehanizem recenzentstva ni jasen, pogoji objave pa so predobri, da bi bili resnicni. • Stroški obdelave clanka (angl. article processing charges, APC) niso jasno predstavljeni. • Revija ali založnik pošilja neželeno pošto še naprej, kljub prošnji, naj preneha. E-sporocila so napisana neprofesionalno. • Nemogoce je preprosto identificirati založnika, telefonsko številko, naslov, e-naslov (velikokrat e-naslovi sploh ne delujejo). Samulack se je dotaknil tudi ugrabljenih revij (angl. hijacked journals), pri katerih nekdo za doloceno obstojeco revijo ustvari ponarejene spletne strani in tako ugrabi identiteto prave revije. Velikokrat so lažne spletne strani revije videti POROCILO lepše, zato avtorje tudi lažje preslepijo in jim prek teh spletnih strani ponujajo objavo clankov ob placilu APC. Nepoštene prakse objavljanja zajemajo tudi servise, ki avtorjem ponujajo pisanje clankov; ti servisi goljufajo pri recenziranju. Obstajajo celo tržnice clankov z razlicnih podrocij in z razlicnimi naslovi. Zato je previdnost nujna; pred tem je treba zašcititi univerze, študente in raziskovalce. V zvezi s tem je predstavil orodje Think Check Submit, s katerim avtorji lažje identificirajo plenilsko revijo in tako zmanjšajo možnost, da bi ji poslali svoj clanek v objavo. Gre za preprosto, vendar zelo ucinkovito orodje, s katerim se avtor preprica, ali bo objavil v zaupanja vredni reviji. Kot drugo možnost preprecevanja nepoštenih praks na podrocju založništva je omenil tudi pobudo za povezovanje akterjev s tega podrocja (založniki, revije, akademske ustanove itd.), ki želijo zagotoviti odgovorne možnosti objavljanja (Coalition for Responsible Publication Resources, CRPR); ta pobuda je sicer še v povojih, njena ideja pa je, da razvije proces varnostnega preverjanja za vse nepoštene entitete (ne samo založnike, ampak tudi vire, ki jih uporabljajo avtorji (npr. podatkovne baze ipd.)). Vse entitete, ki bi bile oznacene kot ustrezne in zaupanja vredne, bi dobile posebno oznako. V zakljucku je poudaril, da mora biti plenilska industrija budnica in je zato nujno, da se cim prej vzpostavijo mehanizmi za preprecevanje takšnih dejavnosti. Kaj nam bo prinesla prihodnost? Prvi sklop je s predavanjem z naslovom Consolidating into a new Industry 2017 zakljucil David Worlock (Consultant), ki je poudaril, da je bil Guttenbergov svet nespremenjen celih 500 let, preden so se zaceli premiki naprej, medtem ko smo danes prica zelo hitrim spremembam v založništvu. Prihodnji postodprti svet univerzalne dostopnosti podatkov in industrije, ki služi znanstveni komunikaciji, bo leta 2025 po njegovem mnenju precej drugacen od današnje založniške industrije. V ospredje bodo prišli podatkovna skladišca in podatkovni bazeni. Sledila je predstavitev izbirnih vsebin in predavanj v manjših skupinah. Predavanje z naslovom What does it mean to be a competent bibliometrician? Creating a set of bibliometric competency statements sta imela Elizabeth Gadd (Loughborough University) in Andrew Cox (Information School, University of Sheffield). Predstavila sta Izjavo iz San Francisca o vrednotenju znanstvenih del (DORA – San Francisco Declaration on Research Assessment) in Leidenski manifest (Leiden Manifesto for Research Metrics), ki zajema deset nacel dobre prakse ocenjevanja znanosti z uporabo bibliometrike. Prikazala sta študijo o treh ravneh kompetenc (osnovna, osrednja in napredna raven), ki jih knjižnicar potrebuje pri bibliometricnih nalogah. Stacy Konkiel (Altmetric) in Charlie Rapple (Kudos) sta v predavanju Uncovering the meanings behind altmetrics: an exploratory study predstavila izsledke raziskave, katere namen je bil bolje spoznati spletne aktivnosti, navade, obnašanje in motive raziskovalcev v znanstvenem komuniciranju, kar rezultira v altmetriki. Altmetrika meri odmevnost raziskovalnega dela na spletu in omogoca samodejno beleženje novih omemb in drugih spletnih dogodkov. Zajema podatke družbenih omrežij (npr. Twitter, Facebook), spletnih dnevnikov, javno dostopnih vsebin, novicarskih portalov, referencnih orodij (npr. Mendeley) ter drugih virov informacij (npr. Wikipedia, Youtube). Z raziskavo so želeli ugotoviti, kaj v znanstvenem komuniciranju na spletu motivira raziskovalce, da delijo, komentirajo, shranjujejo in prenašajo znanstveno vsebino in razpravljajo o njej, ter kdo in v kakšne namene lahko podatke iz altmetrike uporablja (npr. založniki, knjižnice, raziskovalci, financerji raziskav itd.). V predavanju z naslovom Advancing the research paper of the future: challenges for authors, publishers and libraries so Gail Clement (Caltech Library), John Hammersley (Overleaf) in Martijn Roelandse (Springer Nature) predstavili, kakšni bodo oz. naj bi bili znanstveni clanki prihodnosti (angl. Scientific Paper of the Future, SPoF). Znanstveni clanek prihodnosti bo neke vrste mapa razlicnih vsebin, ki bo ucinkovito zadovoljevala potrebe tako raziskovalcev oz. avtorjev kot tudi založnikov, knjižnicarjev, posrednikov pri dostopu (npr. ponudniki storitev), bralcev, urednikov, recenzentov idr. Že pri nastajanju clanka bo treba zagotoviti podporo kolaborativnemu nacinu raziskovanja (angl. collaborative nature of research) ter zadovoljiti glavne izzive in potrebe znanstvene sfere. Povecati je treba zaupanje v znanstvene zapise, pri tem pa ohraniti nevtralno, a hkrati zelo vplivno vlogo knjižnic. Prvi dan konference se je zakljucil s tremi kratkimi prispevki. Tim O'Neill (University of Manchester Library) je predstavil njihovo nedavno razvito aplikacijo UoM Checkout App za androidne naprave, ki omogoca izposojanje knjig, brskanje po virtualnih policah, podaljšanje izposoje ter priporoca podobne knjige itd. Tasha Mellins-Cohen (HighWire Press) je v prispevku z naslovom Off-campus access should just work predstavila storitev, ki študentom in raziskovalcem omogoca dostop do virov tudi zunaj kampusa. Zadnji prispevek prvega dne sta imela Christopher Daley in David Walters (Brunel University London), ki sta v prispevku z naslovom Measuring openness over managing mandates opisala, kakšne so možnosti prihodnjih korakov v smeri odprtosti. POROCILO FINANCIRANJE, PODPORA IN NAGRAJEVANJE RAZISKAV Na zacetku drugega dne konference je imela Chris Banks (Imperial College London) predavanje z naslovom Focusing upstream: supporting scolarly communication by academics. Predstavila je razlicne izzive, s katerimi se soocajo v Združenem kraljestvu pri zagotavljanju storitev, namenjenih podpori akademskega okolja, ter predstavila vidike vseh vpletenih: financerjev, akademikov, institucij, založnikov in knjižnic. Omenila je tudi, da so clanki, ki so v odprtem dostopu, veliko pogosteje citirani kot clanki v revijah, ki nimajo odprtega dostopa. Sledilo je predavanje Barenda Monsa (Dutch Techcentre for Life Sciences) z naslovom GO FAIR – beyond open access, v katerem je najprej s kratkim filmom prikazal potrebo po obvladovanju masovnih podatkov (angl. big data) na osnovi principov FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Re-usable). Poudaril je, da je za obstojece sisteme znacilna velika izguba podatkov in da moramo težiti k cilju odprte znanosti. Bil je tudi zelo kriticen do faktorjev vpliva, ki bi jih bilo treba po njegovem mnenju nemudoma ukiniti, saj nimajo zveze s kvaliteto revij in podatkov ter celo zavirajo ucinkovito objavljanje. Poudaril je, da je odprti dostop izjemno drag, zato si je treba prizadevati, da bi dosegli skrbništvo nad podatki na nacin FAIR, tako da bi bili podatki zlahka najdljivi, dostopni, uporabni in interoperabilni. Predstavil je tudi clanek, ki ga je napisal racunalnik na osnovi uporabe takšnih podatkov. V predavanju z naslovom The present and future of university-based publishing je Amy Brand, direktorica založbe The MIT Press, predstavila dejavnosti, nacin delovanja in nacrte za prihodnost njihove univerzitetne založbe, ki je pomembna komponenta odlicnosti univerze. Letno izdajo vec kot 220 knjig in vec kot 30 revij s podrocja znanosti in tehnologije. Slika 3: Založba The MIT Press – primerjava prihodkov od prodaje (Vir: arhiv UKSG, 2017) Sledila je predstavitev izbirnih vsebin. Ed Pentz (Crossref) je v predavanju z naslovom In the hands of many: how can you improve discoverability through richer metadata? poudaril probleme avtorjev, ki želijo biti vidni, raziskovalcev, ki želijo lažjo uporabo podatkov in ponovljivost raziskav, založnikov in ponudnikov storitev, ki želijo povecati uporabo svojih storitev, ipd. Vsak igra svojo vlogo in ideja je, da se olajša sodelovanje vseh v znanstveno okolje vkljucenih akterjev z uporabo izboljšanih metapodatkov, katerih koncna cilja sta pospeševanje znanstvenih raziskav in omogocenje ucinkovite uporabe in izmenjave podatkov. Pri tem je seveda potrebno sodelovanje vseh vpletenih. Crossref je tako oblikoval pobudo Metadata 2020, katere cilj je razviti bogatejši metapodatkovni model (standard), ki bo v cim vecji meri pokril potrebe vseh in ne bo pisan le na kožo založnika. V najvecji možni meri želijo zagotoviti ravnovesje med konsistenco in fleksibilnostjo. Pri tem se soocajo s kar nekaj težavami, saj vsi sicer podpirajo idejo standarda, vseeno pa bi vsak najraje uporabljal svojega. Sledili so trije krajši prispevki. V prispevku z naslovom Making social media work for you: engaging students, building connections and finding a library voice je Zelda Chatten (University of Liverpool) predstavila vpliv uporabe družbenih omrežij na sodelovanje in povezovanje z uporabniki njihove knjižnice. V knjižnici so leta 2008 zaceli uporabljati Facebook in Twitter, ceprav takrat še niso tocno vedeli, zakaj. Z leti so ugotovili, da uporaba družbenih medijev izjemno krepi vezi z uporabniki. Povezali so se s študenti in tudi z njihovo pomocjo gradili glas knjižnice (angl. library voice), ki ima danes veliko privržencev. Na Twitterju imajo danes že vec kot 8000 sledilcev in študentje naravnost obožujejo njihove tvite, ki so velikokrat polni humorja, kot npr.: "Prosimo, ne pušcajte sendvicev na knjižnih policah. Ce potrebujete pomoc pri razlikovanju knjig in sendvicev, se obrnite na osebje knjižnice." Caroline Kimbell (Senate House Library, University of London) je v prispevku z naslovom Shouting in the library predstavila edinstven korpus radikalnih politicnih zbirk, ki jih ima njihova knjižnica. V prispevku z naslovom Facts of the matter: what librarians want publishers to know pa sta Bernie Folan (Bernie Folan Research and Consulting) in Claire Grace (The Open University) spregovorili o raziskavi, ki razkriva, da morajo založniki in ponudniki servisov bolj sodelovati s knjižnicarji, ce želijo zadovoljne uporabnike. Uporabnikov ne zanimajo platforme in vmesniki, pomemben jim je samo dostop do vsebine. Ce uporabniki potrebujejo tecaj, da znajo uporabljati produkte, je to samo znak, da je treba vec vlagati v razvoj. Ponovno je sledila predstavitev izbirnih vsebin. Zelo zanimivo predstavitev z naslovom Postgraduate research students' academic journal User eXperience (UX): findings from a joint Loughborough University and Taylor & Francis project sta imela Gareth Cole (Loughborough University) in Laura Montgomery (Taylor & Francis). Skupaj s sodelavci sta izvedla raziskavo, v kateri je osem mesecev sodelovalo deset podiplomskih študentov. Zanimalo jih je, kakšne so njihove uporabniške izkušnje, vedęnje in potrebe v digitalni knjižnici. Skušali so ugotoviti, kako išcejo vsebine, katere POROCILO vstopne tocke uporabljajo, kako upravljajo z najdenimi informacijami, kako razvijajo svoje raziskovalne in iskalne sposobnosti, kaj jih najbolj frustrira ter kakšno pomoc pricakujejo od knjižnicarjev in založnikov. Predstavitev je bila izvedena zelo domiselno, saj smo pri njej s svojimi mobilnimi napravami aktivno sodelovali tudi udeleženci. Naši odgovori so bili prikazani na spletu in primerjani z izsledki raziskave. Sledili so trije krajši prispevki. V prispevku z naslovom Publishing for purpose je Andrea Powell (CABI) prikazala, kako CABI aktivno sodeluje pri obravnavi vprašanj, pomembnih za trajnostni razvoj (npr. preskrba s hrano). William J. Nixon in Michael Eadie (University of Glasgow) sta v prispevku z naslovom Putting the repository at the heart of REF readiness at the University of Glasgow govorila o razvoju institucionalnega repozitorija, v ta dan zadnjem prispevku z naslovom Tools and trials at Cambridge University Press pa je Monica Moniz (Cambridge University Press) predstavila rezultate testiranj orodij za založniške rešitve (Overleaf, Publons). AKADEMSKO KOMUNICIRANJE V [IR[EM SVETU Na zacetku tretjega dne konference so bile predstavitve izbirnih vsebin. Vimal Shah (King's College London) je v predavanju z naslovom Research Data Management: developing system with researchers' needs in mind predstavil študijo primera pri razvoju sistema in servisov za upravljanje podatkov o raziskovalcih in raziskavah na King's College London. Poleg obicajnih zahtev pri razvoju takšnih sistemov, kot so varnost podatkov, nepodvajanje, ucinkovitost, možnost ponovne uporabe podatkov, nadzor, vpliv in vidnost, so v razvoj sistema aktivno vkljucili tudi raziskovalce in dali velik poudarek analizi njihovih potreb in zahtev. Menijo, da je to pri razvoju ucinkovitega sistema nepogrešljivo. Poskušali so upoštevati zahteve financerjev, založnikov, zakonodaje, etike pri raziskovanju, institucionalne politike, priporocil Evropske komisije itd. Med drugim so poudarili tudi velik pomen ORCID in DOI. Helen Adey (Nottingham Trent University) in Andrea Eastman-Mullins (Alexander Street Press) sta v predavanju z naslovom User Engagement Analytics: measuring and driving meaningful use of e-resources predstavili izsledke skupne pilotske analize merjenja uporabe e-virov z vidikov razlicnih akterjev (založnikov, knjižnic, posameznikov in naprav) s ciljem zagotoviti cim bolj ucinkovito odlocanje na podrocju trženja in promocije virov. Sledilo je plenarno in hkrati tudi zadnje predavanje na konferenci z naslovom Post-Truth: the role of publishers and librarians, v katerem je Charlotte Roueché (King's College London, Department of Classics) predstavila svoj pogled na vlogo "kuratorjev znanja" – akademikov, založnikov in knjižnicarjev. Slika 4: Charlotte Roueché o knjižnicarjih Vsi moramo sprejeti odgovornost za ucenje, razumevanje in resnico. Kam drugam naj gredo ljudje po resnico, ce ne h knjigam, revijam in v knjižnice, in kako naj razlikujejo med odgovornim porocanjem in porocanjem s politicnim ozadjem? V predavanju je poudarila vlogo akademikov, založnikov in knjižnicarjev na podrocju gospodarstva 21. stoletja pri omogocanju dostopnosti kakovostnega znanja vsem ljudem. Apolonija Marolt Zupan, Darinka Šeško POROCILO https://doi.org/10.3359/oz1712054 1.25: DRUGI CLANKI ALI SESTAVKI DAN SPECIALNIH KNJIŽNIC 2017 Vsakoletno srecanje knjižnicarjev specialnih knjižnic je letos nosilo naslov "Kje so tiste stezice": komunikacijske poti v specialni knjižnici. To srecanje je tradicionalno organizirano zadnji cetrtek v mesecu maju (kar je letos simbolicno padlo na 25. maj), tako kot lani pa se je dogajalo v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. Maja Vavtar, predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS, je pojasnila, da je komunikacija izbrana za naslovno temo zato, ker jo to zelo pomembna vešcina, ki bi jo morali obvladati v odnosu do uporabnikov knjižnice (znanstvenih delavcev), financerjev in javnosti, da bi lahko delovanje knjižnice razširili, pri tem pa tudi bolje izkoristili potenciale knjižnicarjev in institucije ter vpliv knjižnice. Zato je prva nastopila Katja Kek (agencija Taktik), ki je v svojem predavanju z naslovom En komad internega komuniciranja, prosim predstavila interno komuniciranje kot sistematicen nacin komuniciranja z in med zaposlenimi v funkciji upravljanja in vodenja organizacije, ki zajema: e-pošto, interni casopis in televizijo, intranet, oglasno desko, klepet ob kavi, pozdrav na hodniku, interno zabavo, ignoranco, prijaznost, interne pravilnike pa tudi neodzivnost in molk. Interno komuniciranje izvaja vsak zaposleni in se ga vsak tudi zelo zaveda (v veliko podjetjih so ga zaposleni ocenili z nizko oceno, saj visoka placa ne odtehta tega, da te recimo direktor zjutraj ne pozdravi). Osebni stik je najtežji nacin komuniciranja, a hkrati tudi najbolj ucinkovit, množicni stik pa najlažji, a pri obcutljivih temah neucinkovit. Potem je opisovala govorico telesa, s katero sporocamo že Ľ–2 sekundi prej, preden smo kar koli izrekli, in zacrtala nekaj smernic za boljše interno komuniciranje: uporabiti okroglo mizo, na sestanku sogovornike posaditi na isto stran pravokotne mize, govoriti pocasneje in z nekoliko nižjim glasom, zrcaliti telesno govorico sogovornika, aktivno poslušati. Med vsemi njenimi informacijami ni bilo mogoce preslišati poudarka, da je treba e-pošto v internem komuniciranju podjetja razumeti kot uraden dokument, za katerega velja bonton poslovnega komuniciranja (ustrezno naslovljena e-pošta, v njej pa pozdrav, slovnicno in pravopisno pravilno besedilo ter podpis). Sergej Lah (IZUM) je v svojem predavanju Izzivi in koristi uporabe družbenih medijev v knjižnicah predstavil zanimive statisticne podatke o uporabi družbenih omrežij. Facebook uporablja 80 % vseh prebivalcev, kar 75 % vsak dan. V slovenskem prostoru to pomeni 830.000 uporabnikov. Prav to je razlog, zakaj naj bi knjižnice dobro vedele, katera družbena omrežja obstajajo, kdo jih uporablja, kako pogosto, koliko so stari uporabniki, kje živijo, kaj jih povezuje in kako razmišljajo. Družbeni mediji so podaljšek knjižnicnega pulta, ki je odprt kjer koli in ves cas, saj virtualni svet ni omejen, le vsebine morajo biti dobro strukturirane, tako da so koristne informacije, deljenje vsebin drugih in lastna promocija v razmerju 70 : 20 : 10. Najpomembneje pa je, da pri skrbi za družbena omrežja sodeluje cim vec zaposlenih, in ne le za to zadolžena skupina. Uroš Kunaver (CTK) je predstavil prispevek Mira Pušnika z naslovom Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri popularizaciji znanosti. Knjižnice so zelo primerne institucije za popularizacijo znanosti, saj imajo celovit pregled nad znanstvenim podrocjem in objavami, upravljajo repozitorij publikacij v odprtem dostopu, izdelujejo bibliografije raziskovalcev ter gostijo zunanje obiskovalce. S tem se namrec v lokalnem in širšem okolju poudarja družbeni pomen raziskovalne dejavnosti, širi uporabnost znanstvenih dognanj (predvsem aplikativnih) in izboljša izkorišcenost javnih sredstev. Predavatelj je opisal vec nacinov promocije: predstavitvene clanke (blogi, interna glasila ipd.), razstave znanstvenih dosežkov (npr. študentska dela), družbene medije, odprti dostop, ljubiteljsko znanost (angl. citizen science), videogradivo. V zvezi z videogradivom, ki je v sistemu COBISS tudi katalogizirano in shranjeno v repozitorijih, je predstavil možnost najema posebne sobe v CTK z vso sodobno snemalno opremo, kjer je možno posneti recimo uro predavanja. Breda Korun (SIKKR) je v prispevku Zagovorništvo v knjižnici predstavila pojem zagovorništva (angl. advocacy), ki ga v ameriških knjižnicah že dve desetletji udejanjajo. Gre za proces, s katerim poskušamo zagotoviti vzdržnost dejavnosti knjižnic in išcemo podporo, da bi z doseženimi cilji lahko še bolje delali. Zagovorništva se lotevamo že v casu, ko knjižnica še nima akutnih problemov, širšo javnost pa prepricujemo s pravilno interpretiranimi statisticnimi podatki (npr. število knjig na študenta ipd.), z raziskavami, kako knjižnico doživljajo uporabniki, clani knjižnice, in s podatki o merjenju vpliva knjižnice in njenih storitev na posameznika in družbo. Zagovorniki (v Mariborski knjižnici tem posameznikom pravijo ambasadorji knjižnice) so ljudje, ki so v skupnost aktivno vkljuceni in tudi prepoznavni, pa tudi vsi zaposleni, vodje, politiki itd., torej tisti, katerih osebna zgodba, kako je knjižnica vplivala na njihovo življenje, je bolj slišana. Knjižnicarji se morajo nauciti, kako zagovarjati knjižnico, predvsem pa je pomembno, da govorijo o knjižnici, da so dobro informirani, da pridobijo medije, zgradijo mrežo stikov in dobro spoznajo odlocevalce, ki krojijo usodo njihove knjižnice. Maja Vavtar je po tej teoretski opredelitvi razglasila dr. Luko Vidmarja (ZRC SAZU) za prvega zagovornika specialnih knjižnic. Potem ko je sprejel castno funkcijo in se zavezal, da bo po najboljših moceh izpolnjeval poslanstvo zagovornika, je v svojem predavanju z naslovom Knjige in knjižnice zmeraj cvetijo v obdobju miru in ne v obdobju vojn preletel vsa zgodovinska obdobja na Slovenskem in nam predstavil, kako se je skozi cas spreminjal položaj knjig, tiskarn in knjigarn. Njegovo kljucno sporocilo je bilo, da bo knjiga obstala in da so knjižnice prostori, ki so zmeraj premagali krizne razmere. Na okrogli mizi pod naslovom Dobra praksa iznajdljivih pa so kolegi iz treh specialnih knjižnic predstavili svoje konkretno delo: • Borut Kirar (FDV) je govoril o obogateni resnicnosti, ko z aplikacijo na mobilni napravi odcitamo vrstilec UDK na tabli in se pokaže lokacija knjige. • Maja Peteh (Gozdarska knjižnica) je govorila, kako lahko z delom v oblaku usklajuje delovni proces na dveh enotah dveh institucij, ki imata razlicno informacijskokomunikacijsko okolje, dvoje racunovodstev in dva repozitorija. • Mojca Racic (Slovenski etnografski muzej) pa je govorila o tem, kako je knjižnica vpeta v raznoliko delo muzeja, kako so zaradi beguncev, ki so bili nastanjeni blizu muzeja, usposobili sobo z racunalniki in dostopom do interneta, pa o tem, da integracija teh ljudi ni bila tako ucinkovita, kot so predvidevali (njihovo znanje racunalništva je slabo, njihov odziv na tematske delavnice, kot sta loncarstvo in pletarstvo, ni bil velik itd.), je pa vez vseeno ostala in posamezniki obcasno še pridejo po kakšen nasvet. Kratko porocilo o delu Delovne skupine za pripravo strokovnih priporocil za specialne knjižnice NSKD, ki bi ga morala predstaviti Alenka Kavcic Colic, pa je bilo z dnevnega reda izpušceno. Renata Zadravec Pešec, Andreja Krajnc Vobovnik POROCILO https://doi.org/10.3359/oz1712056 1.25: DRUGI CLANKI ALI SESTAVKI 42. SRE^ANJE DIREKTORJEV ISSN-CENTROV 42. srecanje direktorjev ISSN-centrov je od 6. do 10. novembra 2017 potekalo v prostorih Bibliothčque nationale du Royaume du Maroc v Rabatu, glavnem mestu Maroka (http://www.bnrm.ma/). Skupaj s sedmimi predstavniki Mednarodnega ISSN-centra (ISSN International Centre, v nadaljevanju IC) z direktorico Gaëlle Béquet na celu so se srecanja udeležili predstavniki 27 držav oz. nacionalnih ISSN-centrov (v nadaljevanju NC) iz Evrope, Afrike, Azije ter Severne in Južne Amerike. Iz držav, ki so v mreži COBISS.Net, se je srecanja udeležila samo vodja slovenskega ISSN-centra. Najpomembnejša tema srecanja je bila prikaz delovanja novega spletnega portala ISSN in novega uporabniškega vmesnika ISSN Customer Extranet. Oba servisa so razvili v okviru strateškega nacrta IC za obdobje 2015–2018. V prihodnje nacrtujejo pripravo spletnega servisa za prikaz porocil o naslovih kontinuiranih virov vsakega posameznega založnika in spletne aplikacije za pošiljanje zahtev po spremembi metapodatkov katere koli serijske publikacije. PORO^ILO IC (REPORT FROM THE ISSN INTERNATIONAL CENTRE) Gaëlle Béquet je predstavila porocilo o dejavnostih IC v preteklem letu (ISSN, 2016). V mrežo ISSN je vkljucenih 89 držav vkljucno z ruskim IC, ki se je pridružil januarja 2016. V Registru ISSN je trenutno 1,9 milijona zapisov, od tega 201.000 zapis za e-casopise. Baza raste zelo hitro, samo leta 2016 so kreirali 58.000 novih zapisov. V Register ISSN katalogizatorji prispevajo nove zapise prek vmesnika za katalogizacijo Virtua v 35 NC (med njimi vsi NC v državah, vkljucenih v mrežo COBISS.Net), nemški in norveški NC pošiljata zapise po protokolu OAI-PMH, preostali pa pošiljajo zapise v datotekah. Najpomembnejši strateški cilj IC je boljše sodelovanje NC v mreži ISSN. V skladu s tem so prevedli prirocnik ISSN Manual v španšcino in rušcino. Poleg tega je njihov glavni cilj izboljšati podatke ISSN, proizvode in storitve. Kvaliteta podatkov ISSN je zelo pomembna za njihov prikaz in uporabo v novem portalu tako za uporabnike portala kot za ponudnike informacijskih storitev. V prihodnje nameravajo še izboljšati informacijsko infrastrukturo, vkljucno s strojno in programsko opremo. Pomemben strateški cilj IC je tudi pridobivanje novih partnerjev. V ta namen so z založbo Springer in nemškim NC testirali sistem za avtomatizirano dodeljevanje ISSN. Še naprej sodelujejo pri projektih, kot sta The Keepers Registry (http://thekeepers.org/registry.asp) in CIDEMIS (http://fil. abes.fr/2015/06/22/cidemis-ouverture-de-lapplication/). Njihov najpomembnejši cilj je delitev podatkov ISSN s širšo skupnostjo, predvsem z uvajanjem odprtega dostopa (angl. Open Access) za osnovne metapodatke in uporabo tehnologije povezanih podatkov (angl. linked data). NOVI PORTAL ISSN (THE NEW ISSN PORTAL) Novi portal ISSN je enotna vstopna tocka za vse informacije o podatkih ISSN. Portal je bil objavljen januarja 2018 in temelji na tehnologiji povezanih podatkov. Preveden je v šest jezikov, ki jih uporablja UNESCO. Glavni namen vzpostavitve novega portala je centralizacija vseh orodij in servisov za iskanje, odkrivanje, dostop in pridobivanje podatkov ISSN. Podatki ISSN obsegajo podatke iz Registra ISSN, podatke iz zunanjih virov in podatke, ki jih zbira IC. Oblikovali so tri uporabniške kategorije, od katerih sta odvisna obseg dostopnih podatkov in vrsta storitve. Profili uporabnikov: • Vsi uporabniki (neregistrirani uporabniki) imajo dostop do osnovnih identifikacijskih podatkov veljavnih zapisov ISSN (Register ISSN) in dostop do celotnih zapisov, objavljenih v prostem dostopu v bazi podatkov Directory of Open Access Scholarly Resources (ROAD, http://road.issn.org/). • Korporativni uporabniki so uporabniki v institucijah, ki so narocniki Registra ISSN; do portala lahko dostopajo z uporabniškim imenom in geslom ali prek IP-naslova. Dostopajo lahko tudi do vseh podatkov v vseh zapisih, vkljucno z delovnimi zapisi (angl. work records), in uporabljajo vse druge storitve. Imajo možnost prevzemanja zapisov ISSN, a so podatki, ki jih lahko prevzemajo, odvisni od vrste paketa, ki ga ima v zakupu njihova institucija. • Uporabniki mreže so zaposleni v NC in imajo enak dostop do vseh podatkov in servisov kot korporativni uporabniki, poleg tega pa še dostop do lokalnih polj v zapisih ISSN (blok 9 v formatu MARC 21). Servis ISSN Customer Extranet lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, kot so založniki, knjižnicarji in prodajalci informacijskih storitev (gl. naslednje poglavje). Založniki imajo v zapisih za serijske publikacije, ki jih izdajajo, enak dostop do podatkov kot korporativni uporabniki, v drugih zapisih pa le dostop do istih podatkov kot neregistrirani uporabniki. Vrste podatkov: • kljucni podatki ISSN so podatki, ki enolicno in natancno dolocajo kontinuirani vir: – ISSN, ISSN-L in druge vrste ISSN (preklicani, napacni), – kljucni naslov in glavni stvarni naslov (brez skrajšanega kljucnega naslova in variantnih naslovov), – država izida, – medij, – URL, ce obstaja, – administrativni podatki (ime NC, datum redakcije zapisa); • podatki iz Registra ISSN, tj. celoten zapis; • podatki ISSN, tj. vsi podatki, objavljeni na portalu ISSN; poleg podatkov iz Registra ISSN spadajo sem tudi: – podatki iz drugih virov, kot so geografski položaj, faktor vpliva idr.; – drugi podatki, npr. Deweyjeva ali univerzalna decimalna klasifikacija. Uporabniki lahko išcejo na štiri nacine (enostavno, napredno, ekspertno in geografsko iskanje), rezultate iskanja pa lahko omejujejo po fasetah. Za vsak zapis ISSN doloca neposredno povezavo (URL), ki je tudi identifikator zapisa kontinuiranega vira v aplikacijah s povezanimi podatki. Pripravili so tudi prikaz ISSN-L, kjer se prikazuje zapis z vsemi zapisi na drugih medijih, tj. zapisi z istim ISSN-L. Uporabniki lahko zapise prevzamejo neposredno ali jih shranijo v košarico. Zapisi so na voljo v razlicnih bibliografskih formatih (MARC 21 in UNIMARC) in formatih za povezane podatke (RDF/XML, TTL, JSON), obstaja pa tudi možnost pošiljanja podatkov v besedilni datoteki (txt). Zapisi so shranjeni v formatu RDF (Resource Description Framework). Registrirani uporabniki imajo možnost, da sporocijo napake v podatkih in zahtevajo njihov popravek. Sporocilo uporabnikov se samodejno pošlje NC, ki je odgovoren za zapis. V prihodnje bodo postopoma dodajali nove funkcije, kot so sistem obvešcanja uporabnikov o spremembah in dopolnitvah izbranih zapisov ter vkljucitev zapisov ROAD in protokolov za izmenjavo podatkov OAI-PMH, Z39.50 in SRU. NOVI SERVIS ISSN CUSTOMER EXTRANET (THE NEW ISSN CUSTOMER EXTRANET) Servis ISSN Customer Extranet je nov vmesnik za kupce storitev ISSN, torej za založnike in narocnike Registra ISSN. Oblikovali so dva profila: Publisher Extranet in Corporate Extranet. Profil Publisher Extranet je namenjen komercialnim založnikom in agencijam, ki digitalizirajo kontinuirane vire. Servis založnikom omogoca, da registrirajo svoje publikacije in spremljajo status svojih zahtevkov. Servis ponujajo založnikom v državah, ki nimajo NC, in vecnacionalnim založnikom. Prednosti servisa so naslednje: • vzpostavitev baze zahtevkov, na osnovi katere se vzpostavi povezava med zahtevkom za dodelitev ISSN, zapisom ISSN in založnikom, ki je odgovoren za kontinuirani vir, • poenostavljeno vpisovanje zahtevka, saj založnikom pri vsakem zahtevku ni treba ponovno vpisovati istih podatkov (naziv založnika, naslov …), • lažje razlocevanje zaupanja vrednih založnikov od plenilskih založnikov (angl. predatory publishers). Vsak registrirani založnik lahko prek vmesnika pošilja zahtevke za dodelitev ISSN za nove publikacije, na osnovi cesar se samodejno generira zapis v programu za katalogizacijo Virtua. Založnik lahko zahteva spremembo odgovornosti pri publikacijah, ki jim je ISSN že bil dodeljen, in tudi popravke zapisov v Registru ISSN. Založniki imajo dostop do celotnih zapisov v Registru ISSN za publikacije, ki jih izdajajo. Profil Corporate Extranet je namenjen narocnikom Registra ISSN in drugih storitev, kot so knjižnice, ponudniki vzajemnih katalogov ali raziskovalni centri. Narocniki lahko: • dostopajo do svojega institucionalnega racuna s podatki o narocninah, datumu veljavnosti narocnine, številu dostopov ipd., • podaljšajo narocnine, dodajajo narocila za nove storitve in placujejo racune s kreditno kartico, PayPalom ali bancnim nakazilom, • dostopajo do statistike uporabe, ki vkljucuje število obiskov, število prikazov strani, število prevzetih zapisov ipd., • dostopajo do preteklih in trenutnih racunov, • dostopajo do razlicnih narocniških modelov (na zahtevo obstaja tudi testni dostop), • kontaktirajo oddelek prodaje v IC. POROCILO ZAMENJAVA PROGRAMA VIRTUA: PORO^ILO O NA^RTU ZA ISSN+ (REPLACING VIRTUA: PROSPECTIVE REPORT ABOUT ISSN+ AND AGENDA) Upravni odbor IC se je aprila 2017 odlocil za zamenjavo vmesnika za katalogizacijo Virtua z novim vmesnikom, ki so ga poimenovali ISSN+. Osnove projekta je pripravil John Akeroyd iz podjetja CIBER Research (http://ciber-research. eu/), ki je tudi testiral trg. Vmesnik Virtua se uporablja od leta 2004; trenutno ga uporablja samo 35 NC. K odlocitvi za zamenjavo je prispevalo vec dejavnikov: zamenjava starega portala ISSN z novim, ki pogojuje dnevni vpis in redakcijo zapisov, uvedba servisa ISSN Customer Extranet, kjer je vzpostavljena specificna baza podatkov, kamor se lahko nalagajo novi delovni zapisi, lažje in cenejše vzdrževanje ter zmanjšanje soodvisnosti med razlicnimi orodji. Glavni zahtevi za vmesnik ISSN+ sta: • vkljucene morajo biti vse funkcije vmesnika Virtua, ki so specificne za mrežo ISSN in odstopajo od zahtev obicajnih vmesnikov za katalogizacijo, kot so pravila za preverjanje zapisov, dodeljevanje ISSN-L in spremljanje ukinjenih ISSN ipd.; • vkljucene morajo biti osnovne funkcije obicajnega vmesnika za katalogizacijo, ki se v vmesniku Virtua ne uporabljajo pri kreiranju zapisov ISSN, kot npr. arhiviranje vseh verzij zapisa ipd. Glavne zahteve za arhitekturo vmesnika ISSN+ so: • fleksibilna arhitektura modulov, da se lahko povezujejo z drugimi ali novimi komponentami, • cim vecji del naj temelji na odprtokodni programski opremi (angl. open source software), • kjer koli je to mogoce, je treba razviti posebna orodja, ki temeljijo na obstojecih komponentah in se razlikujejo od obstojecih knjižnicnih sistemov. Med preostale zahteve spadajo še stalno izboljševanje poteka dela v mreži ISSN, jasna locitev med zacetno dodelitvijo ISSN in kasnejšim dopolnjevanjem podatkov, spletni vmesnik s sprotno pomocjo, lažje vzdrževanje, uvedba normativne kontrole, kjer koli je to možno (izdajatelji s povezavo na ISNI, založniki, predmetne oznake …), osnova za povezane podatke, vodenje in prikaz podatkov v nelatinicnih pisavah s samodejno transliteracijo cirilice in grške pisave ter polavtomatske procedure za druge pisave, kot so kitajšcina, arabšcina in druge. Zavedajo se, da potrebujejo nov nacin dela, ki bo sobival s sistemom dodeljevanja ISSN po obmocjih številk. Sistem dodeljevanja ISSN po obmocjih številk, ki ga uporabljajo že veliko let, ima mnogo slabosti predvsem pri ažurnosti podatkov v Registru ISSN, prav tako kot sistem dodeljevanja posameznih ISSN v razlicnih lokalnih okoljih. V novem centraliziranem sistemu bodo nov ISSN lahko pridobili pooblašceni uporabniki, ki ga bodo lahko uporabili, ce bodo vpisali obvezne metapodatke. Katalogizatorji bodo katalogizirali neposredno v sistem, hkrati pa bo obstajala možnost uporabe API-jev, prek katerih se bodo za dodelitev ISSN lokalni katalogizacijski sistemi povezali z vmesnikom ISSN+. Na podoben nacin bodo dodeljevali tudi druge identifikatorje, npr. ISNI. Glavna prednost takšnega nacina je cim bolj enostavno dodeljevanje ISSN, hkrati pa bo na novo dodeljeni ISSN takoj na voljo zunanjim uporabnikom. NC bodo imeli pri delu na voljo tri možnosti: • katalogizacijo neposredno v spletnem vmesniku ISSN+, • katalogizacijo v lokalnem sistemu z uporabo blokov številk ISSN, ki jih bo še naprej dodeljeval IC, NC pa bodo redno pošiljali zapise ISSN v datoteki ali po protokolu OAI-PMH, • katalogizacijo v lokalnem sistemu z uporabo API-jev za vmesnik ISSN+. Pri dodeljevanju nove številke se ISSN pripiše v zameno za vpis osnovnih metapodatkov. Pri tem je treba zagotoviti, še posebej pri velikem številu sodelujocih, da vir še ni bil identificiran v sistemu ISSN. Bistveno je oblikovanje avtomatiziranega iskanja in identifikacije vira iz metapodatkov, pri cemer je treba prepreciti podvajanje pri dodeljevanju ISSN zaradi slabega mehanizma identifikacije vira. Dopolnitev obstojecega zapisa ISSN poteka prek neposrednega pošiljanja po API-ju ali na osnovi rednega zbiranja podatkov po protokolu OAI-PMH. V prehodnem obdobju bo novi sistem potekal vzporedno z dodeljevanjem ISSN po obmocjih številk. Uporabljali bodo format MARC 21, ki je najbolj razširjen format za izmenjavo podatkov v celotni mreži ISSN. Projekt je logicno nadaljevanje razvoja novega portala ISSN in servisa Customer Extranet; želeli so pripraviti novo, sodobno aplikacijo, ki ne bo samo zamenjava za funkcije sistema ISSN, ampak bo tudi poenostavila in obogatila potek dela v mreži ISSN. Ponudnika v casu konference še niso izbrali, vmesnik Virtua pa nameravajo nadomestiti do konca leta 2018. KVALITETA PODATKOV (ISSUES IN DATA QUALITY) ISSN je že vec kot 40 let zanesljiv identifikator za založnike, knjižnice in druge udeležence, zato sta kvaliteta in zanesljivost podatkov bistveni za delovanje sistema ISSN. Januarja 2018 so Register ISSN delno odprli, zato POROCILO pricakujejo, da se bosta povecali poizvedba po podatkih ISSN in njihova ponovna uporaba, posledicno pa se bodo pokazale morebitne slabosti podatkov ISSN, npr. zastareli podatki, strukturne napake ipd. Prav tako novi servisi (lokacijski podatki, omejevanje po fasetah) ne bodo mogli dobro delovati, ce ne bo zagotovljena kvaliteta podatkov. V ta namen je IC pripravil nacrt za zagotavljanje kvalitete (Oury, 2017) v naslednjih korakih: • definirati, kaj je kvaliteta s stališca IC, • pripraviti seznam identifikatorjev, ki bodo pripomocek za zagotavljanje kvalitete, • pripraviti nove projekte za povecanje kvalitete, • sodelovati z mrežo ISSN, partnerji, kupci in uporabniki podatkov ISSN in servisov. Izbrali so tri nivoje kvalitete, kjer morajo doseci standarde. 1. Bibliografski podatki oz. kvaliteta zapisov v ISSN morajo zagotavljati: • enolicnost (podvojenih zapisov v Registru ISSN ne sme biti), • preverjanje (pravilna struktura zapisov glede na standarde katalogizacijskih pravil po ISSN Manual in formatu MARC 21), • skladnost (kvaliteta povezav med zapisi), • zanesljivost (ujemanje podatkov v zapisu s podatki na publikaciji), • pravocasnost (ažurnost podatkov v zapisu), • bogastvo (poleg obveznih podatkov so v zapisu prisotni še drugi podatki). 2. Pokritost registra ISSN mora zagotavljati: • popolnost (vse dodeljene številke ISSN morajo imeti tudi zapis v Registru ISSN), • sistematicnost dodeljevanja ISSN (npr. tiskana in elektronska izdaja nekega kontinuiranega vira morata imeti vsaka svoj ISSN), • upoštevanje namena dodeljevanja ISSN (NC morajo dodeljevati ISSN v najširšem možnem smislu, tako da pokriva tiskane in spletne vire, vire, ki še izhajajo, in vire, ki so prenehali izhajati, znanstvene bloge in baze podatkov …). 3. Procesi in potek dela v mreži ISSN morajo zagotavljati: • ucinkovitost procesa (razmerje med ucinkovitostjo in stroški), • jasnost internega komuniciranja v mreži ISSN in komuniciranja navzven z založniki, partnerji, kupci itd., • varnost procesov. IC bo v letu 2018 pripravil natancnejši seznam indikatorjev za doseganje kvalitete; podobno bo pripravil še druge projekte in jih vkljucil v nacrt za doseganje kvalitete. Zavedajo se, da bodo morali upoštevati kriterije obstojecih projektov, jih usklajevati z novimi in slediti splošni strategiji mreže ISSN. NAGRADA ISSN (ISSN AWARD) Leta 2016 je nagrado ISSN dobil Nacionalni center iz Kolumbije, leta 2017 pa Nacionalni center iz Kazahstana. Reference Oury, C., 2017. Assessing the ISSN Register: Defining, Evaluating, and Improving the Quality of a Shared International Bibliographic Database. Cataloging & Classification Quarterly, [online] 55(7–8), pp. 588–605. Dostopno na: http://www.tandfonline.com/doi/full/1 0.1080/01639374.2017.1354115 [30. 11. 2017]. ISSN, 2016. ISSN International Centre Activity Report for 2016. [pdf]. Dostopno na: http://www.issn.org/wp-content/uploads/2017/07/ ISSN_RAPPORT_ACTIVITE_2016_GB.pdf [30. 11. 2017]. Andreja Krajnc Vobovnik POROCILO 60 https://doi.org/10.3359/oz1712060 1.19: RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA VICTORIA L. LEMIEUX IN STEPHANIE E. TRAPNELL PUBLIC ACCESS TO INFORMATION FOR DEVELOPMENT: A GUIDE TO THE EFFECTIVE IMPLEMENTATION OF RIGHT TO INFORMATION LAWS Odprtost (angl. openness), odgovornost (angl. accountability) in preglednost (angl. transparency) so med najpogostejšimi besedami v sodobnem politicnem diskurzu. Preglednost je kljucnega pomena za ohranjanje odgovornosti sleherne vlade v družbi pluralne demokracije, odvisna pa je predvsem od pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih ustvarjajo in vzdržujejo vlada in njene institucije. Poleg zakona, ki ureja svobodo informiranja, je pravica do obvešcenosti (angl. Right to Information, RTI) o dokumentih, ki nastajajo pri delovanju vlade, prvi velik korak v boju proti korupciji in pri osvetlitvi vladnih dejavnosti. Vsakodnevno izvajanje zakona je še veliko vecji izziv, s katerim se sooca vsaka država, ki ima takšen zakon. Zakon o svobodi informacij (Freedom of Information Act) v ZDA je star skoraj 50 let, ves cas pa se posodablja in skoraj vsako desetletje se dopolnjuje z vecjimi popravki. Kako omogociti državljanom poznavanje zakona in možnosti, ki jih imajo na voljo? Kaj je kultura odprtosti in kako jo graditi? Ali lahko zaposlimo in usposobimo strokovno delovno silo in zagotovimo izvedbeno podporo? Kje najti modele za razvoj postopkov in praks za sprejemanje zahtev in njihovo sledenje, za zbiranje potencialno odzivnih zapisov za obdelavo dokumentov v razlicnih oblikah za distribucijo in za predvidevanje povpraševanja in proaktivnega objavljanja zapisnikov? Kaj moramo storiti, da zgradimo infrastrukturo za upravljanje in ohranjanje zapisov? Ce tega ni, je pravica do dostopa nicna. Ali smo sposobni zagotoviti celovitost dokumentov in jih ohraniti v ustrezni obliki, tako da lahko ljudje vidijo, kaj vlada pocne, poleg tega pa tudi dokumentirajo svoje pravice? Ali je mogoce organom nadzora zagotoviti trdno podlago za korektivne ukrepe in najboljše prakse ter omogociti, da lahko vsakdo, vkljucno z informacijskimi posredniki, preoblikuje informacije za razlicne namene? Prirocnik je rezultat dveletne raziskave o tem, kako se je pravica do obvešcenosti izvajala v državah v razlicnih regijah in z razlicnimi stopnjami dohodka. Rezultati raziskave so podani v prilogi k prirocniku (Right to Information: Case Studies on Implementation). Raziskan je zgodovinski razvoj zakonov s podrocja RTI (v nadaljevanju: zakoni RTI). Raziskava je bila usmerjena k razvoju teoreticnega okvira za prepoznavanje dejavnikov ucinkovite implementacije zakonov RTI in kazalnikov ucinkovitosti izvajanja. Avtorici sta bili motivirani z željo, da bi oblikovalci politike, javni uslužbenci in razvojni strokovnjaki ne samo bolje razumeli, kako zagotoviti sprejem zakonov RTI, ampak bi si tudi aktivno prizadevali doseci razvojne rezultate. Ciljno obcinstvo vkljucuje tudi razvojne delavce, organizacije civilne družbe in javne uradnike, odgovorne za upravljanje RTI. Prirocnik naj bi bil zanimiv za študente, akademike in strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanji odprte vlade in s preglednostjo na podrocjih, kot so pravo, javna narocila, odprti podatki, sprejemanje predpisov in izvajanje storitev (npr. na podrocju zdravstva in izobraževanja), povezanih z razpravo o kazalnikih ucinkovitosti in temami, kot je ravnovesje med razkritjem in tajnostjo. Akademiki bodo našli inovativne nacine za pospeševanje in razširitev raziskav zagotavljanja pravice do informacij, tako da bi le-te zajele dolgorocne rezultate in ucinke. Združeni narodi so RTI uradno prepoznali leta 2011 v delu 19. clena Splošne deklaracije o clovekovih pravicah (Universal Declaration of Human Rights), na nacionalni ravni pa je bil pojav zakonov RTI prepoznan že pred tem. Gibanje za varovanje pravic do informacij iz vladnih virov se je pojavilo sredi 20. stoletja v bojih za politicne in državljanske pravice, ki so jih zahtevali akterji na nacionalni ravni. Danes je RTI kljucni del širšega globalnega trenda v smeri preglednejše in bolj odprte države; vkljuceni so tudi drugi elementi (npr. zašcita žvižgacev), ki omogocajo dostop do podatkov v odprtih formatih (odprti podatki) in zahtevajo, da visoki uradniki javnost obvestijo o svojem premoženju. Zemljevid o globalni oceni stanja glede pravice do obvešcenosti v svetu (slika 1) podaja informacije o zakonodaji s podrocja RTI po državah ter oceno prednosti in slabosti pravnega okvira. Zakoni najtemneje osencenih držav so ocenjeni najbolje. Države, ki niso osencene, še vedno nimajo zakona RTI. Slika 1: Zemljevid o globalni oceni stanja glede pravice do obvešcenosti (Vir: Lemieux in Trapnell, 2016) Rezultati globalne ocene stanja glede pravice do obvešcenosti po državah kažejo, da je Slovenija od skupno 150 možnih tock dobila 129 tock (slika 2), kar jo uvršca na drugo mesto. Na prvem mestu je Srbija s 135 tockami in na cetrtem mestu Hrvaška s 126 doseženimi tockami. Navedeni podatki veljajo na dan 27. 7. 2016. Aktualni podatki so dostopni na spletni strani Global Right to Information Rating (http:// www.rti-rating.org/country-data/). Slika 2: Ocena RTI za Slovenijo (Vir: Global Right to Information Rating, 2003) S pojavom zakonov, specializiranih za RTI, raste možnost dostopa do informacij javnega znacaja ter odkritja in preprecevanja korupcije, vecajo se možnosti sodelovanja v javnih zadevah, izboljšujejo se zašcita drugih clovekovih pravic in vladne storitve informiranja, poslovanje in promocija osebnih ciljev ljudi sta lažja. RTI je povezan z izboljšano odgovornostjo, boljšim informiranjem in vecjim zaupanjem vlagateljev. Poleg tega ljudje pricakujejo, da bo dostop do informacij javnih organov in zasebnih subjektov, ki opravljajo javne funkcije, cedalje lažji, preglednejši in odgovornejši. Z dostopnostjo informacij za slehernega posameznika, ki jo zagotavljajo zakoni RTI, se zmanjšuje verjetnost, da bi država zlorabila nadzor nad javnofinancnimi informacijami. Dostop do informacij je tudi kljucnega pomena za zmanjšanje informacijske asimetrije med državljani in državo. Brez mehanizmov odgovornosti lahko zacnejo uradniki delati izkljucno v svojem interesu, ne pa v interesu državljanov, ki jih predstavljajo. Primer tega je kleptokracija, za katero je znacilno, da korumpirani vladni uradniki kradejo javna sredstva in s tem siromašijo državljane. Pomanjkanje preglednosti omogoca skrivanje korupcije in oviranje odgovornosti. Države, ki ucinkovito izvajajo zakone RTI, marginaliziranim clanom družbe zagotavljajo dostop do vladnih služb in informacij ter postopke za zahtevo informacij v podporo njihovih pravic; s tem jim pomagajo, da se sliši tudi njihov glas. Ucinkoviti zakoni RTI preko institucionalizacije pravil in postopkov za dostop omogocajo tudi ucinkovito delovanje drugih odprtih vladnih mehanizmov (npr. odprtih podatkov). Nenazadnje tudi zavezujejo prihodnje vlade k ohranjanju RTI. Stopnje razvoja glede na rezultate implementacije zakona RTI: • rezultati prve stopnje (razkritje informacij: odzivnost na povpraševanje po informacijah (hitrost, kakovost in pravocasnost odgovorov, kolicina, pomembnost in pravilnost proaktivno razkritih informacij)); • rezultati druge stopnje (uporaba informacij za odgovornost: strateška uporaba RTI za vzpostavitev ukrepov, povezanih z odgovornostjo in boljšo operativno ucinkovitostjo, npr. preventivni in preiskovalni protikorupcijski mehanizmi, boljše informacijske storitve itd.); • rezultati tretje stopnje (institucionalizacija dostopa do informacij, cetudi se ta dostop veckrat izpodbija (premik v birokratski kulturi skrivnosti), izboljšani razvojni rezultati (povecana enakost spolov, boljši življenjski standard, boljši rezultati na podrocju izobraževanja in zdravstva itd.)). Ucinkovitost zagotavljanja RTI je povezana z zmogljivostjo sistema za razkrivanje informacij, kot je predvideno v zakonu RTI v posamezni državi. Težko je meriti rezultate prve stopnje, saj še ni zanesljivega merjenja ucinkovitega izvajanja RTI, opredeljenega kot rezultat prve stopnje. Kazalnik za to, ali zakon obstaja in ali je dobre kakovosti, pove malo o tem, kako je implementiran. OCENA Podatki o izvajanju zakona RTI, kot je število zahtev, odzivov, pritožb in proaktivno razkritih dokumentov, zagotavljajo splošno sliko obsega obdelanih zahtevkov in informacij, ki jih distribuirajo sistemi uprave. Toda ta vrsta podatkov ponuja malo informacij o kakovosti odgovorov, pomembnosti proaktivno distribuiranih informacij po povpraševanju ali o zadovoljstvu uporabnikov. Ti dejavniki so verjetno pomembnejši za razumevanje narave razkritja v primerjavi z obsegom in pravocasnostjo, saj zagotavljajo vpogled v socialni in ekonomski vpliv zakonov RTI. Obstaja tudi vprašanje zanesljivosti podatkov o uspešnosti, ki jih država objavlja v sistemih zagotavljanja RTI. V poskusu, da bi bil zajet širši okvir razumevanja ucinkovitosti zagotavljanja RTI, od preprostih podatkov o odzivnosti, izvrševanju ali mehaniki implementacije naprej, se avtorici zanašata na tisto, kar preprecuje ali olajšuje ucinkovito izvajanje zakona RTI v praksi. Ta okvir vkljucuje dejavnike izvajanja, ki vodijo k dobrim razvojnim rezultatom. Osnovna raziskava obsega tematsko sintezo 12 študij primerov držav, v katerih sta preucena kakovost in obseg izvajanja sistemov zagotavljanja RTI. Primarni cilj je bil ugotoviti, kateri so dejavniki ucinkovitosti izvajanja RTI, obravnava pomembnih tem, ki oznacujejo izvajanje zagotavljanja RTI (npr. inovacije, dobre prakse, izzivi itd.), pa je bil sekundarni cilj. Namesto povzetka pregleda literature je cilj tematske sinteze opredeliti ponavljajoce se teme ali vprašanja v sklopu primarne raziskave in ustvariti analiticno razumevanje, ki presega sklepe o posameznih primerih. Dejavniki ucinkovitosti v implementaciji RTI so: 1. omogocanje pogojev: • pravni okvir, • prizadevanja zagovornikov, • politika prioritet; 2. zahteve po informacijah: • ozavešcanje javnosti in motivacija, • dostopnost procesov za zagotavljanje RTI; 3. institucionalna zmogljivost: • posodobljene formalne prakse, • obdelava zahtev, • proaktivno razkritje, • vodenje evidenc, • število zaposlenih, • zmogljivosti osebja (usposabljanje in viri), • kadrovske spodbude; 4. nadzor: • spremljanje institucionalne zmogljivost, • uveljavljanje razkritja obveznosti (pritožbe, sankcije). Nekateri splošni družbeni, tehnološki in politicni dejavniki, ki so prispevali k nastanku zakonov RTI, še naprej oblikujejo ugodno okolje za njihovo izvajanje. Predhodnik današnjih zakonov RTI (najbrž prvi zakon RTI) je švedski zakon o temeljnih pravicah in svobošcinah iz leta 1766, v katerem so obravnavane tudi pravica do informacij za širšo javnost iz švedske ustave in posebne pravice do informacij za tisk. Za sprejetjem švedskega zakona je po dolgem obdobju sledil finski zakon leta 1951, potem pa zakon v Združenih državah Amerike leta 1966 ter zakoni na Danskem in Norveškem leta 1970, v Franciji in na Nizozemskem leta 1978, v Avstraliji in Novi Zelandiji leta 1982 ter v Kanadi leta 1983. Med državami v razvoju je zakon RTI prva sprejela Kolumbija, in sicer leta 1985. Naslednji val zakonov zunaj razvitega sveta je bil sprejet v vzhodni Evropi, in sicer v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji ter na Madžarskem in v Ukrajini leta 1992. V obdobju od sprejema švedskega zakona do sredine devetdesetih let 20. stoletja je v svetu obstajalo manj kot 20 zakonov RTI. Od takrat dalje pa je bila dinamika sprejemanja zakonov RTI izjemna. Tako je bilo leta 1995 predvsem v zahodnih demokracijah sprejetih 19 zakonov, v vseh regijah današnjega sveta pa je bilo do zdaj sprejetih okoli 100 zakonov. Pravna ureditev dolocb o izjemah ima velik vpliv na ucinkovito izvajanje RTI v danem kontekstu. Najpomembnejše in najkompleksnejše tovrstne dolocbe o izjemah se nanašajo na zasebnost in tajnost. Najboljši pristop je povezan z ravnovesjem med razkritjem in tajnostjo. Zakoni za zagotavljanje pravice do dostopa do informacij, ki nastajajo v javnih organih, imajo lahko številne pozitivne prednosti, vendar v nekaterih primerih pretirana odprtost lahko povzroci škodo posameznikom ali pa lahko deluje v nasprotju z javnim interesom. To velja zlasti, kadar je dostop do informacij v nasprotju s pravico do zasebnosti in z nacionalno varnostjo, ki sodita med najbolj zapletene izjeme pravice do dostopa do informacij. Iz tega razloga zakoni RTI skoraj vedno vkljucujejo dolocbe o izjemah v zvezi z varstvom zasebnosti in z nacionalno varnostjo. Druga možnost je, da se zasebnost in nacionalna varnost zašcitita v locenih zakonih. Pogoste so dileme, ali dolocene informacije razkriti ali jih ohraniti tajne. Rešitve takih dilem vedno predstavljajo težko nalogo. Najti pravo ravnovesje med odprtostjo in razkritjem informacij na eni strani ter zašcito zasebnosti in tajnostjo na drugi strani, zunaj upoštevanja posebnih zakonov in drugih pravnih predpisov, ki zagotavljajo smernice za nosilce odlocanja, je pogosto vprašanje konteksta. Informacijska pooblašcenka Republike Slovenije je opredelila, kdaj obstaja mocan argument v prid razkritja na podlagi javnega interesa: OCENA • razkritje pomaga, da javnost razume potrebo po nacionalni debati; • vprašanje spodbuja javno in parlamentarno razpravo; • ustrezna razprava ne more potekati brez široke dostopnosti vseh pomembnih informacij; • vprašanje vpliva na širok spekter posameznikov in podjetij; • vprašanje zadeva javno varnost in javno zdravje; • distribucija podatkov spodbuja odgovornost in preglednost pri odlocanju; • vprašanje se nanaša na zagotavljanje in porabo javnega denarja. Nedavne evropske odlocitve o razkritju informacij, ki se nanašajo na javne številke o financah, kažejo na rastoci trend k razkritju financnih informacij, kljub vidikom zasebnosti. Ceprav dajejo evropski sklepi prednost razkritju pred zasebnostjo pri odlocitvah o financnih informacijah, je Sodišce Evropske unije (Court of Justice of the European Union) v zelo pomembni zadevi dalo prednost zasebnosti pred razkritjem v kontekstu rezultatov internetnih iskalnikov. Nadzor sestoji iz nadzornih nalog in izvrševanja odgovornosti. Naloge spremljanja vkljucujejo upravljanje izvajanja in usmerjanje oblikovanja politik na nacionalni, podnacionalni in agencijski ravni, medtem ko izvrševanje odgovornosti vkljucuje procese odlocanja o prizivih in pritožbah ter izvrševanje ustreznih sankcij za nespoštovanje. Informacijska komunikacijska tehnologija (IKT) je orodje, ki povecuje uspeh, vendar pa težav ne rešuje samodejno. Pogosto jo razumemo kot rešitev za vprašanja ucinkovitosti in enostavnega dostopa do storitev. Z vidika preglednosti npr. spletno posredovanje zahtev oz. prijav vladi omogoca, da lahko spremlja stanje zahtev s podrocja zagotavljanja pravice do obvešcenosti, hkrati pa tudi omogoca samodejno zbiranje podatkov. Poleg tega takšni sistemi državljanom omogocajo online posredovanje zahtev. Spletni portali so glavni mehanizem za diseminacijo proaktivno razkritih informacij; širokemu obcinstvu omogocajo dostop do dokumentov. Oblike zabeleženih komunikacij (npr. e-pošta in besedilo), ki jih omogoca IKT, lahko povecajo ucinkovit pretok informacij v vladi. Toda uspeh IKT temelji na jasnem razumevanju potreb in interesov uporabnikov, tako znotraj kot zunaj vlade, zmožnosti uporabnikov, da ucinkovito in trajnostno uporabljajo IKT, zagotavljanju cloveških in materialnih virov, ki podpirajo uvedbo in vzdrževanje tehnoloških rešitev, ter nacinu uporabe IKT za ustvarjanje in ohranjanje zabeleženih komunikacij. Ceprav je res, da lahko tehnološki pristopi k preglednosti hitro lajšajo dostop in odprtost, sta cloveški in tehnicni kapital tista temelja, na katerih sloni IKT. Redki so primeri, da je IKT za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti v vladi soglasno sprejeta. Glede na stališce, da IKT omogoca lažji dostop do informacij, je bolj verjetno, da so uspešni tehnološki pristopi prilagojeni potrebam razlicnih skupnosti uporabnikov. Starši šolskih otrok se npr. zelo zanimajo za online informacije o šolnini, ucnem nacrtu in kakovosti poucevanja. Spletne informacije o zdravljenju in kakovosti bolnišnic so zelo koristne za bolnike, zdravnike ter druge uporabnike in ponudnike na podrocju zdravstva. Na prvem mestu so informacije, ki neposredno zadevajo življenje uporabnikov, na drugem pa specializirane informacije, pomembne za posrednike, kot so novinarji in politicni aktivisti, ki nato zagotavljajo informacije širšemu obcinstvu. Za namene preglednosti je najbolj uspešna uporaba IKT, ki je namenjena izvajanju programov organizacij civilne družbe (angl. Civil Society Organization, CSO). Tovrstni primeri vkljucujejo orodja za spremljanje izvajanja proracuna, zlasti kadar gre za množicno zunanje izvajanje (angl. crowdsourcing). Kot je bilo omenjeno že prej v razpravi o upravljanju evidenc, je v nekaterih primerih povecana odvisnost od IKT v javnem sektorju zmanjšala kakovost razkritih informacij, ni pa zmanjšala dostopa in odprtosti. Ceprav je IKT transformacijski faktor, ne izboljša situacije, ce ni zadostnih zmogljivosti, virov, nacrtovanja in pozornosti, namenjene zgoraj omenjenim vprašanjem. Merjenje vpliva zakonov RTI na razvoj je odvisno od dobro opredeljenih kazalnikov, utemeljenih v trdnem teoretskem okviru. Kazalniki za ucinkovito izvajanje zakonov RTI raziskovalcem omogocajo preucevanje razmerij med obstojem zakonodaje, kakovostjo zakonodaje in ravnmi izvajanja zakonov ter ocenami glede odprtosti vlade, ucinkovitosti upravljanja, dojemanja zaupanja državljanov in poslovnega okolja ter ocenami glede revšcine in gospodarske rasti. Vse to zagotavlja podlago za boljše razumevanje ne samo tistih komponent izvajanja RTI, ki so najbolj pomembne za upravljanje ucinkovitega izvajanja zakona RTI, ampak tudi nacinov, s katerimi ucinkovito izvajanje zakona RTI zagotavlja ucinkovito upravljanje in širše razvojne rezultate. Kazalniki Svetovne banke so: • svetovni kazalniki upravljanja, • mehanizmi javne odgovornosti, • državna politika in institucionalna ocena (angl. Country Policy and Institutional Assessment, CPIA) preglednosti, odgovornosti in korupcije v javnem sektorju. Vidike zakonov RTI merijo razlicni kazalniki. Na splošno jih lahko združimo v dve osnovni kategoriji: kazalniki de iure in kazalniki de facto. S kazalniki de iure ocenjujemo posamezne vidike zakonov, kot so kategorije dolocb (npr. obseg, nadzor, dostopnost) ali njihova splošna kakovost, medtem ko so kazalniki de facto usmerjeni v to, kako zakoni delujejo v praksi. OCENA Kazalniki informiranja de facto zajemajo: • kazalnike vložka (npr. ocena zmogljivosti za izvajanje in mehanika izvajanja; primer: Carter Center za ocenjevanje izvajanja zakona RTI, kar vkljucuje kapacitete javne uprave, ki jih je treba implementirati); • kazalnike ucinka (npr. ocena delovanja zakonov RTI; primer: porocanje države o zakonih RTI) in • ciljno usmerjene kazalnike (npr. merjenje rezultatov delovanja zakonov RTI; cilj zakonov je izboljšati dejanske družbene razmere; primer: kazalniki RIDE – kazalniki ucinkovitosti dejavnikov izvajanja RTI (RTI Implementation: Drivers of Effectiveness – RIDE Indicators) Svetovne banke). Kazalniki ucinkovitosti dejavnikov izvajanja RTI (RIDE) so osredotoceni na predhodne sestavine ucinkovitosti izvajanja, to je na tisto, kar preprecuje ali olajšuje izvajanje v praksi. Ti kazalniki so namenjeni za identifikacijo problemskih podrocij in tudi podrocij uspešnosti z uporabo razpoložljivih najbolj objektivnih podatkov. SKLEPNA MISEL Sprejem zakona o pravici do obvešcenosti (RTI) je velik dosežek. Do zdaj je bil tak zakon sprejet v vec kot 100 državah po vsem svetu. Sprejem zakonov RTI pa ni dovolj za preglednejše, odgovornejše in vsevkljucujoce upravljanje. Izvajanje ni stanje, ampak proces. Dejavniki ucinkovitosti in izzivi za ucinkovito izvajanje se razlikujejo od države do države, mocan pravni oz. zakonski okvir pa je dober zacetek. Institucionalna zmogljivost za izvajanje RTI ter spremljanje in neodvisen nadzor so pomembni dejavniki ucinkovitega izvajanja zakonov RTI. Sodelovanje na relaciji država-družba ter tehnologija in medvladno sodelovanje lahko služijo kot ojacevalci in pospeševalci izvajanja RTI. Brez mehanizmov za razkritje informacij se informacije ne morejo ucinkovito širiti. Brez delovanja tega procesa se zmanjša povpraševanje in s tem potreba po nadzoru. Institucionalna zmogljivost ne deluje ucinkovito ali trajno brez potrebnih pogojev, povpraševanja po informacijah in nadzora. Vsi ti deli delujejo skupaj kot sistem za razkritje informacij. Zagon za ucinkovito izvajanje zakona RTI mora v državi priti od znotraj. Obstajajo tudi mednarodne platforme, ki podpirajo prizadevanja za izvajanje zakonov RTI. Open Government Partnership (OGP) je multilateralna pobuda, ki si prizadeva zagotoviti konkretne zaveze vlad. Global Partnership for Social Accountability (GPSA) podpira civilno družbo in vlade, da sodelujejo pri reševanju kljucnih izzivov upravljanja v državah v razvoju. Pomembno je imeti v mislih, da je ucinek zakonov RTI lahko pozitiven, tudi kadar njihova implementacija ni idealna. Ucinkovito izvajanje je zato bolj potovanje kot cilj ter zahteva nenehno prizadevanje in zavezanost vlade, civilne družbe in mednarodne skupnosti za dolgorocno sodelovanje. Reference Lemieux, Victoria L in Trapnell, Stephanie E, 2016. Public Access to Information for Development: A Guide to the Effective Implementation of Right to Information Laws. [online] Washington DC: The World Bank. Dostopno na: http://www-wds.worldbank.org/external/ default/WDSContentServer/WDSP/IB/2016/06/24/090224b0843 fb89a/1_0/Rendered/PDF/Public0access000to0information0laws. pdf [15. 5. 2017]. Global Right to Information Rating, 2003. The RTI Rating analyses the quality of the world's access to information laws: Slovenia. [online] Dostopno na: http://www.rti-rating.org/view_country/?country_ name=Slovenia [15. 5. 2017]. Tvrtko-Matija Šercar OCENA https://doi.org/10.3359/oz1712065 1.25: DRUGI CLANKI ALI SESTAVKI COBISS OBVESTILA Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS (september 2016– september 2017) Spletna aplikacija Bibliografije in sistem SICRIS • Namešceni so bili novi seznami revij, ki so v letu 2016 vkljucene v mednarodne bibliografske baze podatkov in se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti (BIBLIO-A). • V letu 2016 je bila dodana tudi baza s podrocja družboslovja in humanistike ERIH PLUS. • Dodan je bil izpis iskalnih rezultatov v formatu {JSON} v vseh sistemih CRIS. Hkrati je bil v spletne predstavitve raziskovalcev, organizacij, skupin, projektov, programov in raziskovalne opreme dodan izpis vseh javno dostopnih podatkov v formatu {JSON}. S tem je omogocen standardiziran dostop do podatkov v formatu, prilagojenem komunikaciji med racunalniki. • Implementirani so bili novi tipi 1.11, 1.26, 2.26, 2.27, 2.28 in 2.29. • Dopolnjen je bil dokument Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS z opisi novih tipov ter spremembami definicij pri nekaterih drugih tipih (1.01, 1.02, 1.03, 1.18, 2.01, 3.16). • Dopolnjen je bil dokument Dodatna navodila za katalogizacijo bibliografskih enot, ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti. • Spremenjeno je bilo izpisovanje znanstvenih prispevkov na konferenci, ki se glede na pravilnik ARRS vrednotijo po metodologiji za znanstvene clanke. Za prispevke na konferenci, ki bodo izšli leta 2017 ali kasneje, v takšnih primerih ne bo vec pretvarjanja iz tipa 1.08 (ali 1.06) v tip 1.01, ampak se bo tak zapis izpisal pod tipom, ki je vnesen v zapis, vrednotil pa se bo v skladu s pravilnikom ARRS. • Ukinjena sta normiranje citatov in ocena A2. • Ukinjena je skupna ocena A. • Tocke se delijo med avtorje in sodelavce pri raziskavi (angl. study group) v razmerju 80 : 20. • Pri tockovanju sta vedi humanistika in družboslovje izenaceni. • Povecan je vpliv števila strani pri monografijah in poglavjih v monografijah. Pri izpisih bibliografije se pri parametru altmetrika poleg Altmetrics izpisuje tudi PlumX. • Pri seznamih citiranosti smo izpis "normirani h-indeks" nadomestili z izpisom "h-indeks s pregledom citatov po letih". • V sistemu SICRIS je dodana storitev Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv na Univerzi v Ljubljani, ki v prvi fazi omogoca testni izpis vrednotenja bibliografije kandidata skladno z interpretacijami habilitacijskih meril posameznih clanic Univerze v Ljubljani. Navodila za uporabo izpisa so v dokumentu Pomoc. • Izpisi bibliografskih kazalcev uspešnosti za izvolitve v nazive na univerzah so dostopni tudi na predstavitvenih straneh raziskovalcev v SICRIS-u. • Na predstavitvenih straneh raziskovalcev v SICRIS-u je dodana povezava do njihovih bibliografskih zapisov v COBISS+. • Pri patentih (tip 2.24) se izpišejo podatki o patentni družini iz polja 301. • V formatu HTML se izpisujejo matematicni in drugi posebni znaki, ki so v zapisih vneseni v skladu s pravili LaTex. • Izpiše se opomba o financiranju (polje 338). • Pri vrednotenju in verifikaciji bibliografskih zapisov po vedah so v skladu s sklepom ARRS uvedene spremembe (prerazporeditev iz tehnike v družboslovje) pri vrstilcih UDK za iskanje, kot sledi: • v skupini 71* (Urejanje prostora. Urejanje pokrajin, mest in podeželja. Pokrajine, parki, vrtovi); • v skupini 72* (Arhitektura) razen: – vrstilca 725 (Javne, upravne, poslovne, industrijske zgradbe. Posvetna arhitektura), ki ostane v tehniki; – vrstilca 727 (Zgradbe za izobraževalne, znanstvene in kulturne namene), ki ostane v tehniki; – vrstilca 728 (Stanovanjska arhitektura. Stanovanjske zgradbe), ki ostane v tehniki; – vrstilca 72.03 (Obdobja in faze v arhitekturi. Šole, stili, vplivi), ki gre iz tehnike v humanistiko; – vrstilca 72.04 (Arhitektonski detajli in dodelave), ki gre iz tehnike v humanistiko; – vrstilca 726 (Religiozna, cerkvena arhitektura. Cerkvene in pokopališke zgradbe), ki ostane v humanistiki; – 728.8 (Velike stanovanjske zgradbe. Gradovi. Grašcine. Dvorci), ki ostane v humanistiki. Portal COBISS/SciMet V portal COBISS/SciMet smo vkljucili: • izpis altmetrik PlumX (http://plumanalytics.com/learn/about-metrics/) pri posamezni bibliografski enoti z identifikatorjem DOI (http://scimet.izum.si/altmetrics); • povezavo raziskovalcev, registriranih v sistemu SICRIS, avtorjev z evidencno šifro, ki jo dodeli IZUM, in avtorjev z identifikacijsko številko v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI z ustreznimi identifikatorji Scopus Author ID, ORCID in ResearchersID (http://scimet.izum.si/ auid); • povezavo s servisom SHERPA/RoMEO (http://www.sherpa.ac.uk/romeo/) za revije v prostem dostopu; • izpis števila cistih citatov na avtorja (CIAu), ki se ugotavlja na osnovi števila avtorjevih objav iz baz podatkov WoS in Scopus, ker v sistemu COBISS niso vedno navedeni vsi avtorji objav (http://scimet.izum.si/citations); • osnovno in izbirno iskanje šifer entitet; uporabniku se samodejno ponudijo vrednosti glede na vneseni iskalni niz; tako lahko brez poznavanja šifer poišce posamezne entitete na podlagi poznavanja imen, priimkov ali nazivov entitet iz sistema SICRIS ali iz normativne baze imen CONOR.SI (http://scimet.izum.si/displayparameters#searchcodes); • pri posamezni bibliografski enoti: – izpis altmetrik (števila pogledov in prenosov publikacij) iz Nacionalnega portala odprte znanosti (http://openscience.si/); – povezavo do prostodostopne verzije objave s celotnim besedilom prek servisa Unpaywall (http://unpaywall.org/); • število cistih citatov na avtorja (CIAu), ki predstavlja število cistih citatov, deljeno s številom avtorjev objave (N), ce ima objava do 10 (so)avtorjev, drugace pa s številom 10 * log(N); v sistemu COBISS niso vedno zavedeni vsi avtorji objav, zato se v okviru COBISS/SciMet upoštevajo avtorji iz baz podatkov WoS ali Scopus, zaradi cesar se lahko pojavijo razlike v številu cistih citatov (CI) in številu cistih citatov na avtorja (CIAu) pri izpisih podatkov o citiranosti v COBISS/SciMet in izpisih teh podatkov v sistemu SICRIS; • spletno storitev za zajemanje zbirnih podatkov o citiranosti za vec entitet hkrati v formatu TXT (V URL-naslov spletne storitve http://scimet.izum.si/cit/sum?codes= lahko vpišemo do 100 šifer entitet, ki jih locimo z vejico, in tudi parametre ctype, units, pubfrom, pubto, citfrom in citto (http:// scimet.izum.si/directlinks), npr. http://scimet.izum.si/cit/sum?codes=0302&ctype=org&pubfro m=2010&citfrom=2016; za vsako entiteto se bo izpisala vrstica s podatki o tej entiteti. Priprava izpisa lahko traja dalj casa.); • izpise za serijske publikacije in za izbrane bibliografske enote: – prek spletnega obrazca z vnosom številke ISSN ali identifikatorja zapisa COBIB.SI-ID v polje šifra, CONOR.SI-ID, ISSN, COBIB.SI-ID ( http://scimet.izum.si/displayparameters). (Ce ne poznamo številke ISSN ali identifikatorja COBIB.SI-ID, ju lahko poišcemo tako, da v to polje vtipkamo naslov ali del naslova serijske publikacije ali objav, aplikacija pa nam na osnovi vnesenega iskalnega niza samodejno ponudi številke ISSN ali identifikatorje COBIB.SI-ID. Iskanje je omogoceno tudi po vec številkah ISSN ali identifikatorjih COBIB.SI-ID, locenih z vejico. Pri izbirnem iskanju pred tem v spustnem seznamu entiteta izberemo serijska publikacija ali objava. Ce želimo iz podatkov o citiranosti entitet, vnesenih v polje šifre, številke CONOR.SI-ID, ISSN ali COBIB.SI-ID, izkljuciti dolocene bibliografske enote, njihove identifikatorje COBIB.SI-ID ali številke ISSN vnesemo v polje brez šifer, brez številk ISSN ali COBIB.SI-ID in v spustnem seznamu entiteta (brez šifer, brez številk ISSN ali COBIB.SI-ID) izberemo serijska publikacija ali objava. Tudi tu je možen vnos (iskanje) vec številk ISSN ali identifikatorjev COBIB.SI-ID.); – v neposrednih povezavah (http://scimet.izum.si/directlinks) in spletnih storitvah (http://scimet. COBISS OBVESTILA izum.si/webservices) je za izpis podatkov o citiranosti za serijske publikacije v parameter ctype dodana vrednost issn, npr. http://scimet.izum.si/cit/ws?html&code=0002-7863&ctyp e=issn&pubfrom=2000&citfrom=2005&citto=2011&stat=all&list., za izbrane bibliografske enote pa vrednost cid, npr. http://scimet.izum.si/cit/ws?html&code= 24530437&ctype=cid& stat=all&list (Neposredno povezavo do spletnega obrazca in zbirnih podatkov o citiranosti za serijsko publikacijo pripravimo tako, da v URL-naslov http://scimet.izum.si/form/issn/ vpišemo številko ISSN, npr. http://scimet.izum.si/form/issn/0002-7863, za izbrano bibliografsko enoto pa tako, da v URL-naslov http://scimet.izum.si/form/cid/ vpišemo identifikator COBIB.SI-ID, npr. http://scimet.izum.si/form/cid/24530437.). Programska oprema COBISS3 Lokalne aplikacije Omogocili smo: • spremljanje uspešnosti e-obvešcanja; • pripravo obrazcev za opomine v formatu XML; • shranjevanje racunov, storniranih racunov, dobropisov in kopij teh izpisov v formatu PDF; • tiskanje kartic za clanske izkaznice; • podpisovanje pristopnih izjav s podpisno tablico in njihovo shranjevanje v elektronski obliki; • uporabo POS-terminala; • vkljucitev logotipa in podpisa odgovorne osebe v izpis opomina; • odlocanje o tem, ali se clanu ob pripravi gradiva za prevzem pošlje e-obvestilo o prispelem rezerviranem gradivu ali ne; • vracilo z zadržkom za medoddelcno izposojene izvode; • dolocitev dni, ko je knjižnica/oddelek zaprt, ti dnevi pa se upoštevajo pri obracunu zamudnine; • vnos neto cen na enoto na desettisocinko natancno; • nastavitev iskalnih polj v katalogu; • vnos dodatnih podatkov o clanu (državljanstvo, nove vrste alternativnih številk …); • vnos opomb o izvodu do 450 znakov; • vezavo razlicnih programskih kontrol in funkcionalnosti na oddelek knjižnice; • preverjanje, kateri uporabniki sistema so prijavljeni v programsko opremo COBISS3; • shranjevanje definicij in opravil za izvoz podatkov; • brisanje shranjenih datotek z izpisi; • pripravo reklamacij za manjkajoce zvezke za izbrano obdobje; • vnos dodatnih podatkov pri kontroli dotoka in pripravi pošiljk za posameznega prejemnika; • pripravo statistike prejetih zvezkov obveznega izvoda serijskih publikacij; • oblikovanje kompletov pri zalogi, ki se ne prikazuje v COBISS+; • upoštevanje kontaktnih podatkov o knjižnici in njenih oddelkih v programski opremi COBISS+. Dopolnili smo: • prikaz podatkov o blokiranju prejema SMS-obvestil; • logicne destinacije z možnostima Racun – Izposoja in Zadolžnica za rezervacijo – Izposoja; • pripravo kopij racunov, storniranih racunov in dobropisov; • iskanje v katalogu; • vnos podatkov o šolanju; • vsebino zadolžnic za novoprispele rezervacije; • vsebino e-obvestil, kjer odslej ni vec osebnih podatkov o clanu; • iskalnik razreda Paket/Licenca; • prikaz seznama knjižnic, v katerih publikacijo sofinancira ARRS; • urejanje podatkov o sofinanciranju ARRS; • programske kontrole pri delu v segmentu COBISS3/Izposoja; COBISS OBVESTILA • obliko in vsebino opominov; • možnost priprave vsebine zadolžnic in racunov; • vsebino racunov, zadolžnic; • možnosti pri vnosu enote mere za postavke; • obvešcanje clanov (o poteku clanstva, naknadno pošiljanje e-obvestil); • dolocanje veljavnosti clanstva v primeru posamicne clanarine; • metodo za pripravo podatkov, ki se upoštevajo pri pripravi izpisov in statistik za medknjižnicno izposojo; • seznam atributov za potrebe medknjižnicne izposoje (npr. o prejetem/dobavljenem gradivu). Poleg tega je spremenjeno ali dopolnjeno še naslednje: • Reorganizirana sta vrstni red in struktura menija Sistem. V meniju Sistem so bile dodane nove možnosti (npr. dnevnik aktivnosti, pregled prijavljenih uporabnikov …). • Ob sporocilu iz programske opreme COBISS3 sta dodana izpis sporocila na namizju in prikaz ikone v opravilni vrstici. • Brskalnik COBISS3 je razširjen s statusno vrstico, v kateri je dodan gumb Sporocila, ki omogoca spremljanje sporocil. • V orodno vrstico brskalnika je vkljucena možnost dodajanja gumbov za hiter dostop do razrednih metod. Za potrebe dela v izposoji je omogoceno dodajanje gumbov za najpogosteje uporabljene razredne metode (npr. prehod v katalog, prehajanje med oddelki itd.). • Omogoceno je spreminjanje velikosti oken urejevalnika in nekaterih elementov urejevalnika. • Dopolnjene so možnosti spremljanja uspešnosti e-obvešcanja. • Dodana je možnost priprave obrazcev za opomine v formatu XML. • V koledarju je dodana možnost vnosa dni, ko je knjižnica zaprta, tako da se lahko tudi za te dni obracunava zamudnina. • Dopolnjen je iskalnik razreda Clan. • Dopolnjene so možnosti uporabe citalnikov RFID, saj so bile razširjene možnosti identifikacije gradiva z RFID-citalnikom. Dodana je tudi možnost spremljanja in spreminjanja statusa zašcite gradiva. • Dodana je možnost analize izposoje gradiva z namenom pridobivanja podatkov o tem, katero gradivo se je izposojalo in katero ne. • Dodani so novi parametri, ki omogocajo dodatno prilagoditev dela v COBISS3 potrebam knjižnice (npr. obveznost vnosa podatkov, zapiranje okna Gradivo domace knjižnice po tiskanju zadolžnice, možnost nastavljanja parametrov po oddelkih …). • Za potrebe priprave statistik je dodana možnost priprave uporabniško definiranih razvrstitev; namesto privzete razvrstitve v definiciji izpisa statistike je možno izbrati drugacno razvrstitev. Ce za neko kategorijo v razvrstitvi ni bilo evidentiranih aktivnosti, se izpiše znak –. Pripravljenih je 73 novih definicij statistik, ki omogocajo uporabo teh možnosti. • Preurejena je vsebina podmape z definicijami izpisov za potrebe izposoje. • Orodje za izvoz podatkov je dopolnjeno z možnostjo shranjevanja definicije na nivo knjižnice, tako da jo lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki programske opreme COBISS3 v knjižnici. • Za potrebe spremljanja dela so bili pripravljeni novi izpisi seznamov in statistik, v obstojecih definicijah izpisov in statistik pa so bile dodane nove možnosti (npr. novi parametri poizvedbe, novi podatki v izpisih). V segmentu COBISS3/Izpisi smo namestili nove izpise ali dopolnili obstojece: • izpise za potrebe inventure; • statistike za izposojo; • izpise, povezane z blagajniškim poslovanjem; • izpise, ki se pripravijo ob paketnem brisanju neaktivnih clanov; • v razlicnih izpisih za potrebe izposoje je poenoten izpis podatkov o izdajatelju listine; • E-SEZ-02: Seznam paketov/licenc; COBISS OBVESTILA • E-STA-P01: Paketi/licence – po tipu/nacinu nabave/vrsti licence; • E-STA-P02: Paketi/licence – po tipu/nacinu nabave/vrsti vira; • Z-SEZ-01: Inventarna knjiga; • Z-SEZ-15: Inventarna knjiga (razširjena); • porocila o porabi sredstev, in sicer Z-PS-01: Placila racunov – po skladih/vrstah gradiva (iskalnik) in Z-PS-02: Placila racunov z odbitkom vstopnega DDV – po skladih/vrstah gradiva (iskalnik); • Z-SEZ-25: Predlagane tuje serijske publikacije in baze podatkov (COR009 in COR010); • Z-SEZ-26: Sofinancirane tuje serijske publikacije in baze podatkov (COR011 in COR012); • Z-SEZ-28: Tuje serijske publikacije in baze podatkov s seznamom knjižnic, ki jih sofinancira ARRS; • Z-SEZ-29: Zapisi v lokalni bazi s seznamom knjižnic, kjer obstaja bibliografski zapis; • Z-STA-04: Serijske publikacije; • I-TR-04: Seznam blagajniških transakcij; • vsebino datotek v skladu s Pravilnikom o spremembi Pravilnika o zahtevah za racunalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, nacinu in rokih za predložitev podatkov (Uradni list RS, št. 18/16). Na portalu Izobraževanje smo posodobili uporabniške prirocnike Osnovna navodila COBISS3, COBISS3/Nabava, COBISS3/Serijske publikacije, COBISS3/Elektronski viri, COBISS3/Zaloga, COBISS3/Izposoja, COBISS3/Medknjižnicna izposoja, COBISS3/Upravljanje aplikacij ter navodila Orodje za izvoz podatkov in Navodila za izvajanje inventure. Vzajemna katalogizacija V segmentu COBISS3/Katalogizacija smo: • omogocili vpogled v arhivsko bazo bibliografskih zapisov iz COBIB.SI in arhivsko bazo normativnih zapisov iz CONOR.SI ter primerjavo posameznih verzij arhivskih zapisov; • vkljucili preverjanje, ali je zapis iz odložišca dvojnik enega ali vec zapisov v COBIB-u; • omogocili brisanje normativnih zapisov za korporacije ob redakciji zapisov, programsko vpisanih v bazo podatkov CONOR.SI; • vkljucili iskanje z iskalnim strežnikom SOLR v normativni bazi podatkov CONOR.SI; • omogocili brisanje zapisov iz baze podatkov METADAT; • dodali izpis statusa v COBISS in statusa pri ponudniku v oknu METADAT ter datum vpisa podatkov k ponudniku zapisa; • vkljucili indeksiranje baze ISSN z iskalnim strežnikom SOLR; • locili pooblastilo za kreiranje normativnih zapisov za korporacije (CAT_NEWCB) od pooblastila za kreiranje normativnih zapisov za osebna imena (CAT_NEWPN); • redaktorjem normativnih zapisov za korporacije omogocili urejanje normativnih zapisov, oznacenih za brisanje; • omogocili skeniranje v iskalniku po bazi podatkov CORES; • v CORES.SI vkljucili iskanje z iskalnim strežnikom SOLR; • dodali datum prvega vpisa v bazo METADAT, in sicer v zgornji del okna METADAT; • dodali in dopolnili programske kontrole v bibliografskih bazah podatkov in normativni bazi. Dodali smo vpis ponovljenega podatka o naslovu URL v bazo podatkov METADAT. Format COMARC/B Dopolnitve formata COMARC/B: • dodali smo novo polje 016 – Mednarodna standardna koda posnetka (ISRC); • dopolnili smo šifrante v naslednjih podpoljih: – 001t – Tipologija dokumentov/del: dodane so bile kode skladno z veljavno tipologijo z dne COBISS OBVESTILA 30. 9. 2016, – 125b – Oznaka partov: dodane so bile kode "b" – inštrumentalni parti, "c" – vokalni parti in "x" – se ne uporablja; koda "a" – parti obstajajo je bila ukinjena; • dodali smo novo polje 338 – Opomba o financiranju; • v bazi podatkov CORES smo s konverzijo prenesli opombe o casovnem intervalu iz podpolj 7029 in 7129 v novi podpolji 7021 in 7121; • dopolnili smo šifrant ustanov/organizacij (70X8, 71X8). mCOBISS April 2017 – izid aplikacije mCOBISS, V2.3 • V Info o knjižnicah je bil dodan pogled ulic (angl. Street view). • Dodana je bila možnost razvršcanja v Moji knjižnici. • Omogocen je prikaz naslovnic knjig v rezultatih iskanja in prikazu podrobnosti o knjigah. • Dodana je bila možnost prikaza daljših potisnih obvestil. • Dodan je bil 3D Touch za iOS. COBISS+ V novembru 2016 je bila namešcena programska oprema COBISS+; predstavlja naslednjo generacijo programske opreme COBISS/OPAC in prinaša številne nove funkcionalnosti, ki bodo uporabnikom v pomoc pri iskanju informacij in gradiva za raziskovalno, šolsko, obšolsko in splošno uporabo. Nekaj osnovnih novosti: • povsem spremenjen graficni vmesnik, prilagojen tudi za mobilne naprave in naprave z zaslonom na dotik; • podpora osebnim nastavitvam vmesnika ter trajno shranjevanje na osnovi profila Moj COBISS; profil omogoca prilagajanje vmesnika, shranjevanje iskanj, povezovanje razlicnih racunov servisa Moje knjižnice in dodajanje zapisov na Mojo polico; s temi nastavitvami lahko prilagodimo uporabniški vmesnik in si tako olajšamo uporabo aplikacije; • možnost prijave z razlicnimi prijavnimi identitetami: prek racuna Moja knjižnica ali prek racuna Google, Facebook ali Arnes AAI; možna je tudi registracija uporabniškega racuna z e-naslovom; • podpora enotni prijavi uporabnika prek federacij COBISS AAI in Arnes AAI; • možnost iskanja po vec knjižnicah oziroma katalogih hkrati; • pomoc pri iskanju s funkcijo samodokoncanja in lematizacijo besed oziroma iskalnih izrazov; • fasetno omejevanje, s katerim lahko pri iskanju s preobsežnimi rezultati zožimo nabor zadetkov; • Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise – FZBZ (Functional Requirements for Bibliographic Records – FRBR) – nove izdaje in prevodi; • pregled indeksiranih serijskih publikacij v tujih bazah podatkov; • prikaz naslovnic knjig v rezultatih iskanja. V naslednjih mesecih so bile z novimi namestitvami verzij COBISS+ dodane nove funkcionalnosti, ki so opisane v nadaljevanju. Novosti v COBISS+, V7.0.10 (februar 2017): • Dodana je možnost izvoza zapisa v RIS-formatu v datoteko, kar omogoca izvoz zapisa iz COBISS+ v orodja za upravljanje referenc (npr. EndNote, Refworks …). • V izbirno iskanje je dodana možnost iskanja gradiva po šifri raziskovalca. • V izpis osnovnih in dodatnih podatkov o gradivu je dodano leto izida za clanke (sestavni deli, prispevki na konferenci itd.). • Dopolnjeno je razvršcanje rezultatov po letu izida in po kraju zaloge v knjižnicah. COBISS OBVESTILA • Dodana je možnost kreiranja neposrednih povezav. • Umaknjena je možnost tiskanja podatkov o zapisu na nivoju posameznega zapisa. Podatki se lahko izpišejo prek možnosti tiskanja, ki jo omogoca spletni brskalnik. Novosti v COBISS+, V7.0.11 (marec 2017): • Prenovljeni so izpisi serijskih publikacij. Novosti v COBISS+, V7.0.12 (april 2017): • Za prijavo v COBISS+ prek racuna Google ali Facebook je treba dovoliti uporabo piškotkov. • Dodane so povezave v signaturi za narocanje v skladišce za UKM in NUK. • Dodana je podpora pri izpisu matematicnih in drugih posebnih znakov, ki so v zapisih vneseni v skladu s pravili LaTeX. • V izpisu zaloge so dodane povezave do vzporednih zapisov z dodatno zalogo. • Dodana je podpora pri izpisu zaloge za tematske številke (povezane s poljem 992y). • Dodana je podpora pri izpisu zaloge integrirnih virov. Novosti v COBISS+, V7.0.13 (junij 2017): • Na nivoju prikaza zapisov za revije in monografske publikacije so vkljucene povezave za iskanje njihovih clankov in sestavnih delov. • Na nivoju prikaza zapisov so pri avtorjih najdenih gradiv dodane povezave do njihovih osebnih bibliografij. • Vkljucen je format ISBD prikaza zapisov v COBISS+ in zapisov, posredovanih po e-pošti. • V menijski vrstici je dodana možnost Pomoc po e-pošti. • V zapisih, za katere obstajajo altmetricni podatki, je integrirana rešitev podjetja Altmetric. • V specializiranih bazah podatkov in informacijskih virih je v osnovnem iskanju implementirana funkcionalnost samodokoncanja iskalne zahteve (angl. autocomplete). • V specializiranih bazah podatkov in informacijskih virih je dodana možnost urejanja rezultatov iskanja. • Povezava pri zapisih avtorjev v bazi CONOR.SI omogoca iskanje gradiva izbranega avtorja neposredno v bazi COBIB.SI. Novosti v COBISS+, V7.1 (september 2017): • Vkljucena je storitev RSS-obvešcanja o novostih COBISS+ in izvedenih iskalnih poizvedbah. • Dodana je možnost povezave do podatkov o raziskovalcu v sistemu SICRIS prek šifre raziskovalca. • Implementirana je podpora priprave neposrednih povezav do servisa Moje knjižnice. • Dopolnjen je prikaz podatkov o oddelkih knjižnic v bazi podatkov o slovenskih knjižnicah COLIB.SI. • Dodana je možnost vnosa e-naslova v profilu Moj COBISS za potrebe obvešcanja. • Ob izpolnjevanju spletnih obrazcev je posodobljen test (CAPTCHA) za preprecevanje programskega vnosa podatkov. • Dodana je možnost narocanja e-knjig EOD za Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK). • Zavihek Vse izdaje in prevodi je zamenjan s povezavo "Vse izdaje in prevodi" pri prikazu osnovnih podatkov o gradivu, kar omogoca boljšo preglednost in navigacijo med zadetki. • Izvoz v RIS-format je pri sestavnih delih dopolnjen s podatki o viru. Podrobnejši opis novosti in namestitev novih verzij COBISS+ lahko spremljate na naslovu https:// plus.si.cobiss.net/opac7/news. COBISS OBVESTILA ELINKS December 2016: V sistemu COBISS.SR je bila v COBISS/OPAC vkljucena baza podatkov o internetnih povezavah do elektronskih publikacij ELINKS.SR s povezavami do zbirk Digitalna Narodna biblioteka Srbije, Veliki rat in SCIndeks. Avgust 2017: Vkljucitev mesecnega programskega posodabljanja in dopolnjevanja povezav do virov na portalu dLib. COBISS OBVESTILA