HochlDbl. k. k. Hofbibliothek, Wicn St. 24. V Goriei, 16. jimija 1876. „8oca" izhaja vsak Cetvrtek in Tclja s poSto prejemana ali v Goriei na dom- poSiljana: Vse leto ..... f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri ozuanilih in prav tako pri „pu- slankah" se placuje za navadno tristop- no vrsto: 3 kr. tu be tihka 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 n „ „ „ 2 „ Za vtLe fcrkt po prottoru. Posamezne Stevilke se dobiyajo po 10 soldov v Goriei v tobakarniei v go« sposki ul!ci blizo „treh kron". — v Trhtn v lol.akarnici „Via delia ca-senna fi!)". Narocninu in dupisi naj se lilago-„ vo1 Jno_J>oSi'-ia*V° _ P0*1 _,,aslovon,: Viktor Bolenec v Goriei. — Rokopisi se ne vraeajo; dojiisi naj sc blagovoljno ten-kujejo. — Uolaleem in drugim i»epr«-liio/nim se narocuina zniza, akose ogla-m pri ureihistvu. (ilasilo sloveii§kega politieiir^a diiistva goriskega m brambo iiarodiiili piwie. Upravno sodi&de. (I'o „Sh>veiiskeni Narodu"). V vsem novt'j.Aetii postavodajstvu vidimo teuieljui princip. da sc luci justici ml uprave. Ta priucip. ki se jt» propauiral popiej na katedtu. zadobil je v jav-nosti tako moe. da »¦ nut ne hta\ljajn niti legislative nit i etaekutive. fi niin' kaze se nam kut rudefa uit po vseh legislaturah oivilizirane Evropr. Poslovanje javnili organov naj se loci ne sicer zarad odijoznega divide i*t impera, ampak da loceno v vsakej stroki lazje do-seze svojo svrho in pospeSuje obeni blagor. Upravnistvo samo na sebi je ali upravnistvo v Sirjem pomeuu (pouvoir disvretionairej. k» ima iz-vrsevati politicne nameie po naeelih oportunitete, ali pa upravnistvo v ozjem pomemi, ki odlocnje o na-sprotnih zahtevah posameznih na pravni podlogi. Zelo vazno je, dolofiti natanko, v kacem poloznji je stranka* o katerej odloCujejo politique oblasti. Kar so political organi i/rckli v krogu takozvn* lie diskredjonarue ohlasti, o tem more se udeHenec pritoziti le v adininistrativnem pottt. e> pa soodloeili, o nasprotuih piavuiii teznj.ih na postavui podlogi, naj inia sodnija pmvfco izivfi, ali je odlok |ioliticnili oh lastij legalen ali ne. Ali vpra&mje. katere soduije naj bodo v tem sluCaji kompetentne, v teoriji &e nikakor nij ve»eno. Nekateri (na primer Stein) trdijo: o vsem javnem pravu, o odlokih poiitidnega upravniStva imajo odlo-Cevati redne sodnlje, ki sodijo i\ie sedaj ne le ov.seli privatno-pravnih, atn.pak tudi o vec javuopravnih (na pr. kazenskib) zadevali. Drugi zopet mislijo, da naj se za kontrolo ad-ministrativnih odlokov, za varovanje javnega piava osnujejo posebiie soduije. Mej tem, ko je prodrl na Laskcin prvi princip, odloCila se je naSa legislativa za druzega. S temeljno drlavno postavo 21. dec. 1867 drz. z. St. 143 odlofiilo eeje, osnoirati driavno sodnijo. Ta ima nalog re§evati pvepire glede korapetence mej sod-nijsklmi in upravmmi oblastmi, mej deielnimi zastopi in najviiirai vladniint organi, mej avtonomnimi organ i posameznih dezel (H. 2) — dalje konfino odlotevati o zahtevah posameznih osob do celih kronovin ali do skupine — in konCno o pritozbah glede" uskratenja ustavno zagotovljenih politiduih pravie (61. 3.) Ker so agende te soduije emhientao polittLncga znafiaja, je naravno, da se sestavlja le po predlogih prvih liaiih politifinih zastopovf gospodske in poslan-ske zborniee. LISTEK. Obraz iz iivljenja. {Spis. Ognjesla'r - Mozirski.^ (Da^e.) Po vsem Slovenskem je prelepa navada, da se ob nedeljah v jutrai zori pri vseh cerkvah trjan<5i — Ave Marya!" — Mtloubrani glas zvonov se je tudi danes razlegal po roznem grifiu daleC v dolino o?aa-njajofi „Gospodov dan." — Zvonenje je bilo Luka zdramilo, a ker je prenehovalo, je tudi hitro zopet zadrexual. — A ne dolgo. — Itudeceprsni icinkovec se je bil tudi uze dovolj naspal; prifrcal je na svisli — in tarn trikrat krepko zaklical: nCiiiklB Ves vcsel je Luka hitro na noge skoeil — ter se je nagloma opravil. Potem je tekel urno m gwmna v hlev po ko§, da — preden Marjeta vstanc, on ^ivino oskrbi. VcC-krat je mej tem poslovanjem cul §Linkov6evo pesen BCin, 6indarara, Lin na gii^u!" — a vselej je Luka izdihnil: „blagi ticek, ti simoj prijatelj: tt si moj to-variS — na te nikdar pozabil ne bom!tt — Ko je vse uiedil, vse lepo opravil iiviuo in scbe, jekakorvCeraj se zopet ukiadel v kuhinjo, kjer je uajdel pri ognji§-Cu stojeCo lepo, snazao obleCeuo Zaliko. ~ Daaa^nje Teincljna postava 'il. dei'embra lHij'/ drz, /. .st. Ill obljiibila nam je v rleiiu l."i. pn. elir.o upravim i*o-diSiV, ki naj ima naloji, knntroliniti li^alnu.^t adniiui-strativnili odlokov in sicec ur samo iKililicnili ainpak tudi avtiimtiiiiiili miiaimv, Ta oblj.iba >p<)lnil.i se y* s piistavo 'JU. oktulna ls7.'> ib'>.. /• ^t. :Ui. (ilede velike va^iio.^li te pustitve za vse javno /ivljenje. naj uekuliko nalaiiejieje. pre-glediuiio glaxna inu:ela in nekatere poslavue posa-meznosti. Kakor sum uze omeaili, obveljalo je na Laskem uaeelo, da o javno praviiih razinerab piincipijalno, (':e tudi ne » v>eb, odloriijeji) ivdiie. soduije, Na Ni'iii.ik»*m (Il.ideii>ii«'iu iit Pru--kern) ustauo-vile, so se pos'dme. upravne sddaije, ki so vtele^eae. v obstojeri sodnij^ki in ailmiuihtrativni orgaui/em ; pri nas bo odlocevalo upravuo sodisfie v jed'uej iuslaiiei, in nij — kar niotivi vladine jiredloge. priznavajo -ud doMMlaiije soduijske in pohtir-ne orjjfanizanje, ainpak popoliiem s:v.uo za-.se. Upravno .sodisee, bode imelo prvo i-i zad'ijo be.s.'do o tem, ali so udloki upraviiili obla>tij ali ne. Priueipijaluo va2:m je tudi to. ,iajo vsi od-loki tega sodi^'M snno ka'satorieno nioC bre/. meviro-riene resitve, bre/ t-ksekutive. Kljubu easnikarskej p(deiniki proti takeiuu om.'jeuju najvisjega sodisCa o admini^rativuili xade\ah ohveljal je veudar vladni predlog v tem obziru nesprenieiijeii in javno lmicnje, ki je zalitevalo naj se pred iipraviiim sodi.sftem tudi nieritorifuo odlocujc, tolazilo se je iinzadnje s tem. da iinamo vsaj nekak, te tudi v prvej vrsti le negativen renie.dium nasproti admiiiistiativnej samovolji in do-sezeuio vsaj uekoliko jediiakouieianu>ti in sigunwsti v svojej tako zmedenej upravi. Ako spozna upravno sodiSOe, da je pritozba o-pravicena, kasira dutiCni odlok, ter izroCi stvar uprav-nej oblasti v novo reSitev, pri katerej ima biti pravno mnenje upravnega sodisfia odloftihio (§. 7.) Judikatura ostaue torej v rokah administrativnih oblastij, ki bodo, kakor dosedaj in merito odloCevale iu upravno sodiSCe jili bode le kontroliralo ali dalo korektiv, po katerem se imajo vavnati, Kompeteutuo je to sodiste v vseh slu&jib, fie kdo trdi, da se mu je po zoperpostavnej oflloCbi uprav-nih oblastij pravica kratila. (§. 2.) Glede na to, kar smo o poslovanji upravuih oblastij uze omcuili in glede na g, 2. te postave je razviduo, da je delokrog upravnega sodigfta po obsezku neomejen, pree.ej ome-jen pa je po zadr^ku upvavnih agcud. Reeeno je bilo u&e, da mu je odvzeto vse poslovanje administra- ljubezni nij bil nihfie drugi svedok, kot §Cinkovec, ka-teri je svoj „Liuk!M pred vratami kuhinjskimi bil vefi-krat ponovil. — Pa kdo bi dvomil, sre5* je piimsiel rlanek, vkaterem Atifilezein grozi, da Rusija s pomoejo evropskih in amuikaiiakih svojib zaveznikov lehka Atigtezko kupciji* iu s tan tudi anglezko driavo lehko popolnoma vniri. Mogt»«: jt* pa vendar, «ia je Uu>ija zapowdala Srbiji iu O.nm-gori, da morati za zd;j niirni o^tati. p;» xh* to / na-niiMiom, da Hu>ija vdobi iasa zadi>sti, da Anglt /¦»m iu luiadim Turkom prekriza racane iu se popolnoma pii-piavi na boj. Velevlasti zahtevajo od Turkov pn?-luirje 6 teduov in nalagajo Turski. naj a**. »»tia sama ini'j tern Oasom pogaja z usta^i; a nt>ta»i v Uirrcego« vmi nocejo \edeti za neibeno premirje in tudi iioeejo priznati uovegn sultana Murada ter bwlo branili Turkom preakrbeti Niksit- ksj* y.ivik/em; i'aktum je, da so napadli 4. t. in. knlelo Turkov, ki je ^Ijalo zivez v Trebinje in ga in* dalec od Trebinja popoluem po-tolkli, ubili so povcljnika in vzeli so Turkom ves^i-vez. Prav tako so \). t. in. v IJosni us'asi potolkli iu v beg zaguali 5000 Tnvkov, ki so plauili na ifotase v Ka/ari planiui, da bi jiii vnicili. Cruagora je tudi popolnoma pripravljena, kakor bi imela vsak bip za-ceti vojno. Knez je zapovedal zapreti vse Sole in vsem oborozi'nim Grnogorceni vkazal, da se preskrbe se zivezem za 4 dni. Te dni priCakuje se sopet bltka pied Niksicem. Mej begunci v Dalmaciji razsaja tifus zarad lakoti, katere trpe ubogc v Dalmadjo pribegle leve. V Bulgariji se pripravlja se vsa dniga tustaja kakor je tarn uze zdaj muogo veca, kakor v Bosni in Hercegovini in preskibljeno je tain vse tako, kakor za rtiduo vojsko. Ustasi, katere vodi nevidna, i>a iiiocua roka, ue zahtevajo od Turciju nie man], nego popoluo svobodo. JjIi bo sla morda Angte2ka pokorit? Stanje je zmeSano, oblaki pa postajajo vedno teumejsi in nij misliti, da bi ti oblaki zgiwili brez hudih nevilit. Dopisi. Od levega brega SoCe, lo.junija. (izv.dop.) Citali smo v Soci fct. 22 dopis od desuega brega Soce, o prepirih zarad prostora za solsko poslopje in o re-sitvi doticnega vprasanja v Tolminu. Mi, ki iinamo dopisnika omeujenega tlanka le za malo vetjavnega Tolminca, kteri nas je uze veckrat javno provociral imeuovaje ta lepi, za Solsko poslopje odloceni prostor nesramno in zanicljivo grapo, snio vendar-Ie molcali, dobro vedoci, da, ce se v javne prepire spustimo iu uze pretekle in tekoce stvari objavimo in slavnemu obcinstvu v presodbo podajemo, bi ta rec marsikterim naSim nasprotnikom nevsecna bila; te pa nasega na-sprotnika in njegove zaveznike stvar tak6 mika, pri-pravljeni smo ob svojem casu, ako se nam bo potrebno zdelo, to stvar javno pretresovati in kakorsna je na beli dan spraviti. Zacasuo pak damo nasemu nasprotniku zarad solskega prostora sledeci zadostni odgovor. Kadar se je ta prepirai solski prostor prvokrat pregledoval in njegova ugodno^t na vse strum pretre-sovala, je nasemu tacas navzocucmn bivsemu glavarjn gospodu "Winklerju ta proator za solsko poslopje dobro dopadal in ravno tisti prostor je okrajno solsko sve-tovaistvo in corpore na mestu pregledovalo in ga z veciuo kot primeren za Solsko poslopje spoznalo in ravno s tjstim prostorom je tudi veciiia tolmiuske in-panije, ki vse okolnosti na tanjko pozna, zadovoljna; pa se vec: tudi dezelni solski nadzornik gospod Kio-die je ta uze veckrat oinenjeni solski prostor osebno pregledoval in izjavil, da je za solsko poslopje ugoden in primeren. Enakih mislij o tera prostora je tudi sedanji okr. §ol. nadzornik gospod Vodopivee. Tako stoje reci in proti vsem tem faktorjem so nasi nasprotuiki na visoko miuisterstvo pritozbo vlo-zili. Cudno pa je, da se raviio nasprotniki za reieuje njih prilo2be ni6 ne brigajo; mi pa prosimo, da bi se ta recvv nasem zmislu resila. Se cudnejsi pa je to, da nasi nasprotniki zavleko te silno vazne in potrebne zadeve nam podtikajo, kot da bi je bili mi krivi. , Prasamo tedaj, kedo je te zavleke kriv, mi go-tovo ne, ko vsi faktorji za nas govore; nasprotniki pa so te zavleke krivi, ker se za resenje njih pntozbe n«c ne brigajo in brez obzira na te silno vazne obene potrebe le stvar na dolgo vlecejo. Pri vsem tem pa se je nas nasprotnik brez vse sramote v svojem elauku §t. 22 Soce predrznil ta lepi prostor, ki je za Solsko po- slopje odlocen in kder pSeuica, pa tudi kaj ljuike raste, vnovic grapo imenovati. Kako br se on pa radovai in se srecnega Ste], ce bi on take grape v svoji lasti imel. Akopram pa tarn med psenico tudi ljulka raste, se teinu nij cuditi, ker tolminski setnik ni Se diste psenice sejal, in je Kobaridca, najvecega tolminskega sovraznika, ki nam o pravem Lasu trume pijavk na vrat spravlja, da nam zivez odncsejo (o tem bomo, ob svojem casu kaj vec govorili) za pomagaLa setve poklical; on je mesto psenice le ljuiko sejal, da nam zadnja 2uga, prvo zadusiti. Pa se bomo uze potrudili, da bomo plevel, kar se bo dalo, iz psenice izcistili. ____________Levicnjak. Iz Kopra 12. jun. (Izv. dop.) (Violin ali glaso-vir, kateri je koristnisi uciteljuV) V zadniej stevilki nSoce"* je neki gospod glas povzdignil: Vpeljite zopet glasovir v nasa ucitelji-iea! Jaz se z dopisuikont v tem vjemam samo to mu inorani ot'itati, da bimoial on razprave 0 stvareh, kateiih ue zna, pn'pii.stiti dnigiiu vescim ljudeiu. Nektcri gospodje mi^lijo, da sem oui dopis jaz pisal, ker mej iieiteljskimi kaudidati sem jaz edini or-g.iuist, ki se je kot d^cko ulil petja pod goriskim vadnieniiu ueiteljem, gosp. Ilribarjim. iladi tega tu omeiiim. da ja/. nijsem pi.sate!j oiieuiu dopisu, |>rosiiii pa, da se mi dovuli, d.i napisem nekoiiko mislij koje imam jaz bus glede violiua in glasovira in katere spiejmite, gospodiue tiit'dmiV! kot dodatek onemu dopisu! — Povdarjal sem u^e enlvat ee se prav ne motim pred dveina letoma v posebnem clanku v nSlovenskem Ueitelju/ kako koristuo je, danarodui u^itelj muziko zna. Poleg t.mieljitega zuauja svoje materinseino nij je ski) 10 vede koristuise od muzike za ucitelja. Miizika, lepo petje, ima 11a narod tukiKo poblaziluo moc, da je mjma uobena re6 tak«*j. Iu bus radi tega tee-ba, da ucitelj tudi muziko zna, baL radi tega je po-trebito, da se na uciteljigcih goji muzika, da bodo zamogli ucitelji, iz^ajajociizuciteljiSC ufiiti narod sreti blazecega, ubranega petja! Znauo je, da je treba 0-nemu, ki hoce poducevati v petju znati glasovir. Z njimi zamore davati poediuim pevcein glasove iu petje sprememljati z glasovirjem. U2e iz tega gle-disca je glasovir mnogo vec vreden, ncgo li violin. Violin je instrument, ki je sicer res pripraven v roci strokovujaka, instrument, s kojim se dude i/vis tin) uciti otroke ra/licuih melodij. Narodnemu ucitelju pa ta instrument ne zadostuje, kajti treba je mnogo letne vaje, da se clovek na njetu izvezba, po tem pa ucitelju nij le ualoga, da vadi le otroke petja, ue-go on mora baL toiiko, ce tie se vec, truditi se, da i odrasle fante vadi v milo-ubranem petji. Rodoljubu poskakuje zares crce veselja, ce 0 casu vojaskega na* bora slisi v mestu priproste kmetske fante ubrane slov. pesni petil Taki fontje, ki tako lepo pojejo imajo gotovo v svoji vasi domoijubnega, muzike veScega ucitelja, nasprotno se zamore sklepati iz utnazanega vpitja nekojth fantov na to, da imajo ucitelja, ki je eine null end noch ein strih daruber, kakor bi se iz-razil gb'Jarjev Tine. Posebuo tukaj v lstri, kjer u-titeljev zelo manjka, je naroduo ubrano petje na zatl-nji stopinji. V sree me je rezalo, ko sem slisal pri zaduji uabiri, ki je bila v Kopru, slovenske Istrijane peti-kaj pravim petil — ziviusko-divje vpiti tolikanj antipaticno mi pesen: Bionda, la bella bionda, Bionda si, bionda si L mora no I Naj bi skoro posijali tudi meju naSe istrijanske Slovence zarki vsetranskega naobra^evanja! — Pa da nadaljujein stvar: Glasovir je ucitelju neobhedno po-treben, da zamore poducevati faute v ubranem petju. Da se da s pomocjo glasovira tudi vrlo dobro poducevati otroke v petji, to nam je kakor je tudi dopisnik 0-menil strokovnjak Anton Hribar dokazal. Tega sem se pisalec teh vrst sam preprieal kot bivsi organist v Gorki. Ucitelj ki zna glasovir zna navadno tudi orgle, in ce je ue zna, treba se mu le malo ve^bati v pedal:ht in stvar je pri kraji! Kot organist pa dobi ucitelj se posebuo placo, a povi'h tega viiva pri vasCa-nih vise Stovanje. Mai-sikoji ucitelj ima se zahvaliti za svojo dobro sluzbo le temu da orglati zna. Da u-Citeiji-organisti tudi s tem muogo koristijo, da delajo za povzdigo pravega cerkvenega petja, odpravljajoc vse pesni iz cerkve, ki vse prej druge misli, nego po-bozue budijo. pac nij treba omenjati! Edini ugovor, ki ga imajo nekateri gospodje, ki violinu slavo pojo proti glasovirju je ta, da se ne more prenasati tako lebko iz kraja v kraj, kakor gosli. Posebno onim uciteijem, pravijo, dela glasovir pravo preglavico, ki se sele iz ene vasi v drugo. Ta vgo-vor nij vazen. Dober ucitelj se ne preseljuje vsak drugi dan, posebno ce je o2enjen ne, ampak se navadno stalno namesti v kaki vasi, kjer zamore vspeSno deiovati za narod. Kam s temi besedami merim, mislim, da ugane vsakdo. Vpelje naj se v pripravnice zopet glasovir, a poleg tega naj se poducuje tudi violin fie se me-rodajnim gospodom uze tako vazen zdi. — Vsekako *> Toiiko se mi je zdelo dobro dodati k dopisu Vasega dopisnika t zadujej Soti- Sicer, fie bo treba, se govorim 0 o< vem predmetu, Na idar! je glasovir za ucltelja vaznisl i koristniSi, nego li violin. Tako trdijo tudi odlocui muzici, in tudi na§ v-lanski ucitelj muzike g. Hribar katerega tu v Eopru pad zelo pogregamo, je tega menenja. Radi tega bi bilo gorko zeleti da bise po pripravnicah zopet popri-jeli glasovirja, da toliko koristno narodno ubratio pe-tje ne zamrje ali vsaj ne pride se na nizo stopinjo po muzike ne znajocih u&teljih! Iz NotranjSkega due 6.jumja(Izv. dop.)Bin-koStui prazaiki so letos umogo ljudstva v Postojoo, kraj podzemeljskili cudezev, privabili, pa kaj ne, vsaj je bilo zares krasno vreme, solnce greio je, kakor v juzni'n pokrajinah; a mojster Eolus se je zdihajoce limozice usmilil, ter mali vetrifi poslal, da je vroCini konkurenco deial. Pri tako krasnem vremenn gotovo se je vsak vcse-lil svojega dohoda, nadjaje se zabavnega dneva. /a ino-stance obistinila se je nadeja, a za domacuie, narori-njake bii je pa ta dan zalosteu, kajti, kako se hole Slovenec veseliti, ce vidi da se mu njegovo najveci svetinjo, njegov materinski jezik tako grdo oskrunja i sramoti. kakor se je tu godilo. Bogami, mislil win, da sem v nemSki „rajliw ali pa niu'lia unita Italia1" zoSel kajti kamorkoli sem s<» ozerl, zijal mi je nasproti v nemscinin, italjanscini ti-skani od oskrbnistva postojnske jame izdani plakat. Gospodje oj-krbniki, koje Van je vse slovenska mati rodila, tt» ne iiuwte vaSega materinskega jezika stipeti, vsaj ste inudi dobro iute rnacijonalue se ska/a-ti, drugacV si mora clovek misliti, da ste iz kakega disposieionsfonda zajemali, ali pa da ste udje onega italijaoskega klnba postali, kojega namen je Italijo vsaj do Postojne razSiiiti. No bodisi kakor hoce; posebno casti vain vase postopanje nij prineslo, kajti videl sem ptujee, koji so se temu rogali. Pa Postojncani? no tu so vredni sinovi oskrbni-kov, brez male izjeme narodnjakov, ,o same kuka-vice, koji za male groSe tudi svoje prvenstvo prodajo; po celem trgu ne vidiS druge, nego neniske uapise i ce vstopiS v kako kremo, te iiatakarica takoj vpra-Sa prav po domace „bos scliam-ns?* v jaiui pa sli-Ms v euomer, Grottenstein ?Steinkrotentt i. t. d. No kaj ni to veselje za narodnjaka. Pa naj bo. Slovenes si ve ob vsaki priliki pomagati; to seje tukaj sopet pokazalo. Vz> pred jamo se je veft narodwjakov zd-ru/ilo ter zaoio uarodiw pesui kroziti, se voc se jih jc zbralo pa pri ogerski kroni; a kaj pravim, ne ne; pri ungarischen Kroiii»; kjer so s petja krepkim glasom svetu i inozemrem naznaujali, da tukaj biva rod, koji nij niti Nemec niti Italijan, nego Slovan, ftilibog da jih mnogo je moralo kmalo odriuiti. Po odhodu Ijubljanskega vlaka, je mnogo Pivca-nov, Notranjcev, Ipavcev, Gorieaaov snidlo se pri zu-panu, recte „zurStadt Laibach," kjer so krasni ve-cer preSiveli mej napitnicami i petjem; sosebno zadnje je kaj ugajalo. Pesen ?V boj" morala se je poiiavljati pa kaj bi ne, saj so bili izvrstni pevci skupaj n. pr, znani t»norist g. D. i trije g09podje duhovniki s kra-snimii glasovii mnogo drugih prav dobrih pevcev. Pozna ura Se ie nas je locila z nadejo, da se drugo leto sopet a v ogromnem stevilu vidirao. da se obistini, kar je „siovetiski Narod4 o pevski zvezi pi-sat. V to nam Bog pomozi i sreca juuaska. Xotra-Djcem narodnjakom pa uze denes nujno priporocam da delajo na vse kriplje na to, da Postojna ne bode veC svetu razstavljala narodnega uboStva narodue sra-mote. — mmmmMmmmmmmmmm Politidni pregled. V Gorki, 16. junija 1876. Vaznih notratijili novosti nij. Umrl je sktip-ni financni minister Holzgi'than 13. t. m. na Dunaji v svojej uradniji. Menda ga je *adei mrtud. ker je nagloraa umrl; pokopa-li so ga na Dunaji z veiikim pompom, kakor se spodobi ministrn. — Tako malo se nij se govo* rilo o kakem ministru, kakor o Holzgethanu; bil je nekda nioz srednjih zmoznosti, pa skoz in skoz birokrat. Govori se mocno, da se bodo spravili Sta-ro- in Mladocehi; nekda se uie dogovarjajo. To bi nas vse Slovenee mocno veselilo. — Dunajski listi celo govore o tern, da se Cehi poravnajo z vlado in da vstopijo v dr^avni zbor; ta vest pa je vendar nekaj pretirana. Dunajski listi re-setajo ude novega npravnega sodisca in pridejo do skiepa, da so ti gospodje sami c. k. uradniki, le en sam je nekoliko neodvisen, karkaze nato, da nova institucija ljudstvu ne bode toliko ko-ristila, kakor bi morala koristiti. Nem§ka politifina drustva na vso mofi agi- tujejo proti novi nagodbi z Ogersko, ces da je Avstrya prevzela preveliko breme. Kakor se . razvidi iz tega, bodo v drzavnem zboro burne seje, kadar pride ta zadeva na dnevni red. 1 ¦' ¦¦'" IS.'..... ' I L , . I Iz Carigrada se porofia, da tarn je vse ti-ho, kakor pred kakim viharjem. S turSko usta-vo ne bo menda ni6; ministri so zafieli u^e pre-klicevati, kar je sultan obljubil. TurSki obefian dr^avni zbor bode nekda tako sestavljen, da bodo v njemu sedeli mnogi Turki, pa samo neka-teri, bolj pokorni kristjani. — Pravic ta zbor tudi ne bo imel posebnih, glavna bo menda ta, da bo dovoljeval posojila, kadar jih bo potreboval sultan.— Slisi se tudi, da so Turki pomorili vse ude druznie raujskega sultana. Tak je to-rej za(5etek turSkih reform. Druge va^ne vesti so na drugem mestu. Razne vesti. Oospoda dvornega svetovalca Winklerja iinenovalo je Nj. Velicanstvo za uda visoeega iipmv-nega sodiftra na Dunaji, o katciem govorimo na drugem mestu. Veseli nas nicer, da je Cesar sopet oil-likoval nasega rujaka in za naso di>zelo nmogozaslu-2enega gospoila poklieul na tnko visoko in vazno mesto; vendar pa bomo mi goriski Slovenei v Trstu pri na-mestuistvu siluo pogreftali zagovornika in v«»slnega urailnika, ki je dostakrat gotovo posredoval na nafto korist. Mi ne bomo tukaj pupisovali hitre in sijajne kariere, katem ima za soboj gospod Winkler, saj so goi'iskim Sloveneoiu, mej kalerinii je on dozdaj vedno zivel in dclal, znane reci; samo^eljo nnj izrazimo, da bi Uog uain dal Se nekoliko takiii vestujh, pridnih in postenih uradnikov, pa postenih rodoljubovt Tubulin sreem se tore; lavljamo od g. Winklerja mnogo. letnega zas^opn.. . gori.4kih Slovencev in voSiiinio mu sreco v nnvein stauu tain v glavuem inostu velike Avstrije. Na vidi Soli za 2enska dela na Dunaji je razpisano tudi letos mesto za .-kolikimi leti preselii se je sopet v Pariz, ker se mu v nasih krajili nij posebno dopadlo in celo lota 1871, ko je gospodarila komuna in je vse stradalo, nij za-pustil tega mesta, delil je slabo osodo Pari2anov. Zapustii je 2 siuova: Ivarola, bivdega namestnika in tajuega svetovalca Nj. V. in ArnoSta, c. k. kamornika, pa 1 hcer, Matildo, ki je v Gorici znana kot mati vbogih. Druziua Coroninijev se sploh odlikuje zarad velike dobrote, dare^ljivosti in inteligencije, kar je izjemek mej tukajsno aristokracijo. Hamestnik baron Pino je razpisal dar 500 gld. za tistega, ki bo izvedel za kacega onih tolovajev, ki so oropali po§lo v Istri mej Dinjanom in Polo, ter naziianil zanesljive okol§cine c. kr. policiji. Naj se omenimo, da je posebno v ustavnih drzavah do^nost vsacega dr^avljana v enakih slucajih podpirati diiavae oblastnije. Tako na priliko na Angle^kem pomagajo cel6 pri aretiranja najodlWnejsi drzavijaai, kakor hitio vi- dijo, da je potrebno. — Da je treba razpfeati pri nas tahjo, znamnje je to, da mi smo Se dalefi, dale5 za Angle^i, ce tudi imamo ustavo. Nagla smrt. Nek trgovee se sadjem, Lovrri PrintiS iz Kozane v Brdah, je igral v gostilnici blizo mosta fiez SoCo kroglje, takbzvane borelle; ko jevrgei krogljo vlije se mu kri skoz usta in se 38 letni tnoz" ostal je mrtev na mestu. PoCila mu je nekda ena glavnih ill Ranjki zapustil je soprugo z 6 otroci. Vinorejsko druStvo za GoriSko. Osnovalni odbor tega druStva nij mogel se prav ni6 skleniti, ker so nekateri Italijanski prvaki in bogataSi iz Furlan-skega temu druStvu nasprotni. Vendar pa nameravajo slovenski odborniki, njim na aelu gosp. prof. Povfie, napraviti tako druStvo za slovenski del goriske groflje, Prav tako, le korajzno naprej, Slovencem je potrebno tako druStvo. Ugodno za avilofejoe. Plinska tovarnica v Gorici napravila je pec po iiajnovej&em sistemu za pokonievanje takozvanih l)igatov v galeli. S tern je dana prilika vsakemu posostniku, dazomori svojo ga-leto in jo po tem spravi za iigodnejfti Case, ce na pr. tukajSnji trgovei pluiujejo sla!>o. Nasi goriSki trgovci radi eene, tiaeijo, ker jib je malo (prav za prav je ou sain merodajen) in fie jo kmct prinesel galeto v Go-iic(», prodati jo je moral za tri ali za Stiri; sonsall nastavili so mu na grlo no* in kmet se je moral v-dati. Oilnlej bo rec drugiifina; kmet bo plafiai kake krajcarje in bo lehko spravil svojo galeto. To bo dobro uplivulo na nas trg in bo sem privabilo tudi mnogo tnjili trgoveev, ki dozdaj nijso mogli tukaj ku« kovati prav xarml pomanjknnja omenjeno pedi. Da so je ta pe6 napravila, na to smo po mogocosti vplivali tudi mi v iut» resu imSega ljudstva. Na dunajski borsi m je predvtojsujem raz-uesla vest, da so rnskega cara usmrtili v Emsu, valod Cesar je bil velik strah; a ta vest se nij obistinila. Razdelitev Turdije. „Neue freie Pwwa" je zvedela po svojih agentili v Lnndonu (morda po Bou-stu V) za nek plan, kako hoce Ignatief lazdeliti Tur-cijo: Bulgarijo bi dobi) en ruski priuc kot eamostalno kraljestvo z Ol/g miljonov prebivalcev; kraljestvo Al-banijo (l/a niiljon nreb.) en avstrijski princ; Srbijo, Bosuo, lieruugoviuo in Crnogoro (8I/4 miljonov prob.) eruogorski kuez Nikita; Rumeuija in (irska ostaneti pod sedanjima vladavjema, samo da Gr.ska dobi en del Tesalije in vse otoke tur^k<>ga arhipelja, Carigrad z Bosporom in z Dardanellami bi pa prisel v rusko last. Carigrad bi bil glavni kraj jugoslovanske federacije, h kateri bi se pristevale vse tukaj oinenjeue dr2ave. Plan se nam dopada; samo Skoda, dajenajbrzustraSilo, katerih nNeue i'reie Turkinja" tako rada izpostavlja. 2a Lavridev spominek so nadalje darovali: Gospa Angela Gjanolla iz Aleksaudrije v Egiptu 10 Iran kov v zlatu; gospa Katariua Doljakova v Solkanu 2 gld.; .gospodicna Angela Doljakova v Solkanu 2 gld.; gosp. Stefan Klemencic iz Solkana 2 gld.; skupaj 6 gld. in 10 fVaukov v zlatu. Prenesek iz zadnje Stev. 652.20; skupaj 658.20 in 10 frankov v zlatu. Jako marljiv pisatdlj slovenskih knjig za voja§6ino, g. Audrej Komel izdal ie ravnokar slov. slovnico v nemSkem jeziku spisano. Knjiga je jako priporotfjiva za vse one vojake, katerim treba sloven-skega jezika se uautiti. Veseli nas posebno predgo-voir te knjige, v kterein pisatelj v malih besedah, ali mozuto odgovarja vsem onim, ki na§ mili jezik surov in skoz in skoz nekuituren imeuujejo. Oficirji, znani objektivni presojevalci prepricali se bodo, da temu nij tako, temvi-c da se sine pristevati mej najlepSe in naj-bolj razvite jezike. Knjiga, ktera bodi p.iporocoua tudim vsem 0:11m, ki se po nemsko-slovenskej slovni-ci bote slov. jezika nauCiti, dobiva se v tiskarni drui-'be sv. Mohora v Celovcu (Klagenfurt). Iz Solkana se nam pi§e: Dae 5. junija imela je nasa citalnica letni obCui zbor, Prvosednik, nadu-Cirelj g. Jug pozdravil je navzofie s primernim nagovo-rom, v kterein je posebno povdarjal, da hoce vprihod-dnje na vso moc gojiti petje neie mejodraslimi, am-pak tudi mej mladimi. Tajnik g. Klemenfcie prebere potem porotilo 0 drustveaem delovanji, v kterem 0-meui sosebno g. Pavleti6a, kaplaua, kije po mnogem trurtu bogato knjiznico v jako lep red spravil. Po porq&lu denarniCarja g. Makuc-a je gmotao stanje Citalnice jako ugoduo, kajti prihranila si je ukljub veiikim stroskom 22 gld. Koneem vrsile so se voiitve v drustveni odbor ia sicer je bil voljen za predsednika; g. Jug, naducitelj; podpredsednik; g. Pav Ieti6, kaplan; tajnik: g. K1 e in e 11 i i c; denarnicar: Jan. Makuc;drugi odborniki: gg. Andr. Gabrrjftlcie, in-pan, Kaiicler Ant., Makuc Karol in Vuga JuSt. Dosta-virao naj §e, da se bode dne 24. avgusta obhajala slavnost na spomin vrlemu raojeemu M. Doljaku, pri kterej bode sodeloval tudi „Slavec goriSki." Nadeja-mo se radi tega, da se bode mnogo rodoljubov iz v-seh krajev te svefianosti udeleiilo. — Drugi binkostni praznik napadli so na Sol-kanski cesti nekteri rogovileii ob U uri zveCer dva kanalska kmeta, ki sta peljala murvino listje na svoj dom. Napader.a bila sta pretepena in ko sta na vse grlo na poraoc klicala, zugali so jiina capnii se strel-i drugiro orozjeni. Kmalo pak so jima priSli nekteri poSteni solkanski moijena pomod. Hudodelniki ubri-sali so jo cez hrib, jedeu \z mej njik priletel je pa na pornoc" bitecim v naroeje. — To so ravno tisti klatezi, ki po dnevi miinc popotuike mnogokrat insul-tirajo in jira tudi s pestmi zugajo. Vsa stvar obrav-navala se bode pied sodnijo. Da bi jim le dubro zasolila! V petek ponodi zasalila se je tukaj v CSori-ci hudode'.piea. Ponocni niestm cuvaj zapazil je ne-ko zeno, ki je po vastelu nesla kos iu se kinalo nazaj vmila, a brez kosa To se nra je precej sninljivo zdelo. &el je teilaj naglo do konca rasMa in kmalo je zaslisal jok mladega otroka, Dobil j,« ravno pnd vratami nunskega samostana kos in v ujem jo-kajocega otroka. Vine se uaglo po raxtelu nazaj. proti gredoft inu ofiur se tudi vme z njim. Posivcilo se jima je hudodelnico Se na Travniku dotcfi. Peljala sta jo na polieijo in tudi kos seboj vzela. Drugi dm izrucila se je bivzsrona mati soduiji. Ik Kopra se nam pise: V soloto popoludne so obhajali z vso slovesuostjo tukajSnji vojad-lovei zma« go pri Monte-Bcriro. liazpostavili so svuje sotore Mian roorja, tor streljali tavco. Med streljanj«M» josvha-la vojaska godba, ki je prtfla iz Trsta. Ob 7 zweer so se podali vojaci in povabljenci k Itadpcknnu, kjer sejepilo in pilo do pozne uoci. Tadan so iiueli tudi koperski dijaci ves popoludne prosto. llil je lep, ve-selja polu dan, kukorsuib le malo doziviino v Kopru. Kopersko posto so okvali blizo Diujana, ko j» vozila v Istro. Ubili so koudukterja in ranili p.»stne-ga hlapca; a nasli so samo 1800 gld. denara in dve-mu pasazerjema so pobrali 80 gld. in me. Tolovajev je bilo 11, vsi osemljeui. Baje se klati po koper-skej okolici tudi tropa nic vreduib ljudij, katera dru~ zega ne dela, nego da Ijudi na potu pleni in 2e»e in deklice skruni. Ce je temu res tako, trebabibiio tukajsnjej policiji pozornejsej biti! Iz KviSkega se nam pise due 12. t. m. Da ni-go padle besede g. Pov$e-ta, kteri nam je nedolgo v Biljani govoril, na skalovitc ampak ua rodovitne tla, naj bo Yam to v dokaz, da so precej priLeli lastniki Se ne pretoceua vina, koj pretakati; motoa, megleua viiia so pa z raznimi cistili, kakor: ribji klej, kaolin, itd. koje so uekteri posestniki iz Klosterneubur-ga si narocili, ocistili in osnazili v to, da bo vino tern laglje poletno, veliko, vro&ino prestalo.—Vina ne-prodanega iuiamo po „ na&ih kleteh se obilno. Cena cesenj je zelo nizka. Zupanstvo v Medani je dovolilo podporo Briskemu vino-in sadjerejskemu drustvu in sicer svoto 25 gl. Upati je, da bodo tudi sosedua zu-panstva, kakor v Biljani, Kvi§ko-Smarten, Dole g n a (?) to posnemale, ker le s povzdigo kmetij-stva t. j. vino- in sadjereje se imamo mi Brici nad-jati lepe bodoCnosti. Tedaj, sosedje na deloll Kaj pom^nja „Mason" ? Ljnbljanske nKovi-ceK, govore pod §tev. 22 v nekeai posebnem 61aaku o tako imenovanih „masonib* ali Bslobodnih zidarjih." Pravijo, da po Fiohlichovem nem§ko-i 1 i r s k e m (?1) slovarjn pomenja „Freimaurer" v ilirskem (to je v serbo-her vatskem) Bmason", a da se vendar ne ve, kje da je Erohiich to ilirsko besedo nasel, in da bi bilo zanimivo, to pozvedeti, in to temve6, ker se v oemsko-ilirskem slovarju J. Mazuraoifia in dr. J. Uzarevica 1842 ne nabaja, ki za ^Freimaurer" imata le Bzidar slobodni.tt— To zadnje zdeva se bol-je, kakor Filihlichovo. -Mason" nij ilirska ali prav za prav serbo-hervatska, ampak — francozka beseda, ki se pi§e amaQon", izgovarja pa Bmasoti." Po tem xazjasujenja se vstreze ^elji izrazenej v zgo-raj imenovanem casniku.— Razsirjenje triaskega pomerija. Pied ne* kim iasom smo brali v „Slov. Narodn5* -dopis iz tr-5a§ke okolice, v katerem je dopisnik svojo misei ra-zodel, da je po nekakem prav Cudno, kako da je mo-gel tudi vladni komisar zadnji krat, ko se je v deLelnem zboru o tem razsirjenjn govorilo, in to tudi predlagalo, svoje menenje objavljati, da bi biio ta-ko§no razsirjenje—korisino ali potrebno. Pisatelj teh verstic se pa nic ne cudi takej objavi, Seravno se je vlada po doticnem svojem komisarju enaeemu pred-logu poprej ze dvakrat protiviia.— Pa zakaj bi se to ne moralo eudno zdevati? Vlada je imela vze zdavna namen, vpeljati redno tudi v Trstu in njego-vi okolici postavo zdaj veljavnole za druge avstrij-ske de^ele zastran vzitnioe. Potem, ko je meseca februarija t. I. g. Nabergoj predlagal, naj se v okolici placuje ta vzitnina po III. razredu (katerega pa sedanja, le za Trst in za okolico veljavna postava ne poznava), je §el, kakor v2e vemo, voditelj Polonio na Dunaj in je tam razlagal stvar, kakorsna je prav za prav. Povedal je sicer tain ob enem tudi, da, ce se misli res vpeljati omenjena postava, je on sam u2e v tem viadi pomagai—da jej je liuijo ali crto u2. — Prav t.tko 1m n*'kdi v Kopru sh ri inciogtii 1-taijan.-kib dru/.ti-v iz Primorski'ga. Mi Siowuei ;-«• sl-cer nijmainv trh shodov prav nie bntt: vendar pa bi biln dobro, da bi temu gibaaju naspruti postavili eua-ko gibanje na nasi straiii. — Tudi mi smetuo tirja?i uaiverzo.in s^* kaj bolj potridmcga, ker uain se tia vsak naciu goJi vefa krivica, kakorItilijaaom; do^tikrat se nam godi taka krivica na korist italijanom, k.ijti mi moramo trpeti, da snduijev Ti^tu in (i*)iiti z na-ini obcujejo v tujem, nam neznamen itaijauskeni jt;zi-ku iii da se sploli podpira Italijanizem na skodo tia-s;ga, Avstriji vciiii* zvestega naiodi. — Ni.* vemo, Co je to mndro in koristno? — Porotna sodn^ja obsodila je sopruga .Io2efa in Antonio Kante zarad sleparijc na 1 leto tezke je-cc poostreue z enkratno temnieo vsak mesec. — Vreme. Imeli smo nekatere vroce dneve ta mesec: a zadnji eas pada skoro vsaki dan dez\ kateri je temperaturo zdatuo znizal. — Zvefier je prebladno in veCeri nijso prav ni6 prijetni. — Zbog tega so kava-lirji rouogo trpeli in up za mnogo galete na Goriskem splaval je po vodi. — Prav tako trpi grozdje, kder ga je kaj. ^itom vreme pa nij Ikodovalo ne ua Goriskem, ne drugod; zito stoji povsod prav lepo, na Nemskem, Ogrskem kaze izvrs^ia letiua; zato pa so zacele padati eene turSici in p§enici. — Psenica sta-ne denes v Gorki 23/t gld. polovnik; turslca pa 1% gl. Poslanice*). Na podlogi brosurice, katero sem te dni razpos-lal po konfianji znane kritike zadevajoce mojo zad-njo knji2ico: nKratek razgovor o bolj vaznib dosada-njih iznajdbah'. oznanja gosp. kritikar, da se bo se pikalo ali nekaj drugaie kritikovalo (brilo!). Pa naj *) Za. to, se vb, da je odgovorea le pisatelj, ker za poslanice ureduistvo nikake odgovoruosti ne prevzema. Uredn. le; saj sem mu vie sam to svetovall Sicer nije moja misel na to kak ozir imeti ali kaj odgovarjati, akt, mi jedeu ali drugi izmed niojih znancev morda ne pove, da se nahaja v tem pikanji tudi kako obre-kovaaje, ali kaka posebna la^; ker jaz ne bom cltal v prihoduje casopisa nEdinost." Ako bode gosp. kri-tikar (brivec) druge reCi zastran mene v njem ob-javljal, posebno za smeh, kakor. on' zuga, za%to ne bom jaz ni»'; se brigal—via z ozirom na to, da „p 1 i aas vsak le svojo terdi" (naj si bo pa tako ali tako!)— V C'cin da je kritika i/,virek imela. sem vze v brosurici rt'snicno povedal, razlozil in tudidolraxai; To je m.'iii zadosti! Zdaj naj pa gosp. 0. brije, kakor mil ji» drago. Komu (la se bode vendar to priku-povalo, je. vzt? znaao; sicer okoiiAauom, inojim doma-ciacem—katurim pravijo lahoni nscavi"* nam. nslavia I se gotovo iie bode! J. Godina-Verdelski. Vdano podpistui se priporofta kotzastopnik kino* tijskih tovomic iz Avstrije, Anglcske iu Nemcije raz-:a.\\ iMroeilum in sicer moi-e eaiiitiui gosnodoui p>-si*i»ji:t/u! knielij-ike sh'«ije: mlatilni-c*> ruciic, mlariluice s parno silo, ali z| gepeljuom; slamorezne stroj», ktere v eui mi do 24 vaganov re-zanice napravijo; zito cistilac stroje; stroje za robka-nje koruze, repo-rezne stroje, travo-koSne stroje; sevne stroji, sesalue stroji, gnojue sesaluice, i.t.d. (\;:iikt> iu slike razuih strojev more vsakdo vi-;h-ti v iiiojt pisaniici ('ontiada .daclli blizo voja^ke kasanie. Za ubilua narocila se priporoca vdani A. pi. Stipancic. Bik zlabtnega, cistega Marijadvorskega ple-incna, komaj 3 mesece star, prugredkov pvost, je na prodaj. fKOMEN due 14. junija 1876, AI, STUKKELJ lastnik. Oziianilo. Med Dr. KerSovani preselil se je v rastel v Fitz-ovo hiso, St. 461 in bode, kakor dozdaj, zdravil na svojem domu vsaki dan. Pri Dunajski razstavi I. 1873 2 medaliji za napredck za 8 zvonov se skupno te-2o 30<^ eentov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji in razstavljenih. Ces. kray. dvoraa livarna za zvonove in metale Ignacija Hilzerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzer & Sol\ix in "Wiener - IVeustadt). se priporofia za narofcevanje zvonov vsake teze in vaakega glasa ter tudi za vsake Za prej odloceni glas ali cisto harmonicni akord narocenega zvono-vja (ved zvonov) se daje porostvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, janni iz lesa ali 2elezja po najbo!j§i in najnovejsi segi narrjeni. tako da se veliki in tezki zvonovi prav laliko gonijo, ker teko po zob-cih na novo iznajden nacin; tudi se lahko piesucejo, kedar koli tre-ba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lep§i pojo. Narofiila se izgotovljalo natenc-no in po ceni. Zarad plate so v-godni pogoji. izdelke iz vlitega metala. Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vje-majo in kemblji drug za drugi m v lepem redu bijejo. Za tako vrede-nje je iznasla ta livarna novo siste-mo, po kteri vssik novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoni-kn en sam clovek v kakih urah po zeld priprosti napravi brez vseh stro-§kov tako vrediti more, da zvonovi en ako, hitreje ali bolj pocaSi teko. Ta naprava se da posebno v-godno napraviti pri jarnili iz 2e-leza skovanih, ki tek6 na okro- glih zob^b po lastui c. k. izkliju-dijiYO priv. fznajdbi. Kar ta liv. obstoji, 331, je villa 2930 ve6ih zvonov, ki so tehtali 12800 c. Lastnik, izdavatelj iu urednik: VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: MAlLIKCr y Gorici.