gt- 98. ' f V (ioriei, v torek dne 9. deeembra 1902. Letnik IV. l/.liaja vs;ik ton'k in Nobotn v Ii-iImii ol> I I. uri |,n'il|)i)lilnc za mcsLo It-r (ii, li. uri |)i;|iolilin' z.i dt'?.«'lo. Ako patio 11.-i la (Incvii. praznik i/.M<1 l To je paroJa, — ali bolje: to je fraza, puhla in prazna beseda pod katere za- ščitom bijejo nečedni življi boj za svoje zasebne nečedne težnje Ni nam treba hoditi na Francozko, kjer se je pokazal boj proti krščanatvu v najostudnejši obliki, — tu, pred svojimi očmi, v mili naši Avstriji vidimo, da je prav protikrščansko stremljenje, strem- ljenje k r i v i c e, ono, kar s kruto silo ovira vse koristonosno parlamentarno delo; da goji to stremljenje oni vse- n em ski element, ki hočo obrniti svet narobe, prekucniti in unieili države ter vsplošni zmešnjavi ribariti za svoj nikdar siti žep. To je tisti element, ki se bori proli obstanku vseh drugih narodnosti, a ki je na svoj prapor zapisal geslo : , „Doliz Rirnom!" Kaj ima Rim skupnega z nenem- škimi narodnostimi in kaj nima skup- nega z nemško narodimstjo? Z nenem- škimi narodnostimi inm Rim skupno le krščansko idejo, ki veže all ki bi vsaj moral a vezati vsa ljudstva te zemije v bratoljubni zvezi v zvezi ne- sebične ljubezni in bratske požrtovalnosti pod katere praporom najde zaščito vsako človeško bitje; a z nemško narodnost.o nima Rim skupno one nenasitnosti in kri vičnuga poželjenja, ka- toremu naj pade kot kiuvna ž>tev v zrel<> vse, kar ne prisega na vsenernško, proii nanienom sv. cerkve vihrajočo zastavo. In v tern nesoglasju mpj vseneniško pol.tiko n ono Lv'ona XIII imajo svoj izvir vse viharne borbe našega časa. Vse je podivjano; nikjnr ni sledu o krščanski ustrpljivosti, ki izravnuje vsa nasprotja ! Odtod prihaja tudi, da je za- pustda parlamentarne zastope vsa dostoj- nost, ki bi morala v prvi vrsti odmevati iž njih. Osobito, ko se je zadnjič v av- strijskem parlamentu odigravala pusta igra med krščanskimi socijalci in soci- jalnimi demokrati zaradi dopolnilnih volitev v X dunajskem okraju Favoriten, se je videlo, da vodi stranko žida dr. Adlerja očitno sovraštvo proti kr^čanski misli. Kdor motri razmere, mora priznati, da je za Francozko prav naša Avstrija postala torišče najstrastnejše protikrščan- ske agitacije, in to mora imeti svoj po- men, kateremu vidi le jako bistro oko na dno. To dni smo čitali v nekem nernskem f'ramasonskem listu kritiko papoževe po- litiko napram sedanjim oJnosajem. List se ne zadovoljuje z reserviranirn vede- njern sv. Očeta tako nasproti I'rancozki vladi, kakor pioti dogodkr"m v Avstriji in ISpaniji, rnarveč p'avi v svoji hinav- šOini, da b ta reserva ../. Stolice utegnila še škod • t i katoliški stvari v teh krščanskih di ¦¦>. ah. Nadalje izraža ime- ' novani list žel,, v naj bi se pod nasled- nikorn Leona XIII. spremenila politika rimske kurije. katera, da danes strerni po posvc-tni oblasti papeževi, ki je po njegovem mnenju jedino kriva, da med narodi ne vlada ono soglasjo, ki je po- trebno v srečo narodov. Zlasl' n po vdarja list, naj bi se Cerkev ne pos.av.1a... na tako strogo '•tali.šče nasproti verskim odnogfljem Nemčije in Rusije, ter naj bi na to stran popustila v mp~siLem. Konjsku kopito teh stavkč ni težko zagledati. Vsenemški politiki vidijo v Leonu XIII. pooRebljenje posvetne p o 1 i t i k e Vatikana in fraza v kleri- kalizmu jim j redhodnik te papeževe politike. Ono pa kar je v krščanski 'deji kot izraz jednake (.- i* a v i c e za vse, ono vidijo ti polii »ci le kot neiz- prosno oblast klerikalizma. '"¦ Ali prav nasprotno od tega, kar podtikajo Vsenemci Leonu XIII. glede ! nesoglar.ja med narodi, je ono, kar za- I stopa papež v svojih nazorih, namreč, | naj se narodi ljubijo med seboj, ne ! pa drug drugega izkoriščajo in pre- j ganjajo. j Res je, ako bi Cerkev podpirala vsenemško stremljenje, nehal bi takoj ; ves boj proti Rimu; a nehalo bi tudi j kmalu po sili „nesoglasje med narodi", | ker v kratkem času bi pohrustal vse- nemški volk slovanska jagnjeta. Ker pa Cerkev po tej poti ne more in ne — sine, zato bode vrelo še dalje ; in hrumelo, dokler .... In tu smo pri točki Leonove politike — čakanja. V Vatikanu so prepričani, da se vsaka krivica maščuje. ter da za akcijo prena- pete krivičnosti nastopi odpor, reakcij1» ohlajonja in doba reda. Sovražnika ni treba dražiti, marv4č čakati, da se — naveliea. Da se sovražnik kršeanstva in slovanstva jedenkrat utrudi, to je gotovo, in okoli tega prepričanja se suče politika najmodrej^o^a tnnža naše d«>be, v nevoljo elementom, ki bi hot<'li — drugače. D op i s i. Iz RHiemberga. — Dnt 6. t. m. proti včoru nazn-tnjali so topici, da sp bodo vršila dne 7 t. m. pri nas redka izvanredna slovesnost In res so se zbra'i 7. t. m. koj po prvi sv. maši v občinski pisarni vsi staraSine in mnogo drus/ih občinarjev, ter se od t id podali v šolsko poslopjo. Bi! je namrcč imendan nas"ga gospoda nadiK'itelja Ambroža Poniža Najprvi pozdravi gospoda nadučitelja župan gospod Pavlica in mu v imenu navznčih in cele občine častita k imendanu, na kar se gospod nadučitelj prisrčno zahvuli ter vsakemu posebej seže v roko. Zdajci pa stopi gosp. župan na oder ter j"ame ^približno tako-le go- voriti: „Velecenjeni gospod nadučitelj! PriMi smo k Vam, da Vam čestitamo k Vašemu imendanu. Ob jednem pa se nudi meni prilika, da Vam Oestitam tudi k tridesetletnemu učiteljevanju v naži ob- čin:, ter da Vam v imenu ce!e občine izrečem iskreno zahvalo za lepe vspehe, katere je Vu^e delovanje na solskem polju obrodilo v naši občini. Vzgojili ste nam lepo število krščanskih mož, pridnih gospodarjev in skrbnih očetov. Vaši učenci nastopajo vž<; javno knt pametni možje in občinski starešine. Pa tudi je lepo število riheinber.^kih sinov, ki se nahajajo po svetu v raznih službah in delajo svoji rodni občini cast in ki so bili Vaäi uöenci. Sicer so pa \raše za- sluge priznavaii tudi višji einitelji in sam Presviili ces-ar podelil Vam je v pri- znanja Vaših zaslug srebrni križec s krono za zasluge, katerega Vi lahko s ponosom nosite na prsih. Za vse to Vaše plodonosno delovanje izkazati se je ho- telo tudi naše starašinstvo s tern hvaležno, da Vas je v seji 30. novembra t. 1. jedno- glasno izvolilo za svojega častnega ob- čana. Izvolite torej danes vzprejeti do- tično diplomo v znak hvaležnosti in vda- nosti rihemberške občine, ter, Vas Bog poživi še mnoga mnoga leta*'. Pri tej pri- liki grmeti pa so začeli topiči in po šolski dvorani zaorili so trikratni živijo-klici na gospoda nadučitelja. Na to se je gosp naducitelj v par kmtkih in jedmatih be- sedah prisrčno zahvalil na izkazani mu izvanredni oasti ter pozval navzoče, da zakličejo trikratni živijo Nj. Vel. Pre- svitlemu cesarju, kar se je seveda tudi zgodilo. Na to so zapeli pevci cesarsko pesem in s tern je biltt dovršena ta redka slovesnost, katera nam ne izgine nikdar iz spomina. Po slovesnosti je izročil gosp. nadučitelj gosp. županu sto kron, da jih razdeli med onemogle reveže. Gosp. župan se na tem daru v imenu revežev prisrčno zahvali ter obljubi, da izroči koj drugi dan petdesetim vbožcem vsakemu po 2 kroni. Politiöni pregled. Gosposka zbornica. Gospo^ka zbornica jo imela v so- boto sejo Vzprejela je več zakonskih načrtov, ki so bili vzprejeti v poslanski zbornici, med njimi tudi oni glede podpor po ujmah prizadetim deželam in občinam. Razprafljala je tudi o zakonskem naertu glede terminske kupčije z žitom. Vzprejela ga je zopet v pn'otni obliki in ne tako spremonjenega, kakor je hotela glede pa- ragrafa 12. poslanska zbornica. Ta za- konski načrt romal bo torej zopet v po- slansko zbornico, ki ga gotovo sprejme in sicer brez glasov italijauakih poslancev. Vladni opomln f arlamentarnlm strankam. „Fremdenblatt" piše: Če se odtrga 3e ta spravna nit, se s tern odtrgft tudi življenska nit parlamentu Gre ge za več, nego le za notranii mir. Soiaj je zadnji čas. in ni vpč nobenega odloga. Čehi odklanjajo nemške spravne predloge. Parlamentarna komisija češkega klu- bst je izdala naslednji komnnikej: „Par- lamentarna komisija je imela v petek do- poludne sejo, v kateri jo bil razgovor o elaboratu nemških poalancev iz Češke. Iz nazorov, ki so jih govorniki razvij^li pri konferenci, sledi, da smatrajo ceški poslanci predložena načela nemških ^trank za nesprejemljiva PaHamentarna komisija je sklenila predlagati v popul- danski seji zastopnikov vseh čeških strank, da se izdela nov elaborat, ki naj služi za podlago re^itve vseh spornih vprašanj mej Čehi in Nemci v deželah češke kro- ne". — Pri skupnem posvetu v petek po- poludne ob dveh je bil ta predlog spre- jet, ob enem so pa češki agrarci in na- rodni socijalni kot odgovor na nernške predloge oddali se naslednjo izjavo: „Po- slnnci obeh skupin odklanjajo vsako raz- pravo o predlogih nemških strank in smatrajo vsak poskus na tej podlagi za dekadenco državnopravne, narodne in politiäke zavesti zastopnikov češkega na- roda v državnem zboru. Ob enem izjav- ijRJo, da bodo skupno z ostalimi čeAkimi strankarni sestavili spomenico č-eških zahtev'. Pokžaj je torej tak, da se vrše po- gajanja na podlagi obeh elaboratov v spravni konferenci. ki jo skliče bržkone Korber sam. To dHo pa ne bo tako zgo- daj završeno. da bi bilo mogoče še pred Božičem rešiti budgetni provizorij. Nagodbena pogajanja med Avstro-Ugrsko. Nagodbena pogajanja med obema državnima pMovicama so se te dni zopet pričela. Zaradi tega je prišel v nedeljo ogr3ki ministerski predsednik pi Szell na Dunaj. Naä ministerski predsednik je bil v petek v doljjMtrajni avdijenci pri ce- sarju, pri kateri se je cesar z dr. Kör- berjem razgovarjal o teh pogajanjih. V soboto pa je imel naš ministerski svet svojo sejo, v kateri se je istotako po- svetoval o tem vprašanju Vest, da misli Nemčija odpovedati naäi državi trgovin- sko pogodbo, vznemirila je naše in ogr- ske vladne kroge in gotovo tudi prov- zročila ta nova pogajanja. Liga proti dvoboju za Avstrijo se je konstituirala. Predselnik jej je erof Thun-Hohenstein, podpreisednika pa Bilinski in Clumecky. Načrt zakona o ločltvi zakonske zveze. Italijanska vlada je predložila zbor- nici načrt zakona o ločitvi zakonskre zv^ze. Zbornica pa je izvolila odsek obstoječ iz devetih članov, ki naj ta zakonski načrt prouči in o njem zbornici poroca. V ta odsek pa je bilo izvoljenih šest takih po- slancev, ki so odločno proti temu zakon- skemu načrtu, a le trije taki poslanci, ki so za ta načrt. Očividno je torej, da je italijanskft vlada doživela pri ti priliki hud poraz. Nemškl državni zbor. V nemškem državnem zboru nada- ljujejo socijalisti z vso odlocnoätjo boj proti novim carinskira tarifom. Večina državnega zbora pa hoče na vsak način v najkrajšem času spra- viti pod krov te carinske tarife. Da bi prišla obstrukciji socijalistov v okom, na- merava spremeniti zbornieni opravilnik tako, da ne bi smel nobeden govornik govoriti nad pet minut in da bi pred- sednik sam imel pravico določevati go- vornike. V Nemčiji se nimajo, kakor se vidi, nič kaj rogati našim parlamentarnim odnošajem. Podpore za macedonske begune. Bolgarski knez Ferdinand je daroval za macedonske begune, katerih je vedno več na bolgarsko-macedonski meji 10.000 t'rankov. Knezova mati Sosija pa je da- rovala 5000 frankov. Onih lO.OoO rubljev, katere je darovalo slovansko blagotvorno društvo v Petrogradu, je razdelil med be- gune ruski odposlanik Bahmetuv. V Du'u- nici na bolgarsko-macedonski meji se je ustanovil poseben odbor, ki pobira raz- novrstne darove za to nesrečno turško rfljo. Tudi bolgarske gospe zbrale so se v poseben odbor, ki bode pobiral po vsej Bolgarski darove za te nesrečneže. Po večjih mestih bolgarskih se prirejajo pred- stave in koneerti v isti namen. Pri jednem- samem takih koncertov so nabrali ;*h)00 frankov. Turški zastopnik je pri rusk"m odposlaništvu protestiral proti takemu nabiranju darov, pa zastonj, kajti dobil je zasluženi odgovor. Domače in razne novice. Odllkovanja. — O priliki zgradbe nove justiene palace v Gorici je Nj. Vel. cesar podelil in sicer: predsedniku tu- kajšnjega c. k. okrožnega sodišOa dvor- nemu svetniku gospodu vitezu Karlu D e - facis-u komturni križec, gospodoma deželnosodnemu svetniku Josipu Milov- č i d u in višjemu inženirju v ministerstvu za notranje zadeve Josipu W o j t e h o v - s k e m u pa viteški križec reda Franca Jožefa. Za „Solski Dom" so došli sledeči mesečni doneski: Gg. A.. 7.. 2 K; prof. V. Bežek 2 K; poslanec L. Bolko 10 K; prof. Jakob Čebular 2 K; nadzornik Fr. Finžgar 4 K; sodni tajnik J. Fon 2 K; L. Fogar 6 K; svetnik M. Gabrijeloič 2 K; A. J. — k- 2 K; c. kr. notar J. Kavčič 2 K; katehet A. Kovačič 2 K; Srečko Kovačič 2 K; Krojaäka zadruga 20 K ; kaplan I. Ličan 3 K; Ivan Mrcina 2 K; prof. G. Novak 2 R; dr. A. N. Papež 2 K ; dr. A. Pavlica 5 K ; kavarnar Filip Pečenko 3 K; nadsvetnik I. Pirjevec 2 K ; priv. uradnik Sv. Premrov 2 K; prof. Gvaiz 2 K; prof. A. Šantel 5 K; Fr. Set- ničar 2K; vadn. učitelj Fr. Sivec 2 K ; katehet A Tabaj 2 K; not. kand. Ferd. Terkuč 2 K: posestnik I. Torož 2 K; I. Zornik 2 K; Fran Čufar, krojaäki mojster, 2 K. Umrla je dne 5. t. m. na Krškem po dolgi in mučni bolezni gospn Marija Premrou rojena Mencinger Pokojniea je bila soproga c. kr. notarja v Kobaridu, gospoda Premrou-a in htrtek 8. januarja obhod od km 61 do 64. V petek 9. januarja obhod od km 64 do 67 in ogled name- ravanega kolodvora v Avčah. V soboto 10 januarja obhod km 67 do 70; v po- nedeljek 12. januarja obhod od km 70 do 72 in ogled kolodvora v Kanalu. V torek 13 januarja obhod od km 72 do 76. V sredo 14. januarja obhod od km 76 do 79 in ogled nameravanega kolo- dvora v Plaveh* V cetrtek 15. januarja obhod od km 79 do 83. V petek 16. ja- nuarja obhod od km 83 do 862. V so- boto 17. januTJa obhod od km 86 2 do 88. V ponedeljek 19. januarja obhod od km 88 do 89 8% in ogled nameravanega kolodvora v Gorici. V torek dne 20. ja- nuarja obhod zaosfali del črte od km 898;., do928/,- Dotični zapisniki se spišejo vsak dan po dokončanem obhodu. Ako bi v jednem dnevu ne končali obhoda kake črte, se prične drugi dan obhod pri tisti tocki, kjer je prejšnji dan nehal. Kakor smo že poročali, vodil bo komisijo c. kr. namestništveni sve"tnik Alojzij Fa- biani. Komisija se snide prvikrat 15. de- cembra v Fodbrdu ob 9. uri predpoludne; drugikrat pa 7. januarja 1903 pri Sv. Luciji ob istem ča^u. Ker je politični obhod jako važen uradni čin in se pozneje marsikaj ne da vpč popraviti, kar bi se pri tej pnliki lahko storilo, opozurjamo nanj vse one, ki so na katerikoli način pri tem pri- zadeti. Vsi oni, čez katerih zemljišča, ceste, steze, poti, potoke, potočne in vo- dotoke bode tekla železnica, naj se pri obhodu oglasijo na lieu m^sta in naj zahtevajo, da se jim to ohrani, oziroma naj se izrečejo, kako hočejo, da se jim nadomestijo poti, prehodi, ceste, mostovi itd, ki se jim vzameio ali omejijo radi železnice. Kdor se ne oglasi in ne bo, trdil in zahteval sv\jih pravic, jih lahko zgubi. Pri tern pa ne zadostuje, da kdo Bamo v veter govori, ampak rnora biti zraven tudi po obhodu, ko se zapisnik piše in mora gledati, da pride njegova zahteva v zapisnik, katerega tudi podpiše. Nagla smri dežehiega poslauca. — Kakor smo poročali v zadnii ätevilki evojega lista, je umrl v četrtek v Cam- pnlongo tamošnji župan in zastopnik fur- lanskih kmečkih občin v goriäkem de- želnem zboru Michieli. DaneB naj pa do- atavimo, da je Michieli umrl nagle smrti. V četitek o poludne se je pri obedu äe prav dobro počutil. Po obedu se je podal na lov in res, kmalu ustreli zajca, a pri ti priliki se zgrudi na tla ter obleži mrtev, zadet od kapi. Vedno v zuaineniu ncresnice. — „Sočau ne more, pa ne more živeti brez laži. Tej lepi kreposti prisegla je večno zvestobo. Tadi v polemiki zaradi vžigalic družbe sv. G. in M., proti katerim je za- čela zadnji čas ruvati na izdajalski način, oklepa se laži, kakor klop kože. Vr zadnji šterilki pravi namreč, da smo mi rekli o njej, da je izndäla trgovce, ki ne mo- rejo ali ne smejo prodajati Izkljueno narodnih vžigalic, dočim je „Gorica*1 v torkovi štev. doslovno pisala, da je „Soča*' iznašla trgovce, ki ne moreio ali ne ma- rajo prodajati zraven drugih u/.igalie tudi u/.igalic družbe sv. C. in M. Iz tega pa J sledi, da lopnemo po vsej pravici prav '< s tistim ..cepoem*' po lažnjivih zobeh „Sočinega" at'^rista, katerega je on v i svoji „olikanosti"' nam ponudil. ! Zadnji četrtek tej?a meseca bi imel j biti živinski semenj v Gorici. Ker bode I letos prav ta dan Božič, obdržaval se bode semenj v soboto 27. decembra. Kmetijsko društvo v Gorici. — ! \r društveni zalogi jp še na razpolago: 1. Tomaževa žlindra po 6 K 50 vin | kvintal od 10. januarja 1903 naproj. 2. I Superfosfrtt razstopen v vodi po 5 K 80 vin. od 15. decembra 1902 naprej 3. Kali-jev sulfat (pntaša) po 26 K. 4. Amo- nijokalni snlfat po 28 K. 5. Bakreni vi- trijol po 49 K. Vse pride na dan. — V sredi meseca julija t. 1. je zmanjkala iz vo- jaškega skladižčn, nahajajočega se v vo- jašnici na Travnika, civilna obleka vojaka Kvgenija Schroedten. V istem časn je zmanjkalo v istem skladišču tudi več de- belih maj. ki se rabijo le v času vojske. Zasledovali in iskali so dolgoprstneža, pa zastonj. Te dni pa je zapazil naddesetnik Dvoršak ökradeno civilno obleko na 27- letnem Josipu Rossacherju iz Gradca, ki je zadnji čas delal kot strugar v delavnici mizarskega mojstra Iv. Doljaka v Solkanu in ki je konfal svojo vojiško službo s koncem preteklega meseca oktobra. Ros- 8acher pa je bil prideljen prav takrat 8kladišču, ko se je izvršila zgorej ome- njena tatvina Zato se je podal v petek naddesetnik Dvoršak v Solkan in je dal aretirati Rossacherja. Pri preiskavi so naäli pri njem ne le ukradeno obleko, marveč tudi ukradene maje. Pripeljali so ga na policijo v Gorico. Tu pa je zapaz;l policijski nadzornik Janežič na Rossa- cherju jako fino suknjo. Rossacher je priznal, da je tudi to suknjo, ki je bila last stotnika Demetrija Brumarja, ukradel. U.jeli so v petek v naäem mestu zloglasnega tatu Jožefa Brešiča iz postonj- skega okraja. Bre^ič je bil zaradi tatvine že večkrat obsojen in tudi večkrat izgnan iz Trsta, z Reke, iz Pulja in iz Gorice. Tatvine. — Nekemu krčmarju na Placuti so ukradli slanine v vrednosti 3 K. — Stavbenemu mojstru A. R. na Franca Jožefa cesti sta bila ukradena dva komata v vrednostji 60 K. — Gospej E. T. sianujoči na telovadnem trgu, zmnnj- kala je zlata ura. — Lastniku nekega bazarja odnesli so raznega blaga in tudi več denarja. Škoda znaša več sto kron. Aretirali so Jevšiča Miho iz Bat, ker se je klatil po goriškem mestu. Dalje so aretirali Antona Brumata iz Renč, ker ni bil zadovoljen s kosilom, katero so mu dali v bolnišnici usmiljenih bratov in je hotel po sili imeti kaj boljäega. Trgovinska zboruica v Trstu je naročila svojemu pred9edniku, naj gre k namestniku Goessu in naj izposluje, da ne bo policija odstranjevala iz Tr^ta brezposelnih delavcev. „II Sole" pa piše: Ne zadošča samo pošiljati brezposeinih delavcev čez mejo, k^r nimajo st'-ih kron, temveč vlada naj doseže, da ne bodo več sprejemali tujceh na raznih podjetjih v Trstu in sicer na onih, ka- tera so ustanovljenn in vzdržcvana z občinskim denarjr-m. Vlada naj izposluie, da bodo pri zgradbnh avHtni^kih vojnih ladij na^tavljeni samo avstr'jski držav- ljani, da ne bodo romalf> obresti avstrij- akega kapitala po raznih laäkih „regionih"' in bogatile laške dežele. Čehi na B'edu. — Letos je bilo od podetka maja do 15. julija med 1774 letovičarji 167 Čehov, torej skoro 10%- V tem številu niso v^teti pasanti, med katerimi je bilo tudi mnogo Čehov. Zima. — Zima zac>la je povsodi silno nastopati. Po vsem Nemškem nastal je izvanreden mraz. V Thornu, v zapadni Prusiji, imajo 24 stopinj pod ničlo. Reka Rena je začela zamrzovati. V okolici me- sta Gassel so naäli pet zmrznjenih oseb. Tudi v ameriških zjedinjenih državah je zahtevala zima vie več človeokih žrtev. Afera Wolf-dr. Schalk. - V so- boto zvečer se je pred porotnim sodiščem v Mostu doigrala umazana vsenemška igra Wolf dr. Schalk. Dr. Schalk je bil obsojen na 800 K globe ter moral plačati dve tretjini pravdnih stroškov. Jedno trefjino pa mora plačati Woll'. Ta pravda je prikazalo to vsenemäko svojad v najgrši in najodurnejši luči. Značilno je pa zrt naše avstrijske razmere, da so mogli ljudje a h'i Wolf in dr. Schalk imeti toliko vpliva na naše parlamentarne razmere, ter, da so se vse druge nemške stranke totiko časa uklanjale terorizmu te vrsto ljudi. Cena ovsu. — Tržna cena ovsu na Gorenjskem je sedaj za 50 kg 7 K 40 vin., v Ljubljnni pa 7 K Skoro go- tovo cena knialu poskoči, kor se koruza silno draži. Odlikovan obrtuik. — Letos je bila v Londonu velika strokovna razstava in sicer iz peko^ske stroke. Te razstave se je udeležil tudi v nasih krajih znani gosp. Milan Draganec, pekovski moj- ster v Zagrebu, ter razstavil svoj<^ dobro znano zdravstveno pecivo „Danica". Po- verjeništvo londonske razstave za raz- delitev odlikovanj je podelilo gosp. Dra- ganen najvišje odlikovanje, namreč krasno diplomo in zlato svetinjo za zasluge. Ženo pred očini otrok ubil je posestnik Anton Grobelšek v Pilštajnu. Mož že dalje čas;i ni bil pri pravi pa- meti in je.dejanje storil v blaznosti. Pe- tero mladoletnih ctrok je bilo priča gro- znega dejanja. Dezelna žlvinska razstava bode prihodnje leto od 6. do 8. septembra v Gelovcu. Zadnja taka razstava je' bila tam leta 1886 o priliki splošne deželne raz- stave. Kecskemety prijet. — Znani dav- čni defravdant Kecskemety je baje prijet v Homesteadu v Indijanih. Tovarna za ponarejanje denarja. — V italijanskem mestu Bari so itali- ianski orožniki vlovili več oseb, ki so razpečavale ponarejen denar. Po dalj- šem preiskavaniu so izvedeli, da izvira ponarejani denar iz Napolia. In res so našli v petek v Napolju tovarno za po- narejpnje denara, preskrbljeno z vsem potrebnim orodjem in pripravami. V to- varni so pa našli tudi vse polno pona- rejenega denara raznih držav. Zaprli so vse polno oseb. Gora Pele na otoku Martinique bluje vže o^em dnij. Brezžirni brzojav se vpelje med Angleško in Kanado. Annrhista prijell. — Listi javljajo, da so v Orense prijeli nekega anarhista, ki je izjavil, da je došel na Špansko iz Argentinije, da umori kralja. Ker pa ni imel sredstev za pot v Madrid, je ostal , v Orense. Dvestoletniea Petrograd a. — Pri- hodnje leto 29., 30. in 31. velikega travna bo obhajala Ru?ija 200-letnico svoje nove krasne prestolnice Petrograda, ki ga e zgradil car Peter Veliki. Ob tej pri- liki hočejo Petrogradčani v spomin zgra- diti več monumentalnih hiš, novo vse- učilišče, veliko bolnišnico, mestno hišo in 20 drugih äol. Stroški so proračunjeni na 12 milijonov rubljev. Omenjeni trije dnevi se bodo praznovali po celi Rusiji slovesno. Ogenj v hotelu. — V Chicagu v hotelu Kinkoln je nastal po noči ogonj, v katerem se je zadušilo 23 oseb, ki so bile nastanjene v hotelu. PotoplL se je belgijski parnik „Leopold" v Severnem morju. Utonilo je tudi 28 mož. 3 milljone dolarjev ie podaril ameriški bogataš Armour za ustanovitev zavoda za brezkrvne operaeije iz hva- lfžnosti, da mu je prof Lorenz ozdravil hčer. Papirnati klobučki pridp.jo baje prihodnjo spomlad v modo ter bodo ugod- nejši nego slamnati. Izdoluje jih neka lionska tvrdka in blagn bo baje tudi po ceni. Policaj jf hotel bombo polo/»ti v Ulmu pred parlament. — Pnjeli so ga v hipu. ko je hotel to izvršiti Izjavil je, da je hotel položiti bombo, da ga rani. Naznanil bi potem, da ga je bomba ra- ni'a, ko je sločin zasledil in bi tako dobil mirovnino. Samomor rndl kanarčka. - Pri Enzersdorfu na Nižjeavstrij^kern je sko- čila v vodo in utonila 14-letna Karolina Štepanek, ker ji je doma uäel kanarček. Čuden prešič. — V kemični muzej v Madridu so prinesli te dni mladega prešiča, ki je imel dve glavi in tri očesa. Ta prešič je živel osem dnij in je jedel z obema gobcema, tudi krulil je z oberna gobcema. Prešič bi raorebiti še dalje živel, da ga ni zaklal njegov lustnik. Jai razpis u ponudbe. Z;i (i kilomelrov dolgo zvozno costo nied Hačo ol) Idriji na cer- kljiinski držsivui costi in Knežo na ukrajni cosli Tulnnn-Poubrdo uddajo so podjctiiiku vsa dolu v zoiniji in ykali, poleni vsa poslranska, zidar- ska in prcdorna dela. Kdor se hoče polezati za pod- jolje, kalero so no odda drugače, nogo celo skupaj, o^lcda si laliko | dolično ubriso in načrlnc pnpoiuočku od 1). dpccinbra I. I. vsak dan oh piodj)isanih uradnih ura.li v pisai-nici c. kr. naci'tovalno okspoziluro v Cio- ' rici. Via. Dreossi slv. 1 (>, ler si da i/ručili übrazc(» z;i ponndbo zravon conika in simiariciH^a proniciinu. l'uiiüdbo s prilozcnu varsčinu "2000 kron jo podali najkasnejo do i 27. ilocembra I. I. opulndne pri pod- pisani načrtovalni ekspoziluri. V Gorici, dec umbra 1902. C. kr. načrtovalna ekspozitura. Zahvala. Z ozirom na strašansko katastrolo, katera se je dogodila dne 22. novembra okoli 8. ure zvečor, ko je nastal požar v moji hiši, ki je nelo hišo št. 56, hlev s premičnim blagom vred popolnoma uničil, veže me dolžnost, da se prav Iepo zahvaljujem c kr. priv. vzajemni banki proti požaru v Gradcu, ker mi je v s o škodo do zadnjega vinarja v najkrajšem času izplačala, za kar jo s tem vsem, posebno Bricem, toplo priporočam. V Vedrijanu 1. dec. 1902. Jancz Cepič. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pnsma oeia in črna wina iz vipavskih, ffurlanskih, DrisKiti, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov. Dostavlja na dorn in razpošilja po želez- .lici na vs«1 krajo avstro-ngerskf» monarhije T aodih od 06 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrezba pofttena. Anton Kuštrin G-osposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnema občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto- rico i. dr. Olje: lucca, St. Angelo, Korso istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Va kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdoväcini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojökih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, arajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihal^ dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočevalno najboljc kupova- Iišče za. g. šiviljc in krojačc. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno.