Leto XXII., St. 2 V organizaciji |e mol, kolikor moli — toliko pravico bM> 10.U25.daeT«——. lupU narajo biti irmnldra*! In podplual tar opremi)««! a Itampiljko dot organize«*)*- Člani »trokoroik ©rganlxadl, priključeni Strokom! komb ti* m Slorenljo, dobWafo list brezplačno. RekopUl m M Tražaje, UredalitTo la iprarai Lfikllui, poitnj predal 29t< čekom! račon Iter. 13.563* Teldoa (nternrban it. 3i7l> Delavstvo je postavilo svoje zahteve V Beogradu se je vršil kongres Delavskih zbornic, delavski parlament je zboroval in postavil važne zahteve. Strokovno komisijo za Slovenijo je zastopalo 5 zastopnikov. Na kongresu so bili navzoči zastopniki vseh zainteresiranih ministrstev. Reierat tajnika ljubljanske Delavske zbornice s. Uratnika o davčni preobremenitvi delavstva je vzbudil splošno pozornost, ker je pokazal, kako —o---- se tolmačijo določbe zakonov in da se nezakonito obdavčuje delavske dohodke. S. Krekič je referiral glede minimalnih delavskih mezd. Zahteva izvedbo posebnega zakona, po katerem naj bi se osnovali pri vsaki banovini posebni odbori, sestoječi iz zastopnikov delavcev in delodajalcev. Za vsako gospodarsko panogo naj bi ti odbori posebej določali obvezne minimalne mezde, da bi se na ta način obenem preprečila tudi nelojalna konkurenca med posameznimi podjetji. Vse to pa se sme vršiti s sodelovanjem strokovnih organizacij in se mora tudi omogočiti povsod organiziranje delavstva. Debata o brezposelnih pa je trajala pozno v noč in zahtevala izdatnejše podpiranje brezposelnih in uvedbo večjih javnih del, pri katerih morajo biti zaposleni v prvi vrsti brezposelni. Davčna obremenitev delavskih mezd Te dni je bila anketa Delavskih zbornic v Beogradu, kjer se je razpravljalo o zakonu o minimalnih mezdah in o davčni obremenitvi delavskih mezd. Sodrug Uratnik je referi-ral o tem vprašanju prav izčrpno. Zakon je upeljal progresivno obremenitev delavcev in nameščencev. Najmanjši zaslužki so obremenjeni z \% davkom, dočim so na pr. zaslužki od 2500 Din obremenjeni is 5%. To je posebno važno zato, ker tak način davkov obremenjuje mnogo bolje nizke dohodke. Posredni davki (monopoli, trošarina, carina, davki) so dvakrat večji, nego neposredni davki. Breme tega davka v resnici rav-nopravno pada na vse državljane ne glede na njihove dohodke. Ko se pogleda to in zveže z dohodki, potem se vidi, da so nizke mezde obremenjene s posrednimi davki za celih 10%, medtem, ko je povprečna obremenitev vseh dohodkov, malih in velikih komaj za 3%. Zato je brez dvoma potrebno in pravično, da se vsaj pri plačevanju posrednih davkov delavske mezde razbremenijo. Ali zakoni, ki so se med tem izvajali, kakor uslužbenski davek, kuluk in socijalni davki niso bili pravilno progresivno določeni, nego nasprotno, vsi zaslužki delavcev in nameščencev so se obremenjevali z vsemi davki. Tako na pr. je 1% davek na vse delavske mezde, ki se je pobiral, bil v resnici pri nizkih delavskih mezdah 100%, med tem ko je davek od plače od 2500 Din naprej začel se le 20%. Enako je z davkom za kuluk. V Dravski banovini je uveden špeci-jalni davek 1 % na mezde industrijskega delavstva, takozvani Bednost-ni fond. Ali za porabo tega fonda se daje samo 20% nezaposlenim delavcem, a 80% pa kmečkim občinam in uradnikom, torej tistemu sloju, ki tega davka ne plačuje. S temi davki se dela delavcem in nameščencem velika krivica. Res je, da je temu kriva slaba politična strnjenost delavskega razreda, vendar so delavci tudi državljani, enakopravni pred zakoni, naj se jih torej ne obremenjuje hujše od premožnih. Kaj zahtevamo? Zahtevamo, da se davek po § 37. zakona o samoupravnih cestah povsod, kjer še obstoji, ukine in da se uredi zgradba in vzdrževanje cest na sodobni in pravičnejši podlagi. Zahtevamo, da se ukine davek po § 14, lit. 4 finančnega zakona, ki je vnešen tudi v finančni zakon za bodoče leto in ki je sedaj v razpravi v Narodni skupščini. V finančni zakon je namreč zopet vnešen tekst davka, ki delavce od tega davka oprošča. Državni svet je v jasnem tekstu razsodil, da ta davek, 1 % davek ne sme biti pobiran od delavca. Zahtevamo, da se zakon spoštuje in da ga davčne uprave ne kršijo in da so delavci oproščeni od tega davka. To zahtevamo tem bolje, ker je to tudi izrek Državnega sveta in ker davčna uprava ne spoštuje niti tega izreka. Socialni fondi pri samoupravnih oblastvih za pomoč nezaposelnih so potrebni. Mi smo ustvaritev takih fondov vedno zahtevali. Ali moram povdariti, da je nezaposlenost tako težak problem, da se sredstva za nezaposlene ne morejo zbirati samo od industrije in od industrijskega delavstva. Več kakor 20% bivših obrtnih in industrijskih delavcev je pri nas danes brez dela. Ako naj skrbita za nezaposlene samo ti dve vrsti dohodkov, bi se moral davek za to podvojiti, ker le tako bi bilo kolikor toliko mogoče pomagati nezaposlenim. Zato je potrebno, da nosijo breme krize enako vsi družabni sloji sorazmerno svojim dohodkom. Danes imamo primere, da se zbirajo dohodki za takšne socialne fonde samo od obrtnih in industrijskih podjetij in obrtnih in industrijskih delavcev, a porabljajo ta denar vsi družabni sloji in se pokrivajo vse socialne skrbi dotičnih samoupravnih edi-nic. Ce morajo na pr. za takšne ionde zbirati kraji kakor so slovenski rudarski revirji, kjer mora vzdrževati vsaki zaposleni rudar še po enega nezaposlenega ali upokojenca — še dajati a sirote po vaseh, za katere izdr-ž e van je pa bogati del vasi sploh nič ne daje in se ga z ničem ne obremenjuje — tedaj se delavstvu ne sme predbacivati nesocialnost, če takšne socialne fonde v bodoče odklanja. In to tem bolje, če ni pri uporabi takih fondov dovolj resnosti za delavsko zaščito in so se baš s temi fondi financirala javna dela na način, ki so ogrožala delavske mezde, delavsko zavarovanje in delavsko zaščito. To so principijelni pogledi na našo najnovejšo davčno politiko. Zbral sem več podrobnih dokumentov po nalogu ljubljanske Delavske zbornice in jih razposlal odločujočim faktorjem. Delavci in nameščenci, žalibog, v političnem življenju nimajo odgovarjajočega političnega zastopstva. Še s stvarno kritiko jim ni lahko nastopiti. ****—-.«**. ^‘—u > Zato mo- ramo, vkljub vsemu, poskusiti zahteve delavstva z vso upornostjo in ne-pokolebljivostjo. ne ugodnosti na železnicah, ki jih druga turistična društva uživajo. To ponižanje delavskih turistov v državljane druge vrste je bilo izvršeno na podlagi intrig konkurenčnih društev, ki se boje, da jih delavstvo ne bi zapustilo. In čeprav to vprašanje na videz ni važno, je pa načelno največje važnosti. Zato kongres predlaga, da se delavski turisti z ozirom na vse ugodnosti izenačijo z ostalimi. Podpiranje nezaposlenih Podpiranje nezaposlenih delavcev in nameščencev smatra kongres za najvažnejšo socialno nalogo. Dosedanji obseg tega podpiranja smatra kongres za absolutno nezadosten in nevzdržen. Sredstva Javnih borz dela se morajo zvišati z državnimi dotacijami oziroma socialnimi dokladami samoupravnih ustanov. Kongres predlaga, da se nemudoma izvede podaljšanje rednih podpor na dvajset tednov. Produktivna gospodarska politika Ukinitev izvajanja investicijskih del, katero je odredilo Ministrstvo financ ne samo pri državnih ustanovah, marveč tudi pri samoupravah in to ravno v času, ko so javna dela najbolj potrebna, odločilno vpliva na celotno gospodarstvo in delovni trg. Kršenje zakonskih predpisov o delovnem času položaj še bolj poslabšuje. Kongres zahteva aktivno in produktivno gospodarsko politiko, omejitev nepotrebnih izdatkov v javnih budžetih, velika investicijska dela ter dejansko omejitev delovnega časa vsaj do one izmere, ki jo določajo sedaj veljavni zakoni. Zaščita delavske plače V mnoigobrojnih gospodarskih strokah so nečuvene zlorabe glede zniževanja plač, tako da je to postalo nevarno ne samo za življenje cele generacije, nego tudi za vse socialne in kulturne ustanove, ki služijo potrebam delavskih množic. Kongres predlaga sklenitev zakonitih ukrepov proti tem zlorabam in ustanovitev zavodov, ki bodo imeli pravico, da te zlorabe, ki so v škodo tudi socialnim podjetjem, odpravljajo in kaznujejo. Davčna obremenitev mezd Kongres zahteva, da se razbremeni davčna obveza delavskih mezd. Delavsko zavarovanje Kampanjo, ki se vodi proti delavskemu zavarovanju, smatra kongres za zlonamerno in uvedeno v interesu onih, ki so proti vsaki socialni politiki v naši državi. Ne zmanjševanje, marveč razširjenje in izpopolnitev delavskega zavarovanja smatra kongres za neobhodno potrebno. Kongres zlasti zahteva uvedbo invalidskega delavskega zavarovanja, vsaj v omejenem obsegu in stopnjema njegovo izpopolnitev ter uvedbo pen-zijskega zavarovanja za nameščence na način, ki bo v organizatoričnem pogledu najbolj praktično in najceneje. Da se končno preneha z obrekovanji in sumničenji ter da se opusti sistem imenovanja, zahteva kongres, da se v delavskem zavarovanju izvedejo volitve, četudi bi bili za to potrebni veliki izdatki. Kongres odobrava delovanje predstavnikov URSSJ-a v Delavskih zbornicah, delavskem, nameščenskem in rudarskem zavarovanju, javnih borzah dela, pričakujoč od njih, da zastavijo vse svoje sile in svoje sposobnosti, da te ustanove v teh težkih razmerah kar največ store za izboljšanje položaja delavskega razreda. Po kongresu URSS-a Pretekli mesec so se zbrali v Sarajevu delegati svobodnih strokovnih organizacij iz vseh krajev Jugoslavije, da so ocenili uspehe in neuspehe, ki jih je doživel delavski po-kret v pretekli poslovni dobi in da so sprejeli zaključke ter navodila za bodoče delo. Važen je bil ta kongres, ker je ugotovil, pod kako težkimi pogoji morajo danes delovati strokovne organizacije, v kolikor so sploh odobrene in kako velikanske žrtve mora doprinašati delavstvo, če si hoče iz-vojevati vsaj najosnovnejšo zaščito, medtem, ko uživajo delodajalci pri vseh institucijah največje zaščite ter jim je socialna zakonodaja, ako so v vprašanju njihovi interesi, deveta briga. Kongres URSS-a je sprejel več resolucij, od katerih objavljamo najvažnejše: Enotnost delavskega pokreta 1. Pregledujoč in ocenjujoč dosedanje delovanje, tretji kongres URSSJ-a s posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da je v zadnjih treh letih, kljub najtežjim neprilikam, dosežen velik duhovni in organizacijski napredek svobodnega delavskega in na-meščenskega gibanja. Kongres pozdravlja vse borce in sodelavce na tem polju tem odobrava delovanje izvršnega odbora. 2. Kongres z zadovoljstvom pozdravlja ustvaritev koalicije vseh svobodnih delavskih in nameščen-skih organizacij v socialnih ustanovah in pri akcijah splošnega razrednega značaja. V tej koaliciji vidi kongres velik korak naprej k popolni enotnosti delavskega razreda. To doseči, bo smatral za svojo glavno nalogo. 3. Istotako kakor je odbil naval žoltih plačanih organizacij, URSSJ z isto odločnostjo odbija idejo levih elementov o takozvani enotni fronti, ki bi bila v naših razmerah samo varanje delavcev o enotnosti ter pomenila ustvarjanje neistinite situacije v delavskem gibanju. Komur gre za odkrito in pošteno delovanje na podlagi popolne notranje demokracije, brez zahrbtnih namenov in brez navodil iz central in ustanov, v katerih naš delavski razred nima nikakršnega vpliva, naj pride v naše vrste: takoj bo enakopraven in more po svojih duhovnih sposobnostih v delavskem gibanju imeti duhovni vpliv. Agentstva in celjaštva v naših organizacijah nismo trpeli, ne trpimo in ne bomo trpeli. Kongres nalaga izvršnemu odboru ter ga opozarja, da pazi na priključene organizacije, da store vse potrebno, da se bo normalni razvoj gibanja nadaljeval ter da se ideja resnične in iskrene enotnosti med delavskimi množicami čimbolj razširi. Svoboda organiziranja V boju za svobodo organiziranja beleži naš pokret veliko izgubo. Pod pritiskom gotovih krogov ne more delovati Ujed. Savez Železničarjev. S tem hočejo železniško zadrugo in želez, bolniško blagajno osvoboditi vsake kontrole. Kongres ugotavlja, da to ni v smislu zakonov in zahteva, da se to popravi. Krivica se je zgodila delavskemu turističnemu društvu, kateremu so bile ukinjene voz- Burno zborovanje Dogodek iz dogodkov, ki pokaže, kako je potreben zakon o minimalnih mezdah in da je le v organizirani borbi rešitev, Tovarna Hermanna Pollacka in sinovi v Zagrebu je hotela izvesti racionalizacijo z namenom, da se itak nizke mezde še znižajo in in del delavstva odpusti. To je hotel narediti tuji inženjer, ki nima dovoljenja za bivanje v državi in je pri tem celo netaktno postopal. Vedel se je tako arogantno, da je hotel celo dejansko napasti nekaj delavcev, pa so se ostali postavili v bran. In eden iz ravnateljev je nato, četudi je bil kriv inženjer, odredil zaporo enega oddelka delavcev (približno enak slučaj z Javornikom, op. ured.j in podil delavce na cesto. In delavci so vsi stopili solidarno v stavko. V nedeljo, dne 12. januarja 1935 je bil shod. tekstilnih delavcev. Dvorana Delavske zbornice v Zagrebu je bila nabito polna in vsi hodniki so bili napolnjeni, ker so na shod prišli vsi delavci in delavke Pollackove tovarne. Delavci so z velikim ogorčenjem sledili poročevalcu, ki je poročal o pregovorih s podjetjem, ker se je zastopnik podjetja obotavljal, da bi normiral mezde. Konštatiralo se je v navzočnosti ravnatelja tovarne in zastopnika obrtnega nadzorstva, da je delavec v petih dneh zaslužil 52.—, delavka pa v štirih dneh 24.— Din. Konštatiralo se je, da so točne ove obtožbe delavcev, a da ni res, kakor govore zastopniki podjetja, češ, da so povprečne mezde 4.— , da celo 4.75 Din na uro. »To je laž«, so se slišali jezni kriki. »Dajte nam 4.— Din na uro, pa bomo srečni.« Istotako je bila odbita trditev podjetja, češ, da je tedenski zaslužek povprečno 268.— Din. Dokazali so z izplačilnimi listki, da tedensko zaslužijo po 50 do 150 Din. Neka delavka je vsa ogorčena vzkliknila: »Jaz sem dobila po šestih dneh dela 1 dinar in 75 par. Evo, tu je plačilni listek!« Po dvorani so bučali kriki: »Sramota! Pfuj! Hujše delajo z nami, nego s sužnji.« Kakor vsako leto, so se tudi letos, dne 18. januarja vršile na Jesenicah v tovarni Kranjske industrijske družbe volitve obratnih zaupnikov. Smelo lahko trdimo, da se še nobene tovrstne volitve niso vršile pod tako težkimi okolnostmi, kakor zadnje. Težek spor s podjetjem radi Javor- tekstilnih delavcev Ogorčenje je zbudilo poročilo, da podjetje niti s prstom ni mignilo radi brutalnega postopanja inženjerjevega z delavci. Niti ni opomnilo tujca, ki je kriv, da je prišlo do take poostritve mezdnega gibanja, ki bi se dalo drugače urediti. Delavski zaupniki so zagrešili pri tem to napako, da niso takoj v zmislu zakona o zaščiti delavcev in v zmislu svoje dolžnosti kod delavski zaupniki prijavili Inšpekciji dela, da bi postopalo po zakonu. V bodoče naj kaj takega ne opuste. Poročevalec je poročal, da je direktor podjetja pristal, da bo plačevala tovarna mezde po 4 Din na uro in delavec in delavka bosta imela največ tri stroje. Teh 4 Din na uro, je rekel ravnatelj, bo baza za kalkulacijo za normalno akordno plačo. Shod je vzel to z odobravanjem na znanje in klical' vso javnost za pričo, če bi podjetje to obljubo snelo. Govorniki so povdarjali, da treba uzakoniti zakon o minimalnih mezdah, posebno ker se z visokimi carinami zaščiti takšna industrija, od katere ima v glavnem koristi tuji kapital, ki še poleg tega vara državo na vse strani in skriva dobičke. Cela vrsta podjetij je narastla in še narašča, ki naravnost, brez vsake bojazni do skrajnosti izmozgava delavstvo. Ni to samo v Zagrebu in na Hrvaškem, tudi v Sloveniji je polno takih podjetij. Zato je potreben zakon o minimalnih mezdah. Potreben bi pa bil tudi zakon, ki bi kazensko zasledoval take izkoriščevalce in verižnike. Potrebna pa je pred vsem delavska organiziranost v vsej polnosti, solidarnosti in disciplini. Pa bi vsako podjetje prej dobro premislilo, preden bi znižavalo mezde in šikaniralo delavce. * Dne 14. januarja je bil sestavljen in podpisan protokol sporazuma in dosežene so minimalne mezde. Solidarnost delavstva je bila trdna in vzgledna do konca. Zato je borba tudi rodila uspeh. Štrajkalo je nad 900 delavcev in delavk in to od 9. januarja od 4. ure popoldne pa do 16. januarja zjutraj, torej 6 dni. Tekstilni delavci in delavke povsod kjerkoli ste, zahtevajte svoje pravice. nika, od strani klerikalcev toliko opevana potreba po enotni fronti, ravno iz te strani prvi sunek v to enotno fronto, neodločnost plavili, vse to je krožilo med delavstvom. Na drugi strani pa na vseh tozadevnih javnih zborovanjih glasna zahteva, da naj S MR J, pa če tudi sam, vodi ener- gično boj dalje. Kljub temu, da so zaupniki SMRJ opozarjali delavstvo na zgoraj omenjene činjenice, da bi bil pomemben uspeh z načinom te borbe dvomljiv, je delavstvo tirjalo, da gre boj vztrajno dalje. Vendar bomo o tem ob priliki še poročali, danes hočemo le pokazati ozračje, v katerem so se volitve vršile. Da so na volitve mnogo vplivali tudi brezplačni dopusti po obratih — ki so, ne moremo si kaj, da ne bi naglasili, bili izvedeni prav za volitve, kar je gotovo značilno — ni dvoma. N. pr. samo iz martinarne so poslali 54 delav-, cev na enotedenski brezplačni dopust, na drugi strani je pa bilo iz Javornika poslanih preko 50 delavcev na zasilna dela v martinarno. Delavstvo, ki se nahaja na dopustu, se razkropi, onim pa, ki gredo na delo na Savo, je bila pa vsaj delno otežkoče-na udeležba pri volitvah. Da so bili poleg tega pa še razni vplivi na delu, ni treba še posebej omenjati, saj je to običaj pri vsakih volitvah. Vse pa je moglo imeti samo eno posledico oz. namen; preplašiti delavstvo, sterorizirati ga, omalodušiti, da bo obrnilo hrbet marksistom in jih pustilo na cedilu, da bo potem »delo« lažje. Razni meščanski in strokovni časopisi so pisali in pozivali delavstvo, naj spregleda in napravi svoje. Plakati nesramne vsebine so se pojavili, SMRJ je sicer tudi nalepil dva plakata, ki sta bila pa povsem dostojna. Na dan volitev v zgodnjih jutranjih urah so bili po cesti raztreseni rdeči listi v velikih množinah, kar naj bi bilo znak, kako delavstvo meče rdeče glasovnice proč. Situacija se je proti poldnevu tako zaostrila, da se je bilo bati dejanskih izgredov in spopadov, ki so se pa preprečili, ker je predsedstvo podružnice SMRJ izrecno naročilo svojim zaupnikom, da ne smejo na ničesar reagirati, da pa se bo s posameznimi izzivači že obračunalo. Razne klevete na račun nekaterih bivših glavnih zaupnikov, ki pa so bili vsi iz liste SMRJ, preklici in izjave itd., bodo predmet razčiščevanja pred sodiščem. Za povzročitev zmede med delavstvom pa je bilo dobro vse, ne glede na to, kako se bo po voltivah to razračunavalo. Vse te in še druge okolnosti pa so doprinesle in pomagale, da se je situacija razčistila in se je jasno pokazalo, kaj je SMRJ in koliko ga je ter na koga se more organizacija zanašati. SMRJ ima jasno sliko, ostali dve grupi pa »veliko zmago«, kakor kričijo in bodo gotovo tudi pisali. Na Jesenicah je bilo volilnih upravičencev 1380. Glasovalo jih je 1348, torej jih ni glasovalo samo 32. Udeležba je bila 97.2%. Take udeležbe dosedaj še ni bilo pri nobenih volitvah. Količnik je znašal 84.25. Neveljavnih je bilo 9 glasov. SMRJ je dobil 770 glasov (lani 848), JSZ je dobila 341 (258), NSZ 228 (164). SMRJ je dobil 9 zaupnikov, JSZ 4 zaupnike, NSZ 2 in 1 z ostankom. Po glasovih je SMRJ nazadoval od lani za 78 glasov, JSZ je napredovala za 83, NSZ za 64 glasov. Javornik. Volilnih upravičencev 682. (26 manj e kot lansko leto.) Veljavnih glasov 640. 18 neveljavnih. Lista SMRJ je dobila 390 glasov, 7 zaupnikov, JSZ 1.54 glasov, 3 zaupnike, NSZ 96 glasov, i zaupnika. JSZ je dobila tretjega zaupnika z žrebom, ker je imela z NSZ enaki ostanek. Nekaj drugega je bilo na Dobravi. Tami se je volilo 6 zaupnikov. Najprej je bila lista NSZ zavrnjena in potem preklicana. Volitve so pokazale to -le: SMRJ 154 glasov, 5 zaupnikov, NSZ 27 glasov in ima enega zaupnika z ostankom, ker niti količnika, ki je znašal 30, ni dosegla. Če pomislimo, da je SMRJ na Dobravi napredoval za 55 glasov, za toliko, kolikor je bilo lansko leto približno prejetih novincev in da so bili skoraj vsi ti sprejeti po posredovanju in vplivu gospoda, ki si lasti monopol nacionalizma na Dobravi in da je NSZ lansko leto prav toliko glasov dobila kakor letos, t. j. 27, tedaj vidimo, da vse obljube in grožnje ne zaležejo dosti in da delavstvo kljub vsemu zna presoditi, kdo j c res njegov pravi zastopnik in zagovornik. Na ta način je dalo največjo moramo klofuto vsem, id ga hočejo izrabljati. V celoti je dobila SMRJ 1314 glasov v vseh treh tovarnah. In če pomislimo, da je dobila pri zadnjih zborničnih volitvah 1400 glasov z vsemi zunanjimi obrati, tedaj ni izgubila ničesar. In čc vzamemo skupne številke JSZ in NSZ, da sta dobili v vseh treh tovarnah skupaj 846 glasov, tedaj ima SMRJ še vedno 468 glasov več, kakor pa obe dve ostali skupini. SMRJ ima redno plačujočih članov v vseh treh tovarnah 1200, če je tedaj dobila 1314 glasov, je to znak, da so člani v polni meri izvršili svojo člansko in organizacijsko dolžnost in da je še vedno več rdečih glasov kakor pa članov. Ne prikrivamo pa dejstva, da je SMRJ od zadnjih za-upniških volitev resnično nekaj zgubila na glasovih, kakor smo zgoraj pokazali, kar pa je na drugi strani le znak, da so se vsi tisti, ki stalno kolebajo od enega do drugega, in neorganizirani, opredelili tokrat za drugo barvo in da so glasovi SMRJ res rdeči glasovi, s katerimi lahko vedno računa. Kajti čim je SMRJ zadnji čas z ozirom na uvodoma povedano prišel v malo ostrejši položaj, so se omahljivci, nečlani, pač pa vsi priskledniki, začeli odvračati od njega, kar pa nas nikakor ne more zbegati. Narobe, sedaj vsaj vemo, na koga se smemo zanašati. Treba je bilo, da se Volitve obratnih zaupnikov na Jesenicah Ali so res bili marksisti poraženi? Repoštev: Pod tremi prapori (Bežne slike iz delavskih Jesenic.) Tisti večer ie bila dvorana v Delavskem domu na Jesenicah nabito polna. Kovinarji težke železne industrije so zborovali. Bilo je na dnevnem redu vprašanje solidarnosti, zaščite dostojanstva delavstva, ker je bilo odpuščenih na obratu Javornik 5 delavcev. Ne zato, ker ni deia, pač pa zato, da pokaže tovarna svojo moč, da lahko, če hoče, meni nič, tebi nič postavi na cesto delavce, pa četudi na krivičen način. Govornik je govoril da so bili delavci odpuščeni zato, ker je celi posad demonstrativno ustavil delo. Ustavili so delo pa zato, ker podjetje vkljub pritožbam ni upoštevalo želj delavcev, izcešenih po obratnih (delavskih) zaupnikih. Mesto da bi podjetje zadevo proučilo in vzroke ter pravega krivca izsledilo, je pa, kakor na bojni fronti, zdesetkovalo posado, to je, vsakega desetega odpustilo, češ, eksempei mora biti. Vrelo je v dvorani. »Tega ne smemo dopustiti. Ljudje smo. Če sme obratovodja, ki je tujec pri pas, delati, kakor se mu zahoče, se im drži določb kolektivne pogodbe, mora čutiti naš odpor, ker smo ljudje in ne hlapci. Da bi zato kaznovali kakor na bojišču, ne bomo dopustili.« Oglasili so se drugi glasovi iz množice: »Poiskati treba vzroke te ustavitve dela, ne krivce. Krivcev ni, ali če so, so na obeh straneh. Preiskati treba, kdo je vzrok in kaj je vzrok* da so nastali krivci? Pri valjanju fine pločevine je bil premalo en delavec. Ostali niso mogli zmagovati dela. Prosili so obratovodjo, inozemca, da naj jim dodeli še enega delavca.^ Sezuli so čevlje in iz njih se je izcedil znoj. »Poglejte,« so rekli, »tako naporno je delo, da smo vsi mokri. Dajte nam še enega na pomoč.« In obratovodja je rekel: »Vem, da je pri vaši skupini en delavec premalo, vem, da je potreben. Ali nalašč ga ne dam. Delajte, če ne, bomo drugače govorili.« »Provokacija«, je zagrmelo po dvorani. »Provociral je tisto trenotno stavko. Izzval jo je, da bi zaupnike izigral. To je vzTok. Ta vzrok naj ravnateljstvo ugotovi in potem naj krivce kaznuje.« »Stopimo v stavko,« je vršelo po dvorani. »Ali smo kompaktni,« se je slišal glas iz množic. »Smo,« je zaklical nekdo tam zadaj dvorane, Oglasilo se jih je še več: »Smo«. »A drugi?« Oči predsednika so iskale po vseh. Nik-do se ni oglasil, mnogi so nekako izbegajoče gledali. Pa je rekel predsednik: »Stavka je silna beseda. V nji je bitka, besneča, bitka, kjer padajo žrtve, kjer treba vzdržati brezpogojno, kjer ne sme biti omahovanja, kjer ne sme biti potuhnjenosti in prežanja, kako bi dezertiral iz bojne linije, kako bi se skril za kakšno ograjo. Stavka je bitka, kjer treba zmagati. Iti v stavko, v bitko, zato, da pokažemo javnosti svoje nezadovoljstvo, svojo trenotno korajžo, ne pa tvegati žrtev, doprinašati žrtve, biti žrtve, da bi bila tako zmaga sigurna in da bi na vsem prestanem vzvetela lepša bodočnost, pomeni biti nepreračunljiv, neodgovoren kverulant. Znameniti vodja proletariata je rekel nekoč: »Revolucijo je lahko narediti. Ali vzdržati jo, treba pa trdnih živcev in odločne vztrajnosti ter strategije vsepovsod. In vprašam vas: Ali boste vztrajali?« »Kaj pa bodo naredili plavi in beli,« se je slišalo iz množice. In oglasil se je zastopnik plavih in rekel: »Če sklenete stavko, bomo držali z vami. Nismo pa navdušeni za njo.« Tedaj pa je prišla vest od zunaj: »Beli so sklenili, da se stavke ne udeleže.« Za hip je v dvorani vse onemelo. Nato pa je završalo: »V hrbet so padli. Sramota. Pustili so na cedilu 5 nedolžnih delavcev, ki so odpuščeni v eksempei. Dopuščajo, da se iz delavcev šiatuirajo eksempelni, če je tako po godu delodajalcu, a eksempelnov se pa iz pravih krivcev ne dela.« Vrste v dvorani so se začele redčiti. Shod je bil zaključen. Samo sklep je bil sprejet, da se jutri poskusi še enkrat z intervencijo, da se ima nazaj sprejeti odpuščenih petero delavcev. ICo sem odhajal, mi je govorilo: »2400 delavcev dela v teh tovarnah težke železne industrije, v teh plavžih, oživlja stroje in vse delo. 2400 delavcev na Javorniku, Savi in Dobravi dela, kakor je ukazano od delodajalca, disciplinirano, na besedo, ukaz delodajalca. A za svoje interese, za svojo delavsko solidarnost pa stoji to delavstvo pod tremi prapori. Zakaj ne pod enim praporom? Kakor stoji vsa industrija pod enim. samim praporom, tako bi moralo stati tudi delavstvo pod enim praporom. In če bi bilo to sedaj tukaj, ali bi bilo trebalo veliko govorenja? Ali bi se res štatuirali eksempelni? Iz delavcev? Ali bi bili res odpuščeni po krivdi provokacije tistega, ki mu je organiziranost delavcev neprijetna? Ali bi res obstojali vzroki, ki bi vznemirjali človeški čut dostojanstva delavca? In čc bi bil ves posad, ki je demonstrativno ustavil delo borben še nadalje, bi ne pustil eksemplna — 5 delavcev — temveč bi ves posad mora! biti solidaren: Ali nobeden ali vsi. Pri generalnem direktorju KID so se vršila pogajanja. Sedeli smo pri mizi. Obe fronti. Govorili smo mirno, a prepričevalno. Z argumenti. Vzrok se naj poišče. Potem se bo našel tudi pravi krivec. Skriti matriavel-sko zviti provokater bo odkrit. In sem videl, da je med delavstvom mnogo ovaduhov. Generalni direktor je poznal vsako besedo, ki je bila izrečena sinoči na zborovanju. Bolje jo je poznal od mene, ki sem bil tam. Njegov rahel smehljaj je govoril mnogo. In je povdaril: »Vem, odpuščenih 5 delavcev ni nič zakrivilo. So popolnoma nedolžni. Ali stal sem pred vprašanjem: Ali odpustim ves posad, vseh 150 delavcev, ker si ne pustim dopa-sti, da bi se vedno grozilo s štrajkom in to brez vzroka, ali pa naredim eksempei. In naredil sem eksempei. Odpustil sem 5 delavcev, Če hočete štrajk, imejte ga. Bomo videli, kdo zdrži.« Lahko mu je bilo tako govoriti. Zakaj poznal je, da so med delavstvom trije prapori in da vihrajo v različnem razpoloženju. »Naj^ se sestavi komisija,« je govoril | predsednik SMRJ, »Naj preišče ta spor in našla ko vzroke tega spora. In ko bodo dokazani vzroki, potem naj se kaznujejo povzročitelji tega ali teh vzrokov. Tistih 5 odpuščenih pa naj do tedaj dela.« Še ? mo govorili, še smo predlagali. In naposled je generalni ravnatelj pristal. Zaslišal bo obratovodjo. Porazgovoril bo o tem. Komisije sicer ne mara, ali naj se sestavi vseeno iz zastopnika Delavske zbornice, srezkega poglavarstva in zastopnika podjetja. »Predstavniki strokovnih organizacij pa se naj zaslišijo kot priče,« je pripomnil predsednik SMRJ. — Tako se je končala intervencija. Odhajali smo s čustvi, ki so nam govorila, da če 25. januarja 1935 »DELAVEC« Stran 3 z ozirom na bodoči čas in na pred-stoječe boje pokaže jasna situacija in sedaj jo imamo. Zato, sodrugi in so-družice, hvala Vam, ki ste tako moško izpovedali svojo neomahljivost in vztrajnost, dokazali ste, da rnarsizma še ni konec in da ga še zlepa ne bo. Zato pokonci glave, trezno presojajte položaj, ne nasedajte! SMRJ je de- jansko obdržal svoje položaje, naše vrste so se učvrstile, ostali so vojaki, zajedavci so šli! Tak je dejanski položaj na Jesenicah, take so »zmage« nasprotnikov, tako se pokopava marksizem in »razpada« SMRJ. Sedaj na delo za čim boljše uspehe! Pomožna akcija mestne obiine ljubljanske Vkljub mizernim izkušnjam, ki jih je že doživelo delavstvo, socialni politični odbor mestne uprave v Ljubljani, ki mu načeluje g. Kosem, je tudi razposlal okrožnico, v kateri pravi med drugim: »da je za pojačenje Pomožne akcije potrebna izvedba akcije, v katero bi prispevali delodajalci po 2 Din, delojemalci pa po 1 Din mesečno, kakor je bilo to pred 2 leti. Trajala bi ta akcija 4 mesece, januar, februar, marc in april. O tem naj se vse organizacije izrečejo za izvedbo te akcije do 20. januarja 1935. Torej vkljub mizernim izkušnjam, kako se deli tak fond, da delavstvo nima nad njim kontrole itd., ga vendar zopet hočejo uvesti in delavstvo obdavčiti še bolje kakor je že. Delavstvo to zbiranje od njegovega beraškega zaslužka odločno odklanja. To je Strokovna komisija takoj temu odseku na občini sporočila. In je predlagala, naj se v to svrho obremeni bogati del občine Ljubljane, ki nosi moralno odgovornost za vso to bedo in brezposelnost. Delavske mezde v Dravski banovini (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.) »Jf.den najvažnejših narodno-go-spodarskih pojavov minulega leta 1934 z dalekosežnimi socialnimi posledicami je progresivno padanje delavskih plač. Dočirn je zaposlenost delavstva napredovala vse leto 1934, so delavske plače nazadovale istota-ko vse leto. Veličino teh nasprotujočih si tendenc v razvoju zaposlenosti in plač nazorno prikazujejo takozvani letni diferenciali, to so razlike v zaposlenosti oziroma v plačah med istimi meseci dveh zaporednih let. Leta 1934: Mesec Letni diferencial (prirast »+« ozir. članstva OUZD-a padec »—« v Ljubljani povprečne dnevne zavar. mezde Din jan. + 731 —0.37 febr. +2.221 —0.33 marec +3.312 —0.40 april +3.205 —0.62 maj +3.710 —0.74 junij +4.437 —0.69 julij +4.403 —0.77 avgust +4.060 —0.76 sept. +4.010 —0.73 okt. +4.091 —0.65 nov. +3.649 —0.58 dec. +3.529 —0.44 Leta 1930: Mesec Letni diferencial (prirast »+« ozir. članstva OUZD-a padec »—« v Ljubljani povprečne dnevne zavar. mezde Din jan. +5.511 + 1.39 febr. +7.216 + 1.42 marec +7.869!! + 1.46!! april +7.715 + 1.39 maj +5.954 + 1.24 junij +3.307 + 1.16 julij + 741 +0.97 Leta 1932: junij —15.738 —1.84 julij —16.625 —2.20 avgust —18.251!! —2.41 sept. 17.687 —2.42!! okt. —14.641 —2.30 nov. —10.407 —2.01 dec. - 7.436 —1.75 Ta pojav je toliko bolj zanimiv, ker je ves čas po vojni do konca leta 1933 obstojal paralelizem v razvojnih tendencah zaposlenosti in plač. Napredovanje oziroma nazadovanje zaposlenosti, ne pa obratno, kakor je razvidno iz sledeče tabelice, katera sc nanaša na prve mesece začetka gospodarske krize v letu 1930 in na nekaj mesecev ob preokretu gospodarske krize leta 1932. Oba letna diferenciala sta dosegla istodobno maksimum, to je marca 1930 in skoraj istodobno minimum, to je avgusta oziroma septembra 1932. I Padanje plač v letu 1934 je naše narodno gospodarstvo tako težko občutilo, da so delavske .kot delodajalske organizacije predlagale zakonsko ureditev mezd (n. pr. projekt zakona o minimalnih mezdah itd.). Ako ni prišlo do tega, bo vzrok tudi ta, ker Jugoslavija ni imela primerne mezdne statistike. Različni tozadevni eksperimenti so se omejevali le na gotove kraje, obrate, poklice, to je le na relativno majhno število oseb. Mezdna statistika, katero je uvedel OUZD v Ljubljani z novim letom 1935 pa obsega vse industrijske in obrtne delavce v Dravski banovini z izjemo ru- ni močne hrbtenice organiziranega delavstva, tudi take intervencije ne izizvene odločujoče. ♦ Na cesti sem srečal več sodrugov. »Kako je?« Povedal sem. Tako, na kratko, suhoparno. Razumeli so. Odločni sodrugi so bili, čutil sem. Niso se vznemirili, le pritrdili so, da pač pri takih razmerah ni mogoče drugače pričakovati. »Saj si sinoči slišal,« je povdaril eden od njih. »Pomniš, tisti predlog, ki je padel iz množice? ,Borili se bomo', je bilo rečeno, »Dokler pa ne razčistimo vsega tega in ne obvelja naša, naj vsak eno uro dela žrtvuje za odpuščene ...' Kakšen odgovor je bil od nekaterih? Od tistih, ki drugače največ kriče? ,Ha, ha... miloščine ne bomo dajali. Prisiliti sc mora podjetje, da jih sprejme nazaj.' — No, razumeš sedaj. .Prisiliti se mora podjetje,' so rekli. .Prisiliti’. Kdo? Tisti, ki so to kričali? Ne. Nekdo drugi. Ker če bi rekli ,prisilili bomo ,,eh, potem bi človek lahko verjel.« »Pa če bi dajali enourno delo za tistih 5 odpuščenih,« sem vprašal.^ »Ali je to res miloščina? Ali je to res umik?« Zamahnil je sodrug z roko. »Kakšna miloščina, kakšen umik? To bi bil dokaz podjetju, da smo solidarni in da se tudi žrtev ne ustrašimo. Pokazali bi s tem, da vkljub vsemu tistih 5 ne bo glado-valo in da bomo znali uveljaviti svojo pravično voljo. Ali tisti krik proti temu predlogu je izviral iz bojazni nekaj dati od svojega lastnega jaza. Da bi pa kaj dal kdo iz svojega, tega pa ne, To je prevelika žrtev. Da hi s tem dokazal neomejeno voljo in solidarnost, ni utegnil misliti pri egoistični podzavestni bojazni žrtvovanja,« »Ali veš, kako so ženske?« je rekel drugi zraven stoječi. »Ne vse, ali mnoge.« »Kako,« sem vprašal. »Ko se je govorilo o stavki, so rfckle: Jaz našega že ne pustim. Ne pustim ga.« Molčal sem. Nato pa rekel: »Ko ste se borili za kolektivno pogodbo, takrat ste bili kakor eden in vsi trije prapori so vihrali složno. In zato ste tudi kolektivno pogodbo podpisali, ki vam ni v sramoto in je delavstvu v korist. Kaj se je od tedaj tako izpremenila zavednost in borbenost?« »Psihološko razumljivo. Človek je vedno bitje, ki najpreje misli na samega sebe. Zato je bilo takrat s kolektivno pogodbo zvezano tudi vprašanje vsakega posameznika. In zato je bilo, pa najsibodi rdeči, plavi ali beli, vse solidarno in enotno. Zdaj pa je vprašanje samo zaščite 5 delavcev, zaščita ene točke kolektivne pogodbe, zdaj solidarnost ni konkretno vprašanje za korist lastnega jaza. Sedaj pri eventuelni zmagi ne bo posamezni ničesar dobil, in zato je tista korajža zmanjkala. To, da tak poraz, ali bolje taka samovolja nekega obratovodje nosi s seboj tudi poraz materijelnih pridobitev, lega ne misli in ne verjame.« »Premalo pouka je med vami,« sem rekel. »Premalo strategičnih razprav in taktičnih vaj. Ne misliti samo pod vplivom čustev in trenotne razdraženosti in borbenosti, ko ni sovražnika v okopih, temveč misliti z možgani, z razumom, z atmosfero, ki je okrog vas, pa bodo uspehi konkretni in drugačni.« Ko sem odhajal, so strmeli dimniki tovarne v zrak kljubovalno vsem vetrovom, se nalahno, če je bilo potrebno, neznatno upogibali, A kljubovali vsemu. In zdelo se mi je, da me je nekaj vprašalo: »Kaj ni mar način klubovalnosti silnih dimnikov tovarne simbol vsem, ki so organizirana, disciplinirana moč? Kaj bi iz treh praporov ne mogel nastati eden, silen, delavski prapor? darjev, železničarjev in poljedelskih delavcev. Po obsegu je torej to največja mezdna statistika v Jugoslaviji, saj se nanaša na okroglo 75.000 oseb, katere so zavarovane pri OUZD-u. Statistika je ločena po ekspoziturah OUZD-a (lokalne mezde), po industrijskih skupinah (poklicne mezde) in končno je ločena še za delavce v mestih in na deželi*. V bodoče bo OUZD poročal sezijske in kasneje tudi konjunkturne spremembe mezd, tako kot že dolga leta poroča o spremembah zaposlenosti delavstva. Akoravno so šele prvi podrobnejši mezdni podatki statistično ugotovljeni, vendar smemo žc z zelo veliko verjetnostjo trditi, da se bo tekom leta 1935 padanje povprečne zavarovane mezde v celoti ustavilo. Ogromno delo, ki ga zahteva taka statistika, je in bo izvrševalo urad-ništvo OUZD-a poleg ostalih uradnih dolžnosti, tako da finance OUZD-a vsled tega niso in ne bodo nič obremenjene. Povprečna dnevna zavarovana mezda v decembru je znašala po podatkih OUZD: mesto dežela Kmetijstvo 24.04 23.52 Javni promet 39.13 15.21 Zasebna prom. podjetja 29.07 24.76 Rudarstvo 48.— 18.48 Industrija kamenja in zemlje 28.18 25.19 Kovinska industrija 30.71 26.19 Gradnja prevoznih sred stev 31.27 15.51 Kemična industrija 32.12 33.71 Centrale za proizv. sile preskrb, z vodo 37.22 37.25 19.91 20.76 21.20 20.06 23.71 mesto dežela Tekstilna industrija 28.88 25.66 Industrija papirja 24.65 32.55 Industrija kože in gume 30.34 27.27 Predelovanje kože in njenih surogatov 23.06 Gozdno žagarska industr. 24.15 Industrija za predelavo lesa in rezbarstvo 28.58 Industrija hrane in pijače 27.82 Industrija tobaka 29.72 Gostilne, kavarne in krčme 22.08 17.72 Oblačilna industrija in čiščenje 24.20 19.01 Gradnja železnic, cest, vodnih zgradb 28.75 19.78 Gradnja nad zemljo (visoke gradnje) 30.26 Grafična industrija 39.64 Higiena 23.60 Občinski obrati 29.29 Trgovina 29.03 Denarni in zavar. zavodi, samost, pisarne 34.58 31.22 Gledališča, svobodni poklici in razno 29.94 Hišna služinčad 11.48 Vse industr. skupine Din 26.17 25.34 33.27 21.59 27.32 21.70 26.02 10.12 22.50 Pod mesta so upoštevane mezde v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. Upoštevane so povprečne dnevne zavarovane mezde brez vajencev. Z vajenci so nižje in znašajo za vse industrijske skupine v mestih 24.36 Din, na deželi pa 20.31 Din. Dejansko pa so vse mezde višje za eno petino in tudi za eno četrtino, ker pač niso vse mezde prijavljene v polni višini, deloma pa je nižja prijava posledica sistema lestvice mezdnih razlik. Posebno so prenizko navedene mezde hišne služinčadi zaradi nižje ocenitve mezde v naturi. Zakonski načrt za novi red hišnih usluZben cev in uslužbenk, človek in mora imeti za sebe, ali kakor pravijo, novi poselski red so izdelali v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Kakor izvemo, je ta načrt zelo nepopolen in ne prinaša skoraj nič novega, celo nekatere dosedanje pridobitve okr-njuje. Tendenca kapitalističnega razreda se pač javlja sedaj povsod, pritisniti delovno ljudstvo na vseh poljih in ga podrediti volji lastnikov Zlatega teleta. V načrtu na pr. ni razlike med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delovnimi močmi, kar mora pač danes biti v vsakem delovnem redu, Strokovnega pouka sicer za gospodinjski delokrog še ni v toliki meri, da bi že bile naravnost kvalificirane delovne moči, a začetki so vsekakor tu in zato je potrebno to v poselskem redu opredeliti. Ker s tem bi se tudi podprl pouk za gospodinjski poklic. Tudi nedeljskega počitka ni v načrtu. In vendar je gospodinjska pomočnica in domači uslužbenec tudi in mora imeti za sebe, za svojo izobrazbo itd., prosti čas Določba, da mora gospodinjska uslužbenka povrniti vsako škodo, ki jo napravi, je krivična. Saj se vendar škoda (da se zlomijo krožniki, itd.) največkrat zgodi nehote, slučajno, in tudi gospodinji sami. Načrt sploh premalo upošteva težnjo in potrebo, da se dvigne gospodinjska stroka in tako zagotovi napredek gospodinjstva. Poleg tega pa je tudi treba enkrat prenehati z nazivi: služinčad, hišni posli, itd. Če so uslužbenci v drugih obrtih, delavnicah in podjetjih, zakaj bi ne bili tudi hišni, gospodinjski itd. uslužbenci in pomočniki? Delavska zbornica je to tudi od ministrstva zahtevala. Organizacije in Delavska zbornica bodo morali odločno poseči v ta načrt, da bo odgovarjal današnjim razmeram in ščitil človeka — hišnega uslužbenca in uslužbenko. Pregled borbe ameriškega delavstva v proSlem letu Leto 1934. zaznamuje največje število stavk, od 1. 1922. najbolj krvava stavka tekstilcev, v kateri je bilo 16 delavcev ubitih in veliko število ranjenih Dnevnik »Prosveta« iz Chikage poroča: Ameriško delavstvo zaznamuje nekaj uspehov v pravkar končanem letu, a še več razočaranja nad NRA, od katere je ob nastopu leta mnogo pričakovalo. Borba med delom in kapitalom je bila ostra in prelite je bilo veliko delavske krvi na industrijski fronti, kajti ubitih je bilo 52 delavcev in veliko število ranjenih. Nepopolna poročila, ki krijejo prvih devet mesecev prošlega leta, kažejo 1104 stavke, največje število od leta 1922., v katerih se je borilo nad 1,500.000 delavcev. Te stavke vključujejo one v industrijah, na farmah in v trgovinah. Dne 31, maja je poldrugi milijon tekstilnih in jeklarskih delavcev zagrozilo s stavko. Isti dan je bilo drugih 500,000 delavcev, vključivši pri-staniščne delavce v pristaniščih na zapadni obali in organizirane delavce v Toledu, Minneapolisu in San Franciscu, v stavki ali pa so se pripravljali nanjo. Bila je situacija, kateri ni najti primere v zgodovini Združenih držav. Poleg tega so zagrozili s stavko tudi delavci v elektrarnah države Ohio. Poslali so družbam ultimat, da bo vsa država zavita v temo, ako družbe ne bodo pristale na njihove zahteve. Kompanije so se ustrašile in pristale na zahteve, ki so med drugim vključevale zvišanje mezde za dvajset odstotkov in priznanje unije. Najbolj krvava stavka je bila stavka tekstilnih delavcev v septembru, ko je pustilo delo nad 600.000 delavcev. V tej stavki je bilo pozvanih v akcijo 40.000 miličnikov in 16 stav-karjev je padlo na bojišču. Delavci v tovarnah bombaža, volne, svile, rajona in nogavic, vsi člani ene velike unije, so zastavkali proti priganjaštvu in nalaganju več dela, za trideset ur dela v tednu in priznanje unije. Stavka je bila končana 23. septembra, ko je bilo objavljeno poročilo Winanto-vega odbora, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt. Rezultat te stavke je bila ustanovitev tekstilnega delavskega odbora in podrejenih odborov, da proučijo zla natezalnega sistema. Poleg tega je zvezna obrtna komisija otvorila preiskavo finančne uprave tekstilne industrije, zvezni delavski department pa je odredil preiskavo delovnih ur, mezd in delovnnih pogojev v tekstilni idustriji. Omeniti je tudi treba, da je 30.000 barvarjev svile in rajona, edini člani unije, pridružene United Textile Workers, ki niso bili prizadeti v septemberski stavki, zastavkalo pozneje. S tem so pokazali, da se ne zmenijo za Rooseveltovo »premirje«, kajti odklonili so arbitražo, izvojevali zvišanje mezde za 15 odstotkov, 36 ur dela v tednu in bistveno zaprto delavnico. Najbolj solidarna stavka je bila na zapadni obali, kjer so pristaniščni delavci zastavkali v vseh lukah. Organizirano delavstvo v San Franciscu se je pridružilo generalni stavki 16. julija in s tem popolnoma paraliziralo promet v San Franciscu. Miličniki so ubili dva delavca in dobili kontrolo nad situacijo, toda pristaniščni delavci so na vse to odgovorili, »da bajoneti ne morejo nakladati blaga na parnike«. Kapitalistično časopisje je silno lagalo, javni uradniki in bizniški magnatje pa so strnili svoje sile, da potlačijo revolto delavcev. Ko je bil imenovan odbor za izravnavo konflikta, ki je potem odredil trideset-urni delovni teden in 95 centov plače na uro ter delno kontrolo unije nad uposlovalnicami, so se pristaniščni delavci vrnili na delo. Krvava stavka se je vršila tudi v Minneapolisu, ko so vozniki tovornih avtov pustili delo. Prva stavka je bila poravnana v maju, a je poleti ponovno izbruhnila. Dne 21. julija je bila v bitki med stavkarji in stavkokazi ena oseba ubita, petdeset pa je bilo ranjenih. Veliko manjših stavk in prask je bilo v teku v vseh industrijskih mestih. V vseh je delavstvo pokazalo več agresivnosti, zaupanja v svojo moč in manj konfuzije ko pred leti. p..v t H » » flv» Iv., ««*n k>ii lj*e Zahteve brezposelnih delavcev iz obline D. M. v Polju Dne 14. t. m. se je zbrala množica brezposelnih na občini D. M. v Polju, ki je zahtevala svoje pravice, obenem podala resolucijo. Predsednik občine je vzel resolucijo na znanje, ki je bila obenem s podpisi brezposelnih odposlana na Sresko načelstvo. Pripomnil pa je, da občina ne more pomagati, •»..« r D'« Predsednik občine se je za stvar zavzemal, toda doslej denarja ni mogel iztirjati. Za to je šla dne 19. januarja 1935 deputacija brezposelnih k Sreske-mu načelniku, ki jih ^ sprejel. Vnel se je oster razgovor z obeh strani, ^ik.»A4o« SO pn • iti Kdor pa ima razum, bo razumel, da brezposelni sezonski delavci ne mo- rejo živeti pri tako sramotno nizkih plačah. Znano nam je, da je bilo za vso ljubljansko okolico, t. j. 25 občin, nakazanega Din 65.000, dočim je samo papirnica Vevče plačala v enem letu nad Din 100.000 bednostnega fonda. Koliko so plačale še druge tovarne in podjetja v Ljubljani-okolici? Srezki načelnik je končno izprevidel nevzdržen položaj in obljubil pomoč ter odgovor tekom štirih dni. p* t tu banaft ( «<*r c>. it) Brezposelni. V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk! STROKOVNI VESTNIK KOVINARJI S. M. R. J. podružnica Moste-Ljubljana. Podružnica S. M. R. J. Moste-L.ju)bljana je priredila v nedeljo, dne 30. decembra 1934 ob 4. uri popoldne krasno prireditev in obdaritev delavskih otrok. Prireditev se je imenovala »Novoletnica«. Obdarovanih je 'bilo na tej .prireditvi 201 otrok. Dobili so otroci izpod 4 leta starosti .blago za perilo, od 4 leta starosti navagor pa za gornjo obleko, skupne vrednosti Din 14.000.—. Že ob 2.30 uri popoldan so se .začeli zbirati stariši z otroci v veliki jedilnici delavstva tov. »Saturnus«, tako da ie ob določeni uri bilo že vse nabito polno veselih delavskih otrok, kjer so pričakovali kaj jim prinese zadnji dan starega leta. Kmalu se ie nada par sto otrok iz,polnila. Z malo zamudo je otvoril glavna zaupnik delavstva tov. »Saturnus« s. Ogrin Leojpold »Novolet-nico«. S pozdravnim nagovorom je .pozdravil g. Garziniša kot zastopnika podjetja, nadalje ss. Sedeja Lojzeta in Kopača Jožeta kot zastopnika Delavske zbornice v Ljubljani. — Končno ie lepo nagovoril delavske otroke, opisal njih muke in radosti. Nato je s. Angela Vodetova pripovedovala otrokom pravljico »Ali Baba in 40 razbojnikov« in »Sna-gulčica«, kar so otroci z radostjo poslušali. Po pravljici so bili otroci počaščeni z čajem in pecivom, nakar je sledila glavna obdaritev. Vsak otrok je imel pri odborovi mizi pripravljen paket, v katerem je bilo darilo. Ob 6. uri zvečer je bila ta nadvse lepa prireditev za delavske otroke zaključena. Opozarjamo sodtruge in sodružice, da se trdo oklenejo svoje organizacije, ker le v močni skupni organizaciji je mogoča takšna prireditev, Ker vsi skupaj predstavljamo moč — vsak posamezni pa le moč nasprotnika. Zato sodiiugi na delo, da bode prihodnja prireditev pomembnejša kot je bila sedanja. Torej na delo in nauk našega velikega učitelja Karla Marxa — ne bo zaman. Dnižnost! Delavec tovarne »Saturnus« d. —> Tlak Ljudska tiakarne