94 Razredni pouk 2-3/2016 Pouk, ki navduši Pomen glasnega branja odraslih otrokom na začetku opismenjevanja Povzetek: Prispevek govori o glasnem branju odraslih otrokom, ki je ena od najpomembnejših dejav- nosti v predšolskem obdobju, ki napovedujejo uspeh pri formalnem učenju branja in pospešujejo govorni razvoj, ter o pomembni vlogi staršev, ki s svojim pozitivnim odnosom do branja in pozitivnimi prepričanji o branju ustvarjajo bralca za vse življenje. Starši, ki želijo otroka navdušiti za branje, mo- rajo poskrbeti za njegovo dobro počutje med branjem, ki naj bi prispevalo k temu, da bo branje ostalo v spominu kot nekaj prijetnega in si bo otrok želel ponavljanja. Skupno branje zgodb je za predšolskega otroka in mlajšega šolarja prijetno zaradi vsebine, toplega ozračja, telesne bližine staršev, ob tem se ustvarja občutek varnosti in večje povezanosti. Ob skupnem branju v obdobju porajajoče se pismenos- ti otrok pridobiva znanje o značilnostih besedila, razumevanje vloge tiska, nauči se smeri branja in pi- sanja, razume izraze črka, beseda, začetek besed, prvi glas, ve, da je besedilo sestavljeno iz posamez- nih besed, beseda iz črk, spozna, da je knjiga sestavljena iz platnic in knjižnega bloka, kaj so listi in kaj strani. Ključne besede: branje, glasno branje, bralne dejavnosti, družinsko branje, šolska pismenost. Importance of Adults Reading to Children Aloud when Developing Early Literacy. Abstract: The paper discusses the act of adults reading to children aloud, which is one of the most important ac- tivities in the preschool period that lead to success in the formal learning of reading and speed up the development of speech; and the important role of parents who are creating a reader for life through their positive attitude towards reading and their positive opinions about reading. Parents who wish to make their child enthusiastic about reading have to make sure that he/she feels good while being read to, since that is believed to make the child remember reading as a pleasant activity that he/she will want to experience again. Preschool children and younger schoolchildren find reading stories together pleasant because of the contents, the warm atmosphere and the physical closeness of their parents, which make them feel safer and more bonded. When reading together in the period of emergent litera- cy, the child gains knowledge about the characteristics of text; comes to understand the role of print, and the reading and writing direction; understands expressions such as letter, word, beginning of words, first sound; knows that the text is made up of individual words, and words of letters, etc.; disco- vers that a book is made up of the binding and of the book block, and the difference between sheets and pages. Key words: reading, reading aloud, reading activities, family reading, school literacy. Mag. Evelin Malnar Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje Uvod Da bi otroci postali bralci, potrebujejo starše, da jim berejo, jih poslušajo, kako berejo, ko so še majhni, se z njimi pogovarjajo o branju, ko so starejši, jim omogočajo mirne trenutke, primer- ne za branje, kupujejo ali si izposojajo knjige ali drugo gradivo, sodelujejo z njihovimi učitelji in so jim zgled odraslega bralca in zanimanja za knjige (Kropp 2000). Razvoj bralca je v največji meri odvisen od tega, kar se dogaja doma (Matko Lu- kan 2009). Družine ne bi nikoli smele nehati brati skupaj. Otrok bo postal bralec za vse življenje s sodelovanjem staršev in s predanostjo procesu, ki Razredni pouk 2-3/2016 95 traja od zgodnjega otroštva do najstniških let in še dlje (Kropp 2000). Glasno branje odraslih otrokom Glasno branje odraslih otrokom naj bi v družinah potekalo od rojstva pa do osmega leta otrokove starosti in tudi ko otrok že nekaj let samostojno bere (Morrow 2001 v Grginič 2006). Mlajšim otro- kom naj bi brali starši, dedki, babice, sorojenci in drugi člani družine. Branje naj bi postalo obred, vsak dan ob istem času, na istem mestu, najbol- je zvečer. Brati je priporočljivo vsak dan, vendar se lahko zgodi, da to ne uspe. Pomembno je, da si starši (dedki, babice, sorojenci in drugi člani družine …) takrat, ko otroku berejo, vzamejo čas in uživajo v branju skupaj z njim. Z rednim branjem se vzpostavi navada, ki dolgoročno vpliva na bran- je otrok, da ob večerih samoiniciativno posegajo po knjigi. Nekaterim otrokom je všeč branje za mizo, drugim v postelji, tretjim pred spanjem. Majhnega otroka naj bi starši imeli v naročju – otrok tako občuti ugodje in varnost, ki ju prinaša branje (Knaflič 2003). Tisk in slike v knjigi morajo biti dovolj veliki, da lahko otrok spremlja branje z očmi. Otrok mora biti aktiven udeleženec v dru- žinskem branju (Morrow 2001 v Grginič 2006). Bralni ritual pred spanjem bralca in poslušalca poveže, jima ponudi potovanje v domišljijo, dogodiv- ščino, nudi varnost in bližino (Sitar Cvetko 2009). Ko otrok začne samostojno brati, je zelo po- membno, da starši ne prenehajo z družinskim branjem. Lahko zamenjajo vloge – starši postane- jo poslušalci – ali se pri branju izmenjujejo, vsak prebere eno ali dve povedi (dialoško branje). Zelo pomembno pa je, da starši ne izgubijo interesa za knjige in branje otrok, ko prenehajo z družinskim branjem. Starši naj otroku bi brali do osmega leta, ko večina otrok branje avtomatizira in pokaže interes za samostojno branje, kasneje naj bi po- kazali zanimanje za knjige, ki jih otrok bere, in se o njih pogovarjali. Znano je, da starševska vnema za družinsko branje pojenja, ko otrok vstopi v šolo, še posebej, ko začnejo otroci brati. Prav to pa je čas, ko potrebujejo največ spodbud in podpore pri premagovanju začetnih bralnih težav (Grginič 2006). Raziskave so pokazale, da je glasno branje otrokom v predšolskem obdobju ena od najpo- membnejših dejavnosti, ki napovedujejo uspeh pri formalnem učenju branja in pospešujejo govorni razvoj (Miller 1996, Browne 1998, Galda in Cul- linan 2000, Neuman in Bredekamp 2000, Tracey 2000, Whitehurst in Lonigan 2001, Jerman 2001 v Grginič 2006). Tudi raziskava o sodelovanju star- šev pri začetnem opismenjevanju v šoli je potrdila, da so bili otroci tistih staršev, ki so jim starši v začetnem obdobju šolanja pogosto glasno brali, uspešnejši pri branju in pisanju (Malnar, 2015). Starši, ki svojim otrokom veliko berejo že pred vstopom v šolo pospešujejo potek zaznavanja in zavedanja besed, zlogov, glasov. Predšolsko pis- menost oz. začetni bralni in pisalni razvoj otro- ka kot proces spontanega porajanja pismenosti, postopno, neopazno ob vsakodnevnih dogodkih, ob bralno-pisnih dejavnostih staršev in ob lastni dejavnosti, samoiniciativno in neformalno daljše časovno obdobje v času pred formalnim (šolskim) opismenjevanjem, raziskovalci (Hiebert 1978, Mason 1980, Goodman 1982, Teale 1984, Teale in Sulzby 1986, Lomax in McGee 1987, Miller 1996, Labbo in Teale 1997 v Grginič 2005, 2008) opisuje- jo kot porajajočo se pismenost (emergent litera- cy). Porajajoča se pismenost obsega predbralne in predpisalne spretnosti, kot so razvitost kon- cepta knjige, branja in pravil o branju, pisanja ter dejavnosti vidnega razločevanja in razčlenjevanja, slušnega razločevanja in razčlenjevanja, vidno- gibalne spretnosti (Kranjc 2003 v Saksida 2010, Program Osnovna šola 2011, Pečjak 2012). Glasno branje odraslih otrokom pozitivno vpli- va na razvoj jezikovne zmožnosti, in sicer tako govornega razumevanja, npr. besednjaka, razu- mevanja strukturne sheme (Peterman, Dunning in Mason 1985, Bus, Van Ijzndoorn in Pellegrini 1995, Dickinson in Smith 1994, Robbins in Ehri 1994) in pomena pisnega jezika (Morrow 1987, 1988, Mor- row in Smith 1978, 1990, Clay 1979, Labbo in Teale 1997), kot tudi na sposobnost govornega izražanja (Teale 1997, Marjanovič Umek, Fekonja, Lešnik Musek in Kranjc 2002 v Grginič 2006). Potek uspešnega glasnega branja odraslih otrokom K. Kesič Dimic v Priporčniku o branju (2010) navaja potek uspešnega glasnega branja odraslih otrokom. 96 Razredni pouk 2-3/2016 1. Priprava na glasno branje: – Starši naj knjigo sami prelistajo, da dobijo občutek o vsebini in zahtevnosti. – Starši naj izberejo takšno gradivo, ki je tudi njim všeč. – Upoštevati je treba starost, razvojno obdob- je, interese otrok, namen. – Če starši prvič berejo zgodbo, naj se med branjem izogibajo pogostemu ustavljanju in komentiranju, da lahko otrok dobi občutek o vsebini. – Udobno mesto za branje – npr. naslanjač, velik kavč (Kesič Dimic 2010). 2. Pred branjem: – Dejavnosti pred branjem otroka motivirajo za branje oz. poslušanje besedil. – Otrokom in staršem mora biti udobno. – Otrok si ogleda naslovnico, starši preberejo naslov, starejšim tudi avtorja. – Otrok naj pove, ali mu je naslovnica všeč. – Starši naj povedo, na kaj naj bodo otroci med poslušanjem pozorni. – Starši naj zastavljajo različna vprašanja (kaj se bo dogajalo, zakaj, kje se bo odvijalo, ali si že kaj podobnega prebral) (Kesič Dimic 2010). 3. Med branjem: – Medbralne dejavnosti prispevajo k razume- vanju in poglabljanju doživetja. – Starši naj med branjem spreminjajo glas. Pomembno je, da odrasli uživajo ob besedilu, ki ga pripovedujejo ali berejo. To navdušenje se prenaša, otroka prevzame in prepriča. – Pri branju naj starši sledijo s prstom, da lahko otrok spremlja potek branja. – Med branjem kaže na ilustracije, o katerih je govor. – Težje besede naj starši razložijo ali nado- mestijo z lažjimi sopomenkami. – Otroka je treba spodbujati k temu, da bo predvidel zaključek. – Otroku naj starši povejo svoje mnenje o zgodbi. – Otrok naj sprašuje, komentira (Kesič Dimic 2010). 4. Po končanem branju: – Pobralne dejavnosti utrjujejo in poglabljajo razumevanje in doživetje besedil. Kratek premor za doživljanje. Sledi pogovor o zgodbi (kakšen je naslov, kdo je avtor, kje se dogaja, kdo je glavni junak in zakaj, kaj je problem zgodbe, kako se počutiš, ali so ti ilustraci- je všeč, kateri del ti je najljubši …), igranje zgodbe, pravljice, slikanje doživetij, petje, ples, izmišljanje zgodb … (Matko Lukan 2009, Kesič Dimic 2010). Različni strokovnjaki omenjajo tudi nekatera na- čela, ki naj bi jih starši upoštevali, da bi branje pri otroku doseglo želene učinke z vidika otrokovega razvoja in učenja: – Branje ne sme biti nekaj, kar se dogaja hitro, mimogrede, za nekaj minut – branje zahteva čas, umirjenost in zainteresiranost bralca. – Brati naj začnejo že dojenčku in berejo tudi še otrokom, ki že znajo brati. – Pri branju naj ne hitijo, ne izpuščajo se posa- meznih povedi, odstavkov, strani, ker bi mislili, da je za otroka nezanimivo in nerazumljivo. – Otroci z zanimanjem sledijo branju v nadalje- vanju. Z branjem zgodbe nadaljujemo tam, kjer smo včeraj končali. – Branje mora biti ritual (naročje, postelja, med- vedek …). – Otroku morajo biti knjige dosegljive že od pr- vega leta dalje. Dobro je, če so nekatere samo njegove. – Smiselno je spodbujati druge otrokove dejav- nosti, npr. igro z lutkami, igro vlog, likovno izra- žanje, gibalne igre, v katere otroci prenesejo vsebino knjige in jo na različne načine pretvori- jo ali nadgradijo. – Na otrokova enostavna in zahtevna vprašanja je treba poskusiti vedno odgovoriti. – Tisti, ki bere, se mora pri branju potruditi, v branje mora vključiti smiselne poudarke in intonacije, v branju naj bi bila prepoznavna čustvena izraznost, kar pomeni, da otrok pri poslušanju prepozna, kdaj gre za nekaj vesele- ga, strašnega, občutljivega (Marjanovič Umek in Zupančič 2003). Otrok ob sodelovanju pri branju in raznih dejav- nostih pred branjem, ob in po njem lahko pridobi pozitivno samopodobo, samozaupanje, samospoš- tovanje, se usposobi za reševanje problemov, se uči sodelovanja, doživi različne občutke – veselje, strah, jezo, žalost, bližino, osamljenost … (Matko Lukan 2009). Razredni pouk 2-3/2016 97 Sklep Glasno branje odraslih otrokom pozitivno vpliva na razvoj otrokovega govora, pismenosti, otroci se seznanijo s knjižnim jezikom in spoznajo funkcijo tiska. Zgodbe, ki mu jih starši berejo, spodbujajo otrokov interes, besedni zaklad, občutek za struk- turo, kar pripomore k učenju branja, k večjemu bralnemu razumevanju. Vse to pa vpliva na dober šolski uspeh. Večkratno poslušanje preprostih besedil v otroški literaturi otroku dajejo možnost zapomnitve vzorcev – ponavljajočih se besed in povedi. Zgodbe spodbujajo otrokovo domišljijo. Pogovor ob branju, ki vsebuje vprašanja, dodat- ne informacije, lastne izkušnje staršev, pa je pomemben za razvoj kompleksnosti otrokove- ga mišljenja (Grginič 2008, Kesič Dimic 2010). Poslušanje zgodb otroku pomaga pri razvijanju empatije in spoznavanju različnih zornih kotov neke situacije. Vživijo se v težave glavnega junaka, kako ga je strah, kako je jezen, ponižan. S po- močjo knjig se otroci naučijo spoštovanja drugih kultur in običajev. Z branjem začnejo na svoj svet gledati s popolnoma druge perspektive (Kesič Dimic 2010). Viri in literatura 1. Bucik, N. (2009). Razvijanje otrokove motivacije za branje v domačem okolju. V Knaflič, L., Bucik, N. (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Str. 17–26. 2. Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale: Izolit. 3. Grginič, M. (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti: Priročnik za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Mengeš: Izolit. 4. Kesič Dimic, K. (2010). Priročnik o branju. Ljubljana: Alba. 5. Knaflič, L. (2003). Vzgoja bralca v družini. V Bucik, N. idr. (ur.), Beremo skupaj: Priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 34–39. 6. Kranjc, S. (2003). Jezikovna vzgoja v vrtcu. V Bucik, N. idr. (ur.), Beremo skupaj: Priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 49–52. 7. Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca. Tržič: Učila. 8. Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2003). Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju. V Bucik, N. idr. (ur.), Beremo skupaj: Priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 22–23. 9. Matko Lukan, I. (2009). Kako beremo z otrokom. V Knaflič, L., Bucik, N. (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Str. 27–42. 10. Malnar, E. (2015). Sodelovanje staršev pri začetnem opismenje- vanju v šoli. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 11. Pečjak, S. in drugi (2006). Bralna motivacija v šoli: Merjenje in razvijanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 12. Pečjak, S. (2012). Razvoj bralnih zmožnosti v prvem triletju osnovne šole. V Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Pečjak, S., Govor in branje otrok: Ocenjevanje in spodbujanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Str. 45–78. 13. Program Osnovna šola – slovenščina. Učni načrt (2011). Ljublja- na: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo. 14. Saksida, I. (2010). Pismenost (naj)mlajših – dileme, vprašanja, izzivi. Sodobna pedagogika, 56 (1), str. 66–85. 15. Sitar Cvetko, J. (2009). Ustvarjajmo ob knjigi – igra z lutkami. V Knaflič, L., Bucik, N. (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andra- goški center Slovenije. Str. 95–106. 16. Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje. Ljubljana: Pedagoš- ka fakulteta.