Poraba  skladov  za pospeševanje kmetijstva na Hrvatskem
V skladih za pojjpeševanje kmetijstva na Hrvatsk&m je 1.5 mMijarde dina.r}ev, v skladlh za pospeševanj« gozdarstva pa 2  mi-ijardi.
Grafikon   kaie   porabo   »kladov
u pospeieva.njc kmetijstva <R«r-
nji   stalpci)   in   skladnv   ta.  g»a-
darstvo (spodnji stolpci)
Daslej so porabjli le okrog 40 odstotkov teh skJadov. Me<l-tera ko so La sredstva nfrkaterl uporabljali za aep<»redno po-speševanje kmetijstva, so Sii drugi    Ijudski    odbor«    dali   za
manj pomemboe svrhe. OfcraJ-ni Ijudskii odbor Beke je od 73 milijoifcov din dal polovieo za povečanje kmetijske proiz-vodnje. No, ponekod so dalt znatna sredstva tudi za na-kup tehnične opreme kmelij-sklh in veterinariicih postaj. V kar.ovškem oiiraju eo dali 68 odstotkov sredstev za te in nt-katere   driiige  podobne   naložoe.
So tudi pojavi, da se sredstva iz sklada za paspeševanje kme-ti'J3tva odobravaio v oblifci <jo-tacij. Okrajnj ljudskj odbor Zag.reba je tako razdelil dc6raj vc-s znesek tega skJada.
So primeri, da je preve-lk del teh »reditev <J©ločen za za-ščito na&lliu in živali. M-orOa bi bilo tudi fcu tr«ba uporab-Ijatj nafrfo^ ki vtlia v kmetij-skib radrugah >n na po«estvib, to je, da ee iz teb. sredstev fi-nansbnajo LtroLki oj-ganizacij« m puopa©andrw sluib*. medten ko dru^e stroškt pri zdravl)e-nju živine »n rastlin plača>o kmetijekd   proizvajalci   saml.
Ti pritneri kažeio, da nlso dovo.j pfoufili pravil c uponatol sk;i«i<n'. So pa tudi prkneri popolnoma nenameoskega upo-rabljanja sredstev. Tako n«ks-tt-ri ljudski odbora uporablja-jo te eklade za gradnio cest. Kutina je na prtmer dala 7, Koprivnica pa 14 jnilfjanov di-na.rj«v v la namen. Malo pa J« okrajnih od'bojov, lci so dolo-čili sredstva za melioracije. Se-veda «o sredstva teh skladov prtmajhna za veija me.ioracij-ska dela. dejsrtvo pa je, <la eo ta sredstva premalo usmerjena h krepHvj družbene imovlne r krnetijstvu.
Zaradi poanan.ikan.ia strofcov-n<?ga osebja na terenu in neza-dostne pomoči zainteres-iranJli zbcmic pogosto nj ja,sn»h pro-gramov ndti čvrste usmerdtvie, kaj žel':.io do?eč» s tem: sred-stvi. Res je. da so ti skladi za sedaj 6e majhni. v daljšem iaE-dmbju pa bodo postali mo6nej-ši.
Skted la posipeševanje go-zda.rstva je bil doslej porabljen približno na polovieo. B*I jc do.očeii za reguMrani«1 hudour-nikov. za gradnio Kozdnih poti in redno vzdrževanje ter nego gozdov.
iTnSpekci.iski otngan) n*so ugo-tovili vefjih nepravilnosH prl ¦razdeljevanju tega sklada. SploSna p.ripomba pa ;e. da )e dolofejio pranald sredstev za modemizacitjo tehn'fn« opreme v goedttrstvu, kar bi pTdspevalo k zmanjSanju gtrožkov pogo-rdovanja.
D.P.