GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Naročnina znala:	Uredništvo	in	npravništro:	Si	Idtaia	vsak	petek
Št. 10.	V	LfuMJani,	4.	februarja	1916.	Leto	XI.
Ko se konča vojska...
Topovi buče še povsod. Nihče ne more pač vedeti, koliko časa bo še divjala vojska in kakšne žrtve bo še nalagala. Upamo trdno, da zmaga naše orožje, da ne izkrvavimo, da nas gospodarsko ne uničijo in da oslabimo svoje sovražnike in da zmagamo mi. Kljub temu kaže, da obravnavamo že zdaj, kako naj se celijo rane, ki jih zadaja vojska.
Na razvoj prebivalstva vpliva umrljivost, rojstva in preseljevanje. Po vojski se posredno pomnoži umrljivost, a čutilo in že se čuti tudi, da pada umljivo število rojstev.
V nemško-francoski vojski 1. 1870/ 71 so Nemci izgubili primeroma malo ljudi, toliko, kolikor jih umre v dveh letih. Kadar se pa objavijo številke o krvavih izgubah vojske 1. 1914/15, bodo pač naj večje, kar jih pozna povestnica vojska. Narodno gospodarstvo bo zadeto zato, ker je padlo veliko mladih mož. Tudi poteim, ko se bo že sklenil mir, smrtna kosa še ne bo počivala: mrli bodo bolj kot v mirnih časih ranjenci, oslabeli po naporih in boleznih. Medicinska znanost bo pač šele pozneje dognala, v koliko je vplivala vojska na matere in če bodo med vojsko rojeni otroci zapuščenih mater krepki in zdravi.
Računati moramo, da bo tudi, ko se konča vojska, umrljivost višja. Storiti se mora vse, da se omeji umrljivost. V vojski sami se sicer vse stori, da omeje umrljivost. Države in zasebniki store pač vse že med vojsko, da omeje umrljivost, a tudi po končani vojski se bo moralo skrbeti za žrtve vojske.
Skrbeti se bo moralo posredno za to, da se ne poviša umrljivost po splošni dobrodelnosti: preskrbi z živili, skrbi za otroke in za dojenčke. Pri nas se je tozadevno že nekaj storilo, a več so že storili Francozi, ki so ustanovili izvrstno organizacijo v obrambo otrok vojske, kar se je že izkazalo, ker je v Parizu padlo število mrtvih rojstev in umrljivost otrok.
Glede na umrljivost otrok nas čaka v Avstriji še zelo obširen delokrog. Umrljivost pri nas znaša nad 20 odstotkov, v Nemčiji 15, v Franciji 13 in v
Angliji 11 odstotkov. Poleg slabi za splošen gospodarski napredek lahko za matere veliko storimo, da jim preskrbimo zdrava stanovanja, da se boljše preskrbi za zdravniško pomoč, s poukom, z dobrim svetom in tudi z dejansko pomočjo. Večja skrb kot dozdaj se mora posvetiti tudi največjim revčkom: nezakonskim otročičkom, da postanejo vrli člani človeške družbe.
Povišanje umrljivosti, kakor je tudi samoposebi žalostno, pa le ni naj-žalostnejša prikazen in največja nevarnost. Stvar je taka, da se umrljivost polagoma vzravna in da pade zopet na redno srednjo mero.
Bolj kakor na umrljivost, vpliva vojska na rojstva otrok. Ne more se niti dvomiti, da bo Francija najbolj Udarjena. V zadnjih desetletjih so v tej deželi, kjer je ljudstvo že tudi na kmetih pokvarjeno, komaj vzdržali prebivalstvo na trajni višini, ker je umrlo več ljudi, kolikor jih je bilo rojenih. Vojska je pa požrla vsaj 5 odstotkov, če ne več, mož.
Pri nas in v Nemčiji ljudstvo še ni tako pokvarjeno, da se nam je bati znižanja prebivalstva vsled strahu staršev pred otroci, a umalopoštevati pa le ne smemo, da se po vojski gotovo tudi znižajo rojstva. Žalibog, saj se je umetno preprečevanje rojstev vsled izvestne umazane kupčijo, prikrito seveda, (tudi v slovenskih listih!) posebno po velikomestnih listih med inserati priporoča-
lo	a tudi gotovi znanstveniki so nastopali pred izbruhom vojske za to, naj se starši rojstev izogibajo. Posledice tudi niso izostale. V zadnjih letih pred vojsko se je znižalo število rojstev tako v Nemčiji kakor pri nas. Pribijmo: proti temu žalostnemu dejstvu je nastopila le katoliška cerkev: škofje in duhovniki. Zdaj se pečajo s to stvarjo tudi znanstveniki, ki ne stoje na temelju načel krščanske etike.
Vojska sama bi pač veliko na znižanje rojstev ne vplivala, ker bi to, kar odpade med vojsko, se hitro vzravnalo. Ampak pomisliti moramo, da se na tisoče mož ne vrne več domov. Zakonov je na tisoče in na tisoče zrušenih. Na tisoče mladih src ne bije več, rodbin še ti mladi možje niso ustanovili. Na tisoče bo tudi invalidov: mož brez rok in dog, ki se morebiti zato ne bodo pože-
viili. Pričakuje se, da se bo sklenilo po vojski manj zakonov, a ne radi vojsk-nih izgub, marveč ker bo vojska ljudi oslabila in radi draginje, ki tudi po vojski ne bo prenehala.
Koliko bodo vplivali manj sklenje-njeni zakoni na število rojstev, ne moremo naprej v številkah ceniti.
Proti padcu rojstev se mora vplivati na dve strani: izboljšati se mora nravnost ljudstva in mu gospodarsko pomagati.
Na izboljšanje nravnosti država naravnost seveda ne vpliva veliko. Tudi se ne more statistično dognati. Svobodomiselni znanstveniki, ki zdaj opozarjajo na to nevarnost, upajo, da bo idealizem ljudstvu vrnila vojska, ampak v tem se motijo, če mislijo, da se povrne ljudstvo splošno do etičnih nravnih splošno priznanih načel, ki temelje v krščanstvu. Le idealno krščanstvo ozdravi kvarno nenravnost in v prvi vrsti katoličanstvo. Tudi državna cenzura more pomagati. Rdečila bi ne smela štediti posebno državna pravd-ništva v velikih mestih na vrsto posebnih inseratov, ki se pojavljajo včasih tudi v slovenskih listih.
Država, tako priporočajo znanstveniki, bo morala pač vse storiti, da zlaj-ša sklepanje zakonov v zgodnji mlado-siti že. Seveda gospodarsko mora postati rod trdnejši, kakor je bil in kakor je.
Znani znanstvenik Naumann zahteva v svojem delu »osrednja Evropa«, naj se država pri svojih nastavljencih ozira na tiste, ki imajo veliko otrok in da se otrokom ne bo godilo slabše, kot staršem.
Vdovam padlih in umrlih vojakov in sploh vdovam naj bi se ne ustavile njih pokojnine, če se zopet omože. To namreč škoduje, ker se vdove rade zopet ne omože, če izgube pokojnine in razne preskrbnine, kar tudi v nravnem oziru kvarljivoi vpliva. Samci, državni uslužbenci in uradniki, naj bi plačevali davek. Občine in dežele naj bi uravnale plače svojim nastavljencem po zgledu države. Sola naj bi šla tudi na roke staršem z veliko otroci, ki naj bi bili oproščeni šolnine in naj bi se podpirali z učili. Sploh pa stojimo krščansko socialni delavci in delavke na načelu, naj
bo pouk v vseli državnih in deželnih in občinskih šolah brezplačen.
Priporoča se dalje, naj se uvede v šolah skupno kosilo, kar priporočajo nekateri v vseh državnih, občinskih in v zasebnih podjetjih. Misel sama pač ni slaba in stara, posneta po navadah starih, morebiti boljših časih, kot so sedanji. Priporočajo tudi, naj se ustanovi osrednja šolska zaloga obleke, kar bi pač stalo veliko, a bi cene otroških oblek znižalo.
Poleg hrane in obleke bi se moralo za otroke v mestih skrbeti tudi za potrebno razvedrilo in za otroške izlete, ki bi trajali v počitnicah po več dni.
Za prebivalstvo se bo moralo tudi po vojski skrbeti za živež. Ni izključeno, da ostane preskrba z moko in s kruhom državni monopol.
Na naše kraje pride v poštev tudi vprašanje izseljevanja. V Nemčiji se pred vojsko niso veliko izseljevali, pri nas pa hudo. Po sedanjih postavaji omejuje izseljevanje le brambna dolžnost. Vojaški krogi delajo že zdaj na to, naj se izseljevanje omeji, ampak slabe gospodarske razmere doma so gonile naše ljudi preko oceana. Na tisoče in na tisoče naših ljudi je v Ameriki, pred vojsko pa je Lah delal pri nas in jemal zaslužek našim ljudem in vohunii, kolikor se mu je ljubilo. Če si zabavljal čez to, si moral gledati, da te niso zaprli. To se mora izpremeniti. Domači ljudje moramo dobiti delo in jelo doma. Zdaj je odrezane na tisoče in na tisoče naših vojakov v Združenih državah od naše armade; na tisoče jih je pa zaprtih v koncentracijskih taborih naših sovražnikov. Naši možje v Ameriki niso izgubljeni samo vojski, marveč se tudi navzamejo sovražnosti proti lastni domovini. V Ameriki prevladuje angleški živelj, ki prekvasi vse druge. To smo sicer vedeli že prej in opozarjali na to, zdaj se ta reč še bolj
Janez Cezar.
(Konec.)
Odkar je prišel Janez iz ječe, sc je čisto spremenil. Prej je bil tako vesel in zadovoljen, sedaj pa je postal čemeren in izogibal se je ljudi, tudi svoje matere. Le včasih je prišel domov spat ali jest, drugače pa se je vedno potikal okrog. Mamica je jokala in ga prosila, ali nič ni pomagalo. Janez se je odtujil vsemu svetu. Prej je bil tako postaven in krepak, sedaj pa je bil sklonjen in upalih lic. Tako zelo ga je spremenila huda ječa. Za mater se tudi ni nič več menil, čeravno mu je stregla kar naj-boljen. Pozno v noč je gorela še včasih luč v materini izbici, kjer je klečala pred podobo Matere božje in goreče molila za izgubljenega sina.
Nekega tihega večera je prišel Janez zopet po dolgem času domov. Komaj ga je mati spoznala. Lice je imel poraščeno in obleko vso razcapano. Osorno je vprašal po večerji in sedel za mizo. Molče ga je gledala mamica, kako slastno je jedel, in solze so ji tekle po velem licu. Po večerji je Janez vstal in segel mamici v roko. Gledal jo je
pozna. Nastop proti znanemu Sakserju v Newyorku nam pove, kam padejo naši ljudje v Ameriki. Ljubezen do skupne stare domovine vzdržuje med našimi vojaki v Ameriki le katoliška slovenski duhovščina.
Razvoj sedanje vojne nam kaže, kje naj se po vojski naseljujejo naši ljudje: na Balkanu in v bližnjem Orientu. Delalo se je to med nami že prej, a pravega zmisla za to med avstrijskimi državniki ni bilo. Veseli nas zato, ker zdaj kažejo to sploh avstrijski znanstveniki.
Priporočajo ravno ti znanstveni krogi tudi, naj se omeji izseljevanje v Ameriko s kmetov in dovoli le, če puste doma izseljenci rodbino in zemljo. Zahtevajo, naj se izpremene postave v tem zmisluumlhvv bfsk rdgo umili um z delavsko zahtevo, naj se sme iskati delo in zaslužek prosto, a izseljevanje v Ameriko po vojski se bo gotovo omejilo, ker naj hrže tudi Amerika, ki stoji precej odkrito, dasi hinavsko, na strani naših sovražnikov, ki jih preskrbuje z vsemi vojnimi potrebami, najbrže tudi ne bo dopuščala naseljevanju naših ljudi, ki ga je že itak zavirala.
Iz angleškega delavskega
gibanja.
Vsak dan prinaša nove slike o razpoloženju v najmogočnejšim delavskem gibanju v Evropi — v velikih angleških organizacijah. V začetku vojne so stala vsa strokovna društva na Angleškem edina in sklenjena proti vojni in njenim povzročitelj e,m kapitalistom. A položaj se je kmalu izpremenil. Vlada se je začela z delavci pogajati in jim priznala dalekosežne privolitve. Uljud-nost zahteva uljudnost in tako so tudi strokovna društva in njih zastopniki
dolgo, kot bi si hotel za vedno vtisniti njen obraz v spomin, in dejal s čudnim glasom:
»Z Bogom, mati!«
Pokril se je in hitro planil skozi vrata. Mati je prestrašena skočila za njim in ga klicala nazaj, a že je izginil v temno noč . . .
Janez se je hitro spustil po pobočju navzdol in nameril korake proti Podgorici, ki je bila zavita v tajinstveno temo. Noč je bila temna in oblačna in kar stresel se je Janez, ko so gledala prazna okna nanj kot mrtvaška očesa. Luna je predrla oblake in posijala medlo na počivajočo dolino. Janez je od-daleč zapazil Vojskovo hišo in po prstih se ji je bližal. Splazil se je k oknu, skozi katerega je sijala še luč. Pogledal je v sobo. Pri mizi je sedel stari Vojska sklonjen čez predal in prešteval denar. Janez ga je pogledal sovražno in zašepetal :
»Tako, Vojska, sedaj sva pa skupaj! Danes je prišel dan, ko ti poplačam tvojo sleparijo! Oh, oče, maščevanje se bliža! Hahaha!«
Peklensko se je zasmejal, da je čudno odmevalo po praznem dvorišču. Vojska se je prestrašil in pogledal proti
odjenjali v vprašanju žensk in nedo-letnih. Prijateljstvo je šlo dalje in dno 19. maja 1915. je naznanil Asquith v spodnji zbornici ustanovitev koalicijskega ministrstva, v katerem so bili trije zastopniki delavske stranke: Hen-derson, Brace in Roberts. Tako je postala za časa burske vojne ustanovljena delavska stranka važna skupina vladne stranke, ki je šele z 39 delavskimi in 74 irskimi glasovi dosegla večino.
Sedaj je prišla vojaška dolžnost in Asquith se je živo zavzel zanjo. Delavska stranka je sklenila, da v zmislu želja velikih skupim nastopi proti vojaški dolžnosti. (Veliki krogi angleške delavske stranke tudi danes še stoje na tem stališču). Trije delavski ministri so radi tega stališča delavske večine podali ostavko, katere pa kralj, ki je bil dobro poučen o pravem razpoloženju v parlamentarni skupini delavske stranke, ni sprejel. Medtem se je vršilo v spodnji zbornici prvo glasovanje: predloga je bila sprejeta. Ravno tako v drugem branju. Vmes se je moralo za kulisami pridno patlati, kajti brez prave utemeljitve so Henderson, Brace im Roberts umaknili svojo demi-sijo in obdržali svoje portfelje. Kaj pomagajo tu vsi sklepi na konferencah strokovnih organizacij, ki so se, kakor znano, še-le pred kratkim zopet z veliko večino izrekle proti vojaški dolžnosti. Sicer je pa bila vojaški predlogi itak zagotovljena večina in je bila tudi v tretjem branju z veliko večino sprejeta. Kljub nasprotstvu delavskih krogov proti vojaški dolžnosti pa ni gotovo, kako se bo delavstvo nazadnje odločilo. Saj so te dni na občnem zboru delavske stranke z 1,502.000 glasovi proti 60.000 sprejeli resolucijo, v kateri se je zbor zavezal, da bo vlado kolikor le mogoče podpiral pri nadaljevanju vojne. Pa naj se odloči angleško de-
oknu. Janez pa je: splezal hitro na svisli in vzel iz žepa žvcplemko. Ulcresal jo je in jo je vrgel v kup suhega sena. Kot bi mignil, je vzplamtelo in mahoma ga je obšel rdeč žar. Hotel je hitro stopiti na skedenj, a zmanjkalo mu je tal pod nogami in padel je v listnjak. Za njim pa goreče seno. Samo ern krik še in že je zginil v plamenih . . .
Ogenj je razlival daleč naokrog svojo krvavo svetlobo in razsvetljeval temno okolico, ko so ga še-le zapazili drugi navaščani. Hiteli so gasit, a brez uspeha. Hlev se je že podrl in tudi hiše se je že prijel ogenj. Naenkrat se nekdo pkomni:
»Ljudje božji, kaj pa stari Vojska, gotovo je še v hiši!«
In pogumni Vojskov sosed je planil v gorečo hišo in par minut kasneje se je vrnil ves osmojen in črn z starcem v naročju. Posadil ga je na tla im močili so ga z vodo. Kmalu se je zavedel in pogledal je krog sebe tako čudno, da so se mu vsi umaknili. Zarjul
je:
»Proč, proč, pošasti! Oh, pusti me Cesar! Še zdaj ga slišim, kako se je za-krohotal! Usmili se me; ah, že me davi! Pu-sti me!«
lavstvo tako ali drugače — položaj na svetovnem bojišču se za Anglijo in njene zaveznike ne bo izboljšal, marveč poslabšal.
Okno v svet.
Vojni invalidi in branjarstvo. V listu »Soziale Praxis« obravnava profesor dr. Wygodzinski (Bonn) vprašanje: Vojni invalidi in mala trgovina (branjarija). Pisatelj iprihaja do sklepa, da bi se naj invalide kakor vdove po padlih vojakili obvarovalo pred branjar-stvom. Poudarja se v članku docela upravičeno, da propada ravno zato toliko malih trgovin, ker nimajo tisti, ki so jih otvorili, niti dovolj strokovnega znanja, niti dovolj potrebnega kapitala in morajo že od vsega začetka delati s posojili in dolgovi. Drugi razlog za težaven položaj male trgovine je ta, da se ji posveča preveč ljudi; mali trgovci postanejo ne le ljudje, ki so se drugod ponesrečili, temveč tudi taki, ki so preje imeli lepe službe, pa so jih pustili, ker se jim je zdelo, da bodo kot branjevci bolj neodvisno živeli. V modernem človeku je veliko stremljenja za samostojnostjo in to žene marsikaterega v trgovino; tam seveda spozna, da je tudi pri tem poklicu svoboda le prazen pojm, ako nima človek na razpolago dovolj kapitala in znanja. Nekateri si seveda pomagajo, velika večina je pa do skrajnosti odvisna od dobaviteljev in odjemalcev. Razmere v mali trgovini torej niso sijajne in se bodo po vojni še poslabšale, če bode preveč ljudi sililo v ta poklic. Dr. Wygodzinslci sklepa svoj članek s pozivom na one, ki imajo skrbeti za vojne invalide, da naj tem raje preskrbe drugod kruha in jim naj odsvetujejo branjarstvo. — Ta nasvet bodo z veseljem pozdravile konzumne zadruge, ne zato, ker bi se bale
Raztrgal si je srajco in planil v gorečo hišo. Zblaznel je . . .
Ko so drugi dan vaščani razkopavali ostanke nekdanjega Vojakovega hleva, so izvlekli izpod ožganih brun človeško truplo. Spoznali so Janeza. Obraz je imel črn in ves osmojen in divje so gledale njegove osteklenele oči. Čez ves obraz pa je bil razlit usmev triumfa . .
Pomolili so Cb njegovem truplu in marsikdo si je otrl solzo, ko ga je gledal. Dejali so:
»Čeprav je bil tako čuden, vendar
smo ga imeli vsi radi. Takšnega konca
gotovo ni zaslužil. Bog mu bodi milostljiv!« —
Pokopali so ga na pokopališču za zidom in malo jih je šlo za1 njegovim porebom. Le stara mamica je jokaje spremljala ljubljenega sina na zadnji poti.
Edino ona je vedela, kdo ie zažgal Vojskovo hišo in še na smrtni postelji je prosila Boga naj mu odpusti, saj jo maščeval krivico, ki mu je oropala živ-Ijensko in posmrtno srečo . . .
konkurence, temveč zato, ker gotovo ni v interesu kupčujočega občinstva, ako se trgovina z živili razcepi na sto in sto neizurjenih rok.
Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev je po vojski z Italijo močno prizadeta. Njeni bivši uradni prostori v Gorici so docelai porušeni. Kakor znano posluje zveza sedaj v Ljubljani, kamor je pravočasno spravila v varnost vse važnejše stvari.
švicarske zadruge v vojski. Glasilo švicarskih rajfajznovk piše sledeče o tem, kaj so švicarske kmetijske posojilnice doživele tekom svetovne vojske: Ko so v zadnjih dnevih julija 1914-prihajala poročila o mobilizaciji pol Evrope, bilo je pač marsikateremu vlagatelju tesno pri srcu zaradi prihranjenih grošev. To je »vedoči! splošni run na banke; stotine oplašenih vlagateljev je stalo v dolgih vrstah pred bankami in hranilnicami in celo policijo je bilo treba poklicati na pomoč, da je delala red med razburjenimi ljudmi. Celo kantonalne banke, za katere jamči država, so takrat izplačale več milijonov hranilnih vlog. Kako pa je bilo pri rajfajznovkah? Črnovojniki, ki so morali že ob prvih dneh pod orožje, so dvigali majhne zneske in mora še tu in tam kak boječ vaščan, ki pa je navadno po primernem pouku zopet pustil svoje prihranke pri posojilnici. Drugače pa je vladalo v posojilnice popolno zaupanje. Morda je to vedenje nekoliko pripisati mirnejši, manj nervozni naravi kmečkega ljudstva. Da so bi-
li	dvigi res neznatni, je razvidno iz okolnosti, da je bilo pri zveznih posojilnicah 1. 1914. manj denarja dvignjenega, kakor v obeh prejšnjih letih skupaj. Dviganje je bilo neprijetno le v toliko, ker je nastopilo koncem julija, torej ob času, ko morajo posojilnice imeti na razpolago mnogo denarnih sredstev za izplačevanje mleka sirarjem. Mnogim posojilnicam se za izplačevanje hranilnih vlog sploh ni bilo treba obrniti do zveze. Povprečno je vsaka posojilnica i/jplačala približno 2000 frankov, to je nekako en odstotek pri posojilnicah naloženega denarja. To je brez dvoma dokaz, kako trdna je na Švicarskem zadružna ideja in kako veliko zaupanje ima ljudstvo do posojil' nic. Proti koncu 1. 1914 in ves čas v letu 1915 so hranilne vloge močno naraščale. Ker so poleg tega posojilnice z ozirom na negotovost splošnega položaja dajale le malo posojil, se je nabralo mnogo odvišnega denarja in se je li-k vidite ta po vsod zelo povzdignila. Po sojilnice uživajo velik ugled osobito zaradi tega, ker dajajo posojila na garancija za varnost podeljenh kreditov.
Vojaki za gozdna dela. Vojno ministrstvo je za pomoč pri gozdnih delih odredilo, da se dajo občinam, oziroma posameznim posestnikom podobno kakor za poljska dela na razpolago moštva, ako se to zahteva potom politične oblasti iprve instance. Dopusti za gozdna dela pa se ne bodo dajali. Dosedanje določbe glede oprostitve gozdnih gospodarjev in gozdnih varnostnih organov (gozdarjev, logarjev, gozdnih čuvajev),
dalje glede delavcev v gozdnem gospodarstvu in njegovih postranskih obratih (žage, ogljarne itd.), t. j. glede gozdnih delavcev, ogljarjev, voznikov, žagarjev itd., ostanejo v veljavi.
Poljedelski stroji dražji. Zveza tovarnarjev iza izdelovanje poljedelskih strojev naznanja, da je zvišala cene za poljedelske stroje za 15 do 20 odstotkov.
Najvišje cene za špirit. Po naredbi c. kr. trgovskega ministrstva z dne 8. novembra 1915 so ,se uvedle najvišje cene za špirit. Naj višja cena denaturi-ranega špirita v kotlih ali sodih čez 500 litrov je za Kranjsko 109 K. Cene pri nadrobni prodaji pod 25 litrov smejo biti kvečjemu 10% višje in jih uredi politična deželna oblast. V ti količini mora biti 90% alkohola, če ga je pa več, se sme cena dvigniti razmeroma. Nadrobni prodajalci špirita morajo imeti v svojih lokalih na vidnem prostoru nabite najvišje cene. Kontrola za točno izpolnjevanje te naredbe je poverjena političnim oblastim prve in-štance. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z globo do 5000 K ali z zaporo rndo 6 mesecev.
Gospodarska zveza z Nemčijo. Na zborovanju nemško - avstrijsko - ogrske gospodarske zveze v Draždanih so sklenili resolucijo, ki zahteva gospodarsko zvezo in po pogodbi za daljši čas sklenjeno skupno trgovsko politiko. Odklanja se dajanje posebnih ugodnosti, pač pa zahteva skupen zunanji carinski tarif. Gospodarske posebnosti se dajo v medsebojnem prometu vpošte-vati s posebno izi avnalno carino.
Dunajska borca se zopet otvori. Dunajska borzna zbornica se je že delj časa posvetovala o zopetni otvoritvi borze in je potem stavila tak predlog finančnemu ministrstvu. Kakor poror-ča »Korr. Wilchelm«, je finančni minister izjavil, da mu je simpatično, če se borza v omejenem obsegu zopet otvori, vendar bi se morale ustvariti varnosti, katere zahtevajo sedanje izredne razmere. V kratkem bo izdal potrebne odredbe. Na koncu je minister pristavil, da v slučaju otvoritve računa na izkazan patriotizem udeleženih krogov in časopisja, da se prepreči vsaka prenapeta špekulacija.
Draginja na celem svetu. Draginja v vojni nikomur ne prizanaša ter so je v enaki meri deležne tudi nevtralne 'države. Na Francoskem stane sladkor še enkrat toliko kot v miru. Dvanajsterica jajc je preje stala 1.50 franka, danes pa 2.40 do 3 franke. Poljski sadeži so se podražili za 75 do 100%. Iz Italije se istotako poroča o naraščajoči draginji najpotrebnejših živil. Ondi ne-dostaje še vsake organizacije v pre-skrbovanju in vsak korak zakonodaje
Kot brambno sredstvo proti boleznim požiralnika in grla priporočamo izpiranje s Fellerjevim antiseptičnim, razkužujočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. „Elza-Fluid“. Umori klice ter očisti vse [ielB požiralnika. Okrepi sluzno kožo pred škodljivimi učinki mra-a. 12 steklenic tesra preizkušenega domačega sredstva pošlje kamorkoli franko za 6 kron lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elzatrg št. 264 (Hrvatska) Tudi Fellerjeve nalahno odvajalne rabarbarske kroglice z zn. „Elsa-Pillen“, 6 škatlic franko 4 E 40 h, se lahko obenem naroče.
(— ea )
v tem oziru naleti med državljansko nediscipliniranim ljudstvom na valike težkoče. Na Angleškem je tačas cena za prvovrstno pšenico višja nego na Nemškem, znatno višja nego cena najvažnejšega nemškega krušnega žita, rži. Ravno tako je tudi moka na Angleškem dražja nego na Nemškem. Tudi mesne cene so na Angleškem silno visoke. V nevtralnih državah ni nič boljše. Ru-munija, izrazito poljedelska dežela, zelo trpi vsled velike draginje živil. Že v septembru so iporočali rumunski listi, da je večina rumunskih proizvodov dvakrat do trikrat dražja nego drugače, dasi jih je v izobilju. Ravno tako drage kakor živila so oblačilne potrebščine. Nikjer v Evropi ni take draginje kakor v Rumuniji, kjer je postalo življenje za široke ljudske sloje posebno v mestih naravnost nemogoče. Prav tako je v Švici. Meso in surovo maslo eta dosegla ceno, kakršnih nihče ne pomni. Pa tudi iz ostalih dežel prihajajo poročila o naraščajoči draginji.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi:
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h »Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Sogata zaloga zenskih rodnih del in zraven spadajočih potrebščin.
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilol
F Mprtnl uubuhnh
1 .	Atil Mestni trq 18
Troovina z modnim in drobnim blaoom.
Velika izber vezenin, čipk, roKavio, nogavio, otroške obleke tn perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, 8» kanca Itd.
SPredtiskatije in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
I
"TiV » *	"utiif
ir
,Našo Moč4.
Priporočamo coni en emu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
specljalnn trgovina šivalnih s rojev in koles Ljubljana, Sodna ul. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od sirokovna-kov priznano najboljšo šivalno stroev Evropi m to soPFAFF v v liki izbiri in z.uogi lOletna pismena garancija!
Pouh o vezenju vsah E s brezplačno. Pridni posredovalci se iščejo.
LCJ/r ~7/---7/---7/--7/---7/--7/---7/---7/---7/~
~VC NK NK ^ VV ^---------------- W	~\V~~\Vrp
EilEJI
Velika zaloga manufakturnega blaga, razli&io sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilie. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
HA H @
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tud i pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šitona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
I7/C-D
Najboljša, uajsigurnejsa prilika za štedenjel
Ljudska Posojilnica
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
vLjubliani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, f lastni hiši, nasproti hotela „(fnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
M
in jih obrestuje po ^ 3|^ 0|^
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
Pri glavobolu in bolečinah v obrazu uporabljajo mnogi, kakor kažejo porodila v nad 10o 000 zahvalnih pismih, z najboljšim uspehom
blagodejno
vtiralno sredstvo, Fellorjov blagodiaeči rastlinski osončni tluid z zn.
18 stoklenic Iranko o kron, 24 steklenic Iranko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Fellor Stubica, ELatrg št. 264 (Hrvatska). Odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. pEl8a-Pillon“, 6 škatlic franko 4 K 40 k.