Št. 7. V Goriei, v soboto dne 23. januvarja 1904. Letnik VI. Izhaja vs:i torek iiiMobotoob 11. uii predjjoliiiM» la. mpsto U?r <>!, 3. uri I'Op. za deielo. Ako [jade na ta dnrva praznik izide dan pri'j ob (i. /.veiier. Staue jiit poSli prejeniaii ali v Gurici na dum poSiljan ct'lolPtno 8 \\ polletno 4- K in Četrtletno 2 K. Proiiaja s<> v Gorid v to- bakarmin Schwarz v Solskih ulioa.li, J i' I 1 (• rsi t L v Nunskili ulicah in L e- baa »a Verdijevein lekaliSöu po 8 viu. GrORICA (Zjutranje i/danjo Uredništvo in upravuištvo se nalmjata v «Narodni tiskarni», ulica VeUurini \\. St. y. Dopise je nasloviti na uredni^tvo, oglas«* it) nuročiiiiio pa na upravniiStvo »Goriot'«. Oglaii sp računijo po p^tit- vrstah in sicer ako at» tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vnCkral tiakajo, ratiu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni uminik Josip Marušič. Tiskn „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Železnica Ljubljana - Sv. Lucija - Yideiu. Minnie dni vrSil se j« v Ljubljaui sestanek različnih interesentov zu podalj- äanje vrhniSke železnice čez, Idrijo in Sv. Lacijo do Čedada in Vidma. Prodso- doval je Ijubljanski župan fvan II rl bar, kateri je povabljenco s prirojeno mu prijaznostjo vsprejel in pozdravil. Se- stanka so se udeležili g. E. Picco kot zastcpnik videmskega mesta, tehnični iz- vedenec in inženor g. Gvidon Petz iz Italije, idrijski in vrhniäki župan, pn»d- sednik knpčijske zbornice kranjske, pred- sednik odvetniäke kamore in različni drugi interesenti in posestniki. Predsednik je označil namen so- stanka ter opomnil, da se je vprašanje o podaljšanju vrhniške železnice že svo- jedobno razpravljalo in uvaževalo, toda podaljšanju čez Idrijo in Sv. Lucijo do italijanske meje protivilo se je odločno vojno ministerstvo iz razlogu, ker bi bila proga po nadiäki dolini preveč izpostav- ljena naaprotnikovim napadom. Odposlanec videmskega mesta Picco je dokazoval, da bi bila ta zveza izdatno krajäa od obstoječe, vsled tega ugodnejäa za proinet od vzhoda, ter naglašal, da bi dvignila promet ue le med Avstrijo in ltalijo, marveč tuiii med drugimi od- daljenirni državami. Nia tozadevno vprašanje ljubljan- akega župana pravi, da nima sicer ofici- jelnega pooblastila od italijanske vlade za izjavo, da bode ona ta projekt pod- pirala, a da po privatnih poizvedbah ni o tem dvoma. Gospod inžener Petz je razpravljal to vprašanje s tehniäkega stališča. Ome- nil je, da bi bila ta zveza najkrajäa med vzhodom in zapadom, ter pripomnil, da bi po njegovih preiskovanjih znaSali stroäki približno po 500.000 K od kilo- metra. Zborovalci so tudi sklenili odpo- slati posebno deputacijo na Dunaj k ini- nisterstvu, ki naj bi priporočala sprejein in podporo tega načrta od strani av- 8trijake vlade. Hrtdostno pozdravljamo to akoijo za novo zvüäo med Ljubljano in Vidmoni, ker bi bila vsckako v korist goratemu delu našo dežele, ter bi dvignila turn promet in blugoslanje. Pri tej priliki ae nam pa vidi uine- stno vprHŠati, ali ni skrajni čas, da »e zdramijo tudi merodajni činifelji gori- äkega inesta v uamen, da so podalj^a vipavska žoleznica do Vrbnike ali kake druge točke nove proge Vrhnika-Čedad ter na drugo atran iz Goric« do červi- njana, s katero železnico bi se zvezala Ljubljana z Benetkami po najkrajSi in nujvarnej^i poti. V goriäkem dežolnem zboru se je oboja ta zadeva že razpravljala ler se je sprejel predlog poslanca Lapanjo, naj se vlada pozove, da zgradi z bohinjsko že- leznico vred tudi lokalni železnici od Sv. Lucije v Idrijo in na drugo stran od Sv. Lucije do Kobarida in Bovca, oziroma Loga, kakor tudi predlog poslanca Ber- buča, naj stopi goriSki deželni odbor v dotiko s kranjskim v svrbo označenega podaljšanja. Deželni odbor jo storil svojo dolžnost, in o.dgovor s Kranjskega ni ne- ugoden; a potrebno bi bilo, da bi se brigali za to zadevo tudi drugi merodajni činitelji v deželi. Kaj deia goriäka kupäijska zbornica? kaj naš slavni magistral V Ali ne vidijo prizadeti gospodje, kako «e bliža realizaciji načrt Štanjel- Postojna, ko bo za naäo deželo in tudi za kranjsko v trgovskem in gospodarskem ozira povsem brezpomemben, doöim bi bila zveza od Ljubljano skozi vipavsko dolino do Gorico in Červinjana velikega pomena ne le za vipavsko dolino, mar- več v prvi vrsti za gorižko meato? To bi bila najkrajša zveza med Ljubljano in lienetkami, neodvisna od južne železnice, in izvestno je, da bi so pomikal glavni del prometa iz slovanskega vzhoda po tej črti v ltalijo in naobratno. Izvestni gospodje pri naSem magi- Btratu imajo seveda druge skrbi. Svoje duSne moči morajo rabiti v to, da bra- nijo svoje praviee, pridobljene za sloven- sko ljudsko Sol "> Podlurnom, ter pazijo, da bi ta äola ne priäla v srediäce mesta ter tako dosegla svoj namen. Tain za- melavajo tisočake in tisočake na leto, katere bi inorali izdajati v povdigo omike in napredka med goriškimi Slovenci. Celo Nemcem dajejo 600 K letne pod pore, le Slovencem nič? ker teb se bojijo. Ta bojazen je inenda kriva, da gle- dajo rnirno, kako se odmiče od realiza- zacije gore navedena železniaka zveza, ki bi bila ravno goriäkema mestu v nuj- večjo korist. Gospodje. v Vidmu imajo v tem ozira drugo nazore, šli so celo v Ljub- ljano in na Dunaj, da bi spravili promet iz slovenskega vzboda v Videm, pustiväi na stran - Gorico. Goričani hodijo na razstavo v Vi- dern, Videmci pa njim za hrbtom v Ljub- ljano, da bi odslranili promet od gori- äkega mesta. Dočim so se navduševali goriški Italijani v Vidmu za skupne na- * rodne težnje, dogovarjali so se že Vi- demci s slovonsko Ljubljano o odstrani- tvi prometa od goriäkega mesta. Že IVirlanska železnicaje zelo oäko- dovala interese goriäkega mesta; sedaj pa, ko se ponuja najlepäa prilika, da bi se popravilo deloma ono, kar se je svo- ječaBno zakrivilo, gledajo merodajni me- stni cinitelji mirno, kako delajo njihovi videmski bratje na to da pojde promet s slovanskega vzhoda v ltalijo — raimo Gorice I Važni časi, — majhni možje! Avstrijska delegacija. V četrtek je bila plenarna seja av- strijsko delegacije. Najprej je odgovarjal minister grof Goluchowski na razne in- terpelacije delegata Bianchinija. ZavraÖal je Bianchinijeve tožbe naperjene proti za- stopnikom naäe države, nahajajočim se v Inozeinstvu, češ, da ne varujejo isti dovelj koristi avstrijskih državljanov, ži- večih v inozemstvu. Posebno pa je ozna- čil kot neutemeljeno ono tožbo, ki se je bavila z naäim zastopnikom v Transvalu, češ, da ni skrbel, da bi Angleži odško- dovali naše državljane, katerim je pro- vzročila vojska mnogo äkode. Minister je trdil, da so bili naäi v Transvalu se na- hajajoöi državljani za prestane äkode med bursko-angleSko vojsko popolnoma odškodovani od Angležev. Minister je na to obljubil, da ae najbrže že v teku tega leta uvedf» di- rektna parobrodna zveza med Trstom in Argentino, kjer se nahaja največ naäih izseljencev. V tem pogledu vräe se po- gajanja med lastnikom parobrodov v Buones Ayres z g. Mihanovičem. Delegat Kaftan govoril je o trozvezi. V svojem govoru bavil se je tudi z v e- t o m. Po njegovem mnenju se je Avstrija popolnoma po nepotrebno umeäavala v pa- peževo volitev. Kardinal Hampolla ni bil sicer navduSen za trozvezo, ali nasproti Avstriji postopal ni nikdar sovražno. Kaj bi se pa zgodilo, ko bi bil postal Bana- polla vkljub vetu vendarle papež? Av- strija bi si bila pridobila s svojim ame- šavanjera v papeževo volitev jednega so- vražnika več. Če ludi ni postal Rampolla papež, je on vendarle brezdvomno naj- upljivnejši član sv. kolegija in bi toraj bilo najbolj pametno od Avstrije, ako bi 86 ne bila prav nič brigala za to za- devo. Slavospeve o trozvezi, katere je peval grof Goluchowski v svojem ekspo- zeju, bil bi po govornikovem mnenju prav lahko opustil. Saj so nam vendar pred oßmi koristi, katere nam donaša trozveza. In videli smo jih ravnokar pri sklepanjn začasne trgovinske pogodbe z ltalijo, kateri je naäa država dovolila vpeljati tudi letos 200.000 hektolitrov italijanskega vina k nam proti uvozni carini, katero je določala vinska klavzula. Drngi naš zaveznik je Nemčija, ki nam je zaradi previsokih carin onemogočila izvoz naäih poljskih pridelkov v Nemčijo. Sicer so pa tudi drugi zgolj politični oziri, ki govore proti trozvezi, o kateri pa ni vredno dosti govoriti, ker je po Bismarckovi smrti itak izgubilavso veljavo. Del. Baernreither je pa zadovoljen z začasno trgovinsko pogodbo z ltalijo in se nadja. da se gotovo sklene tudi dotična definitivna pogodba. Tudi z Nem- PODLISTEK. 34 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) Mej veselimi pogovori je prešel srečni županovi družini popoldne, in približala se je noč. Po večerji so pokleknili in molili rožni veiiec. Vže dolgo, ali morebiti še nikdar ga še niso molili vsi tako goreče in s tako iivaležtiim sreem, kakor oni večer. Po dokončani molitvi so se še dol^o razgovar- jali o tem in onem. Nikomur se ni mudilo spat, ker mir in zadovoljnost v družini sta več, uego nadome- šCala, ves počitek. — Kar iiaenkrat se pa okoli de- setih zvečer odpro hišna vrata in, kakor mlinar bel od snega, vstopi z razgrnjenim papirjem v roki — Toni Sever. „Lnliko hoc, ako dremljete, sanjate ali spite !" — bil je došlecev pozdrav. „Hoho, Sever, te trka lima, ka-li?-1 vsklikne v šali župan. „Luna — pa mene!? — Mislite-li, da sem Mo- hamed, kateremu je lima tako zlezla v možgane, da nosi še dandanes njene rožičke? — Ne, Sever ne brani starim babnicam v nebesa, kakor Mohamed, ampak privošči nebesa iz srea vsakomur. — Toda" — stopi korak bliže in jame motriti Jožka — „Tone, če vidiš biriča, potuhni se, kakor bi videl hudiča! — Oh Jožek, stari brus te pozdravlja : — servus 11 Zlata duša, kje imaš roko?" Nato segneta si z Jožkom v desnici. Severju se prikota po lieu debela solza. Za hip obmolknejo vsi. Prvi pretrga molčauje Jožek, vpražajoč: „Kako gre pa gospodu gozdarju, Tone?" „Vremeua bodo Mirku se zjasnila, milejše zvezde kot do zdaj sijale", odvnie Tone važno in maha zma- govalno, kakor z zastavo, po zraku s papirjem, ki ga je imel v roki. „Kaj pa plašiš okoli z onim-le papirjem?" za- vpraša župan malo radoveden. ,.Ž njim odgaujam iiesrečuih dnij spomine in lečim mladim sreem bolečine . . . ." To rekši npre Sever svoje bistro oko v Milko ter nadaljuje: „To pisanje pravi, da bo gosp. nadgozdar Hostnik z no- vim letom upokojen in da nastopi tačas njegovo službo moj blagi gospodar Mirko. Zagričarjevi se, ob tej novici veselo iznenadeni, začudeno spogledajo. Milka pobesi glavico in skrije drobni obrazek mej dlani, da bi je nič ne niotilo v njeni radosti in sreči. — Sever se v tem urno osukne, vošči: „Lahko nočl" in izgine tako hitro, da so imeli županovi komaj časa dovolj naročiti mu, naj pozdravi gospoda go- zdarja ter ga prosi, da bi jih kmalu obiskal. — XXVII. „Saj takrät o vsakem NajveČ govori se. Kadar stnrt ga vzame, Ali pa moži se'. A ii t. H r i b a r. Čudom so se čudili v nedeljo potem Prelažani in Lesjani, ko so videli mladega gozdarja na poti v cerkev in iz cerkve v družbi z županom in njega sinom Jožkom. Vse vprek je ugibalo, kaj je moglo neki kar čez noč prekiniti tako trdega moža, kot je bil njihov župan. Stare mamice so se vse osupnene zbirale v goste gruče, stikale skupaj glave in ušesa in tako hitro migale se suhimi čeljustmi, da se ni moglo razločiti nosü od brade. Kar so mamice uga- nile, ostalo je pa do današnjega dne zgodovinska tajnost. — Polcg brezzobih staric belila so si s to rečjo glavo, in sicer še z večjo pravico, domača dekleta. — O vspehu njihovega ugibanja vemo samo to, da je bilo z veliko večino vsprejeto mnenje: »Lahko ga je vesela Milka. Dobiti ne bi mogla ne lepšega, ne boljšega, če tudi je županova". V velik krog so se postavili po maši za cerkvijo sivi vaški dedje, resni možje in nekateri starejši mla- deniči, dasi je bilo mraz, da bi bil človek najraje kar sain va-se zlezel. „Naj me šment, možaki, ako ni res tako, kakor vam bom jaz zdaj povedall" — prične važno posta- ren možicelj stopivši v sredo mej druge. „BHo je letos na binkoštno nedeljo. Stali smo možaki tukaj, kjer stojimo danes, samo ne v snegu, ampak na kopnem. In tedaj vam zine rajni Kozmek — Bog mu daj dobro tarn onstran —¦ in pove kot prorok: Videli boste — jaz ne bom več videl tačas — a vi boste videli lep par pred altarjem sv. Jurija. — Tako je dejal, in pogodil jo je. Če nas ne vzame advent, vi- deli bomo v pustu gozdarja iu županovo hčer pred altarjem". — (Dalje pride.) čijo bode treba sklepati trgovinsko po- godbo. Vae to pa se ne more nikakor zgoditi na podlagi § 14. Del. Bmnchiui je ostro napadal začasno trgovinsko po- godbo, katere se zamorejo veseliti le Italijani, ki je pa posebno Dalmaciji in Istri napravila premnogo žkode. Če se bo ludi deiinitivna trgovinska pogodba skle- pala tako nerodno, kakor se je začasna, in če se ne bode pri sklepanju desini- tivne pogodbe poprašalo za svet izku- Šenih producenlov, in bodo odločevali le okorni in nepraktični birokrati, vdobirao v novi definitivni trgovinski pogodbi z Italijo gotovo tudi novo vinsko klavzulo, če tudi v drugi obliki, nego je bila prejšnja. Potem se je bavil govornik s poli- tiko, katero zavzema naaadržava napram dogodkora na Baikanu. Da se je Avstrija približala Rusiji, ga sicer veseli. Ali po- atopanje obeh teh držav nasproti dogod- kom v Macedoniji je jako klaverno. Saj ve ž" vsak otrok, da Turčija ostane Turčija, dokler jo še bode kaj, in to vesti tudi Avstrija in Rusija. Zategadel ne mo- rejo bitt po teh dveh državah iznajdene reforme niö drugega, nego nekaka igra, in sicer polilična igra. Bianchini je za- radi tega jako radoveden in bi rad, da bi mu grof Goluchowaki vsaj potihoma na uho povedal, kaj da nameravati prav za prav Rusija in Avstrija na Baikanu. Konečno priporoča, naj bi se sklenila med Avstrijo in Črnogoro trgovinska po- godba, ki bi bila posebno za Dalmacijo velikega pomena. Dolegat Oppenheimer je hvalil tro- zvezo. Govoril je tudi proti narodnim koncesijam Madjarov glede vojske. Delegat Marchet je izrazil svoje za- dovoljstvo nad tem, da se je odpravila vinska klavzula in rekel, da se ista nik- dar več ne »me ponoviti. Govoril je o nemških carinskih tarifih, ki so naperjeni proti našemu izvozu. Govoreč o nagodbi z Ogrsko je rekel, da izkorišča zdaj Ogr- ska naš notranji žalostni politični polo- žaj, od katerega ima mnogo dobička. Delegat Delugan tožil je o žalost- nih gmotnih razmevah južne Tirolske. Južna Tirolska ne more dati dovelj ži- veža svojemu prebivalstvu. Zato se pa isto izseljuje, in sicer ga gre gotovo nad 10 od sto v Ameriko, tako, da je kakih 45.000 vseh onih, ki so zdaj v Ameriki, in ki so se iz nje že vrnili. Pri izselje- vanju pa imajo prevelike sitnosti ti ubogi ljudje. Večkrat jih celo agentje oslepa- rijo. Vlada bi morala skrbeti za to, da bi avstrijski konzuli za naše izseljence bolj skrbeli, jim celo šli na roke pri iskanju dela itd. Potem je priporočal govornik jed- nakopravnost vseh narodnosti v državi, češ, da je ta jedini pogoj za notranji mir. — Pečal se je tndi z zadevo prof. Gubernatisa. Rekel je, da ako je dovo- Ijono nemškim profesorjem, da obdržu- jejo v Solnogradu prosto nemäko vseu- čilišče, iwtotako bi moralo biti dovoljeno tudi Italijanom. Sicer bi se pa ylada vsemu tcmu izognila s tem, ako bi usta- novila na italijanskih tleh toliko zaže- Ijeno popolno italijansko univerzo. Tudi ta govornik je grajal sklenjeno začasno pogodbo z Italijo s tem, da se je dovolilo Italiji uvažati ludi v mesecu januvarju italijansko vino v Avstrijo proti plačilu carine 3 gld. 20 kr., ško- doyalo se je jako vinskemn pridelku južne Tirolske. — Ker je les jeden glav- nih pridelkov jožne Tirolske, priporoča govornik, naj bi pri sklepanjn dlinitivne pogodbo z Italijo ostalo glede lesa vse pri atarem. Politiöni pregled. Proračunski odsek avstrijske delegacije. V sredo se je bavil odaek avstrijske delegacijo s proračunom za oknpirani deželi Bosno in Hercogovino. Skupni si- nančni minister Burian je izjavil, da hoče voditl upravo okupacijskih dežei po- polnoma v duhu svojega prednika Kallaya. Kot napredek v gospodarskem oziru je omenjal govornik delno zgrajenje že- lezniške proge od Serajeva do vzhodne meje. Gorornik je rokel, da ?e Htro^ki za lo železnico pokrivajo a dohodki Boiine in Hercegovine, dasiravno bo ista nosila več koristi skupni monarhiji, nego oku- piranim deželam. Minister Burian je muenja, da bodeti okupirani deželi v najkrajšrm času zamogli sami nosili vho svoje stroške. Kot svojo prvo nalogo smatra minister Burian davčno reformo. V tem pogledu se je prvi korak že na- pravil a tem, da se danes prejänje de- setine plačujejo v denarju. Nasproti pri- tožbara izrečenim od več govornikov, glede konkurence bosanskega lesnega izvoza, katero občutijo posebno alpske dežele, izjavil je minister, da se Bosni ne more odrekati pravica izkoriščevanja svojih pridelkov. Trditev, da je bosansko gozdarstvo neracijonalno, je neosnovana. Minister je povdarjal, da je večina pogodb glede lesa sklenjenih na daljSi čas, vsled Cesar ni mogoče na ittih ničesar spre- meniti. — Nemcl proti Derschattl. Poročali snio že, da jo predlagal delegat Derschatta v proračunskem od- seku avstrijske delegacije ro.solucijo, da ima vse pravice glede armade cesar sam. Nemški nacijonalci so po večini proti temu, da bi se tako omejevala prostost purlamenta. So pa tudi Nemci, ki se boje prestolonaslednika. Ogrska. Ljudska stranka podpira obstrukcijo v državnern zboru z namenom, da one- mogoči Tiszovo minister*».™. V liberalni stranki so prepričani, da se je položaj vsled taktike katoliäke ljudske stranke poslabäal. Upokojenje Italljanskega poslanlka na Ounaju. „Capitale" javlja, da je kralj Viktor Emanuel podpisal dekret, s katerim se stavlja v pokoj dosedanji ilalijanski po- slanik na Dunaju, grof Nigra. Nemčlja. V državnem zboru je bila v torek sprejeta vladna predloga, da se pošljejo nove vojne čete v južno Afriko. Proti so glasovali le socijalni demokrati. — Pri oklicu za mobilizacijo druge mor- narske divizije za južno At'riko se je na povelje: „Prostovoljci naprej !" oglasila vsa tisoč mož broječa divizija. Nov način zatlranja francosklh kongregaclj. Iz Pariza poročajo: Proti vladnernu predlogu gtede pouka kongregacij je na- stopil poslanec iz Algira, Colin, s po- 8ebnim predlogom, ki tudi hoče prepre- čiti kongregacijski pouk, vendar na „svo- bodoljubnejšiil način, da bi preveč ne trpela državna blagajna. Colin pravi, da v petih letih, kakor hoče vlada, ne bo mogoče nadomestiti kongregacij popol- noma s svetovnimi šolami, zato nasve- tuje, naj se nastopi proti kongregacijam, ne pa proti članom kongregacij. Kongre- gacijam, ki imajo še sedaj dovoljenje, naj se pravica pouka pusti, a prepo v6 aejim vsprejemati novih čla- nov, novih dovoljenj pa se naj ne daje kongregacijam. Colin pravi, da tako v 2f) letih ne bo kongregacij. Papež Plj X. In sultan. „Italic' poroča, da se je av. oče obrnil do sultana s prošnjo, naj trpin- čenju kriatijanov v Macedoniji naredi ko- nec. Sultan je od^ovoril uljudno, obljubil pa nič. Boris Sarafov v vatlkanu. Iz Rima poročajo: Boris Saral'ov je vložil pri vatikanu predlog, naj ta do- voli Macedoncem cerkveno unijo in jih vzame pod svoje varstvo. Balkan. .< Zadnje dni je prišlo med turäkimi vojaki in med neko ustaško četo ob turško-bolgarski meji do krvavegtt spo- pada, pri katerem so bili poraženi Turki. Po najnovejših poročilih sta se civilna agenta Müller in Dernerik podala v Solun, kjer bodeta imela stalno bivališče. Tja pride te dni tudi generalni guverner Hilmi-Paša. Sultan ni mogel vsprejeti imenovanih dveh agentov, ker je baje prehlajen. Najbrže pa sta mu ta dva agenla tako zoperna, da jih 3e videti noče. Iz Solije se poroča, da se pripravlja Bolgarija z vso hitrostjo na vojsko. Tudi Turčija ue drži križem rok v tem po- gledu. Na akrajnem Vstoku. Zadnje dni so skoro popolnoma po nehala bojevita poročila glede ^krajnega Vstoka in je danes vse časopisje mnenja, da vsaj za sedaj ne pride rned Rusijo in Japonsko do vojsko. Iz Petrograda se poroča, da hoče Rusija na vsak način nsireči nekaterim zahtevam Japonske ter da se Japonska in Rusija glede Koreje tako sporazumeti, da bode prevladal na južnem delu Koreje japonski. na sever- nem pa ruski upliv, ter da ostane med tema dvema deloma äe neki tretji neu- tralni pas. Prišli so pa zdaj do prepri- čanja in celo do dokazov, da je bila An- gleška ona skrivna moč, ki je podpiho- vala Japonce proti Rusom ter jih hotola zaplesti v krvavi pies z Kusijo. Domače in razne novice. lmeuuvanjo v pu^tui «lužbi. — Postni oskrbnik v Gorici g. Kdvard Hö- ger pl. Högersthal je iinenovan vižjim poštnim kontroloriem. Postni kon- trolor in vodilelj po:5tne^a urada v Trstu g. Karol R o g h o I I a imenovan je pa viäjim poätnirn konlrolorjem ter viSjim poätnim oskrbnikom v Gorici. Poätni kontrolor g. FrančiSek Hafner v Pulju iiniinovan je za poštnega oskrbnika v Pazinu. — Umrla je včeraj predpoldne ob 9. uri v svoji viti, ki se nahaja v Gorici na Krane Josipovem tekališču ät. 30, soproga mornarienega poveljnika, gospa baronica ttrna Spaun roj. Lobmeyr v 42. letu svoje dobe. Bolehala je že delj Öasa. Da bi si popravila svoje zdravje, nastanila se je äele pred kralkim casom v Gorici. Pred par dnevi prižol je v Gorico tndi njen soprog, ki se je zaradi zasedanja delegacij moral muditi na Dunaju. Pogreb se bodo vrsil jutri predpo- ludne ob 11. uri in pol, Smrtna kosa. — V pondeljok jo umrl na Slapu pri Vipavi tamoänji žu- pan g. Ferdinand Malik. Iz Zagreba porocajo „Kdinosti", da je umrl tamkaj dne 18. t. m. tolminski rojak narednik-perovodja na vojaškem sodiäcu. g. Roman G u 1 i n. v 27. letu svoje dobe. — Pokojnik je bil brat, sedaj tudi že pokojnega Ludovika Guiina, odvetni- äkoga koncipijenta. Umrla je v Sernpasu v sredo zve- čer v 73 letu svojo starosti, previdena 3 sv. zakramenti Katarina V a 11 a iz Pi- rana. Pokojnica jo bila služkinja pri g. Ant. pl. Monariju, županu in veleposest- niku v Šempasu. Bila je jako pridna in skrbna, kar naj priča to, da jo služila v omenjeni hiši nepretrgoma 53 let in jo bila zato pred tremi leti odlikovana l bronasto svetinjo. Taki posli so sebi, a tudi gospodarjem v cast, a se jih dobi dandanes žalibog jako malo. Naj v miru počiva! V Orehovljah je umrl v torek tamk. poseatnik France pl. B a t i s t i č star 66 let. Ranjki je bil iz stare plernenite dru- žine plem. Rottenfold, a je ta naslov skoraj opustil. Iz te družine jo bil mon- signor Andrej de Battistig Rottenfeld, protonotarij apostolski, ki je umrl prod sto leti. N. v m. p. — 70letnica dr. Job. Yosujaka. — V sredo je praznoval 701etnico svojega roJ8tva slovenski pisatelj in veteran slo- venskih politikov g. dr. Jos. Vošnjak. Slo- vensko pisateljsko društvo je prirodilo svojemu ustanovitolju v mali dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani časten večer. na katerega je prišel iz zelene Štajorske gosp. jubilant. — Udeležilo se ga jo mnogoStevilno občinstvo obeh slo- venskih strank, pred vsem seve zastopniki slovenskega literarnega in politiönega življenja. — Med doälimi mnogobrojnimi čestitkami bila je tudi ta-le krasna če- stitka na^ega pesnika S. Gregorčiča: „Pač stara se posamna glava, a narod vedno se mladi; ne stara se zasluga prava med narodom na vek živi. I Ti, za dom zaslužni mož, žil v narodu do veka boS.rf Iz Hoflnja nam piäejo: Č g. Jan- Kv. Jarcc, kurat v Ročinju, leži vže 12 dnij hu'lo bolan. Priporočamo ga vsem p. n. gospo- dom sobratom v pobožen „Memento". Za „Solski Doni" so plačali pred- sedniSlvu : DUž Čufer, ključar v Oreheku 1 K; Wan Mavri, organist I K; Jožef Mavri, ključar 86 vinarjev; Andrej ürsiö, vikar v Oreheku 2 K 14 h (nabral tudi zneska 7 in f> K, poslano iz Mudajužne); Cilka Čebron v Gorici, prvi dar za novi „Solski Domu 4 K; dobrotnik 24 h; Ivan Golja, linančni svetnik v p. 20 K; Josip Kosec, žopnik v Kamnjah 10 K; Ivan Košir, vikar v Oblokah 5 K ; Fran Rudež, vikar na Gradišči rJ K. Upravništvo prejelo: Karol Skubin, v Korminu 5 K. Srčna hvalft! Slovcnska mladiua v Gorici pri- redi dne 10. februvarja kosturnni venček v veliki dvorani hotola „Central" v ko- rist družbe sv. Cirila in Metoda. Kolikor moremo sodili po pripravah, obota biti zabava zelo živahna in sijajna. Natanč- neja poroöila siede. Povabila se razpo- žljojo v kratkom. I)<'ž*kliio ufiteljsko dniHtvo po- dalo jo dežolnemu odhoru stedočo vlogo : Visoki deželni odbor! Zakon, s kalorim so je namoravalo vsaj delonia zboljžati gmotne razmere učiteljstva v deželi in katerega je sprejel visoki deželni zbor v svoji seji dne 3. januvarja 1903 soglasuu, ni dobil Naj- vi^jegft potrjenja. — Učiteljstvo je spre- jeio z žalostjo na znanje to noprijetno vest. Toda jednako razburjenje in nekak obup pa jo prinosla mod nciteljüke vräte novica, da bi bil sklicau vis. deželni zbor Sole prihodnje polotje, in da pride 5ele todaj mod drugimi predmeli v razpravo tudi toliko zažoljena in zahtevana re- gulacija pravnih razmor uc'iteljstva. Kolikor državna in deželna upravr. toiiko uprave javnih in zanebnih podjetji skušajo spraviti sedaj v pravicno soglasje projornko svojega podrejenega osobja z veil no naraščajočo draginjo najpotrenejžib zivil. — Temu v dokaz navesti hočemo dejstvo, da jo dala državna uprava ravno v proteklih dnoh prelep izgled požrtvo- valne velikodušnosti : ker ni prislo do sporazumljenja med gosposko in poslansko zbornico drž. zbora glede zakona o ura- vnavi plač avskultantom in sod. vajencom, odredilo je c. k. ministerstvo, spoznavši potrebo nujno pomoči, da se admini- strativnim potom povisajo in začasuo uredo place imenovanirn uradnikom, do- kler so ne sklene dotični zakon. Vis. dež. odbor izvoli naj posnemati v tem drž. upravo tor naj nakaže vsem učileljem in učiteljicam na javnih ljudskih in inosčanskih šolah doželo primorno osebno doklado, katero naj bi dobivali do sprejetja in potrditvo novega, gori omenjenega Sol. zakona. Na ta nat'in ugodi vis. dež. odbor le opravičenim zahtevam vsega stanu. Razlogi s stališča podagogiko pra- visinosti in clovekoljubnosti odločno za- htevajo, da «e to zgodi brez odlaäanja! üavfni oddelek c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici razglaSa: Rok za vlaganje napovodi o osebni dohodnini poteče s koncem tekočega meHeca ; s tem so obveščajo kontribuenti, ki so pod- vrženi osebnemu davku, da se izognejo posledicatn označenim v i&. 205 in 260 postave z dne 25. oktobra 1896 (I. drž zak. at. 220). ,,L' Eco del Litorale". — V pred- zadnji Številki smo i/pisali iz lista „L'Eco" odstavek o „Legi Naz." in povedali Se par drugih stvari. Poročali smo objek- tivno brez vsakožnih osebnoatnili opazk. Na to naäe objektivno poročilo zabrusil nam je list „L Ecou v at. 10 dne 18. t. m. v obraz jako strupon odgovor, v ka- torem je sam sofizem. Očitajo nam, dulažemo, natolcujemo in da dišijo naäe besedepo 1"arizej- B t V U. Oglejmo si stvar natančno ! 1. ,,L' Eco" pravi, da 1 a Ž e m o, ko piSemo, „da je list „L'Eco" preäel vroke „Popolovega" ureduika, ker je vendar resnično, da sta z novim letom preäla oba lista v roke novega urednlka, ka- terega nadzira poseben uredufški svet". Mi pa smo pisali doslovno : „List „L'Eco del Litorale" je prešel z novim letom v druge roke. Gospodar lista „II Popolo" je postal ob enem gospodar tudi lista „L' Eco del Litorale". Čitatelji naj sodijo, ali je v naših hosedah laž, ki se nam očita. Gospodar jo vse kaj drugega ko urednik. Prav za prav smo še premalo rekli, ker odbor- niki „Milarijanske tiskarne" vedo pove- dati, da je gospodar listn „II Popolo4' po- stal gospodar lista „L'Eco" že v minu- lem letu. Sicer pa je prejänji de- janski urednik „Popolov" se- daj prodsednik uredniskega sveta lista „L'Eco". Torej tudi v tem pogledu nismo lag ali. 2. „L1 Eco*1 pravi dalje, da je „Gorica" za neko frazo o „Legi Naz.*4 hotela zvrniti odgovornost na „Popolo". 0 Igovarjamo, da to ni bila gola Iraza, ampak eel odstavek o „Legi Naz.". Lista „Popolo" pa nismo v toj zadevi uiti omeniii. 3. ,.L' Eco del Litorale" piše dalje, du je „Gorica" po farizojski v skrbeh za njih katoličanstvo. Mi smo pa pribili le golo dejstvo, da so v prvih älevilkah ohetali korenito prernombo v listu, a da jo papež Pij X. izrazil željo, naj bi list k.tkor v preteklostl deloval za zmago katoliäki stvari. To dojstvo smo pribili brez vsake opazke. Čitatelji naj iz toga sodijo, s kom iniamo opraviti. Za to pa rečemo: Le tiho, lo tiho. dragi „Popolovci" okolu lista „L'Eco-1! Bodite zadovoljni, da molčimo..... SUviieinu 4j. kr. pošlueinu in brzojavueinii ravnateljstvu v Trstu na zuanje. ~ Z oziroin, da narnorava vpoljati poätno ravnateljstvo v Trstu vozno poätno zvezo med Kozano, preko Ločnika, Podgore in do Gorice (kolodvor), do^lo nam je iz dolenjih Brd več poročil, ila bi se sestavil vozni rod isto pošte na takšon način, da bi bil določen odhod pošte iz Kozane in sicer od 6—7 ure zjut.; in to zaradi tega, da bi bilo mogoče po- potnikom se voziti s poäto, ker ravno ob navedenih urah odpotuje Jjudstvo v mesto. Na vsak drngi naöin vpel;an;\ vozna podta bi bila v tein oziru zu pri- zadete obeine brezpomembna in jako »fcugoijnu. Slavno c. kr. postno ravna- teljstvo naj blagovoli upofitevati i/.ražene želje prizauetih nbtiin in ljudstva, ker odgovarjajo popoluoma dejanskim raz nieram. — Vpisovanji' v dnizbo «v. Mohorja. —- Kdor ieli vpisati se v to prekoristno družbo, naj slori proj ko mogoče. Stare ud(3 proximo, nai ostanejo družbi zvesti in naj vplarajo udnino. V Gorici so vpisnje in vplačuje pri cerkveniku stolne eerkve g. Jožefo Čigonu. Naprej in riavzgor, ne nazaj in navzdoi ! Smola iia vlpavski zeleziiiei. — Vsako toliko se i-uje kaka tlntna s to naže polževke. Dunes zmanjka na stroju premoga, in si ga mnra strojevodja iz- posoditi pri bližnjem kovaču, jutri zle- zejo vagoni v blato in jih koinaj izvle- čejo iz njega, zdaj zmanjka stroju spet sape, in polniki rnorajo zaradi U'ga ea- kali, da pride zopct do nje Kakor ču- jemo, ne jo Ludi v sredo nekaj takega pripetilo večernemu vlaku, ki vozi iz Gone« v Ajdovsčmo. Tarn nekjo mod Volčjodrago in Dornbergom jo stroj bkratu opeäal in ni ga bilo mogoče vee spravili naproj. Zaradi tega si jo moral poiskati, tako se nam pripi'veduje stro- jevodja voznika, da ga je poljal v Ajdov šeino po stroj, ki se nahaja tarn v re- zervi, s kalerim je prihitel potem bol- nemu stroju na pomoč ter gu privlekel z vlakoni vred okolo polunoči v Ajdöv- ščino. Pa bo še kdo trdil, da ni na vipavski železnici vse urojeno po najno- vejših promelnih zahtevah ! Ujeta tli'ka. — Redar Anton Hu- mar je v soboto v neki krčmi aretiral dva nevarna tatova. Prvi bil je 55-letni Ivan Cekada rojen v Trstu, a pristojen v JelSane v Istri. Ta možak preživel je 20 let v ječah, namreč v Gradišču, v Kopru in v Ljubljani. Dragi pa je bil neki Ga- rantito Kirin, star 28 let, doma z Vi- demskega, ki je bil I. 1896 izgnan iz naše države. Našli so pri njih velik nož, močno dleto in innogo kompromitujočih pisem. Ogenj. — V torek okoli 8. ure in pol zvečer začelo je goreti v zalogi tr- govca z železom Stikse, nahajajoči se v Raštelu. Prihiteli so hitro ognjegaaci, ki so ogenj kraalu pogasili. Izgiulla jc. — V torek je zapustila domačo hišo 50-letna Frančiška Fratnik in se ni še povrnila domov. Ker je ne- koliko slaboumna, so domači zaradi nje v velikih skrbeh. Zaprll so včeraj radi klatenja ne- kega Alojzija Marušiča iz Vogerskega. Tatvina pri *. oo. jczuitih. — V tukajsnjem samostanu č. oo. jezuitov je vkradel iu-kdo v noči od torka na sredo več špeha, masla in tudi nekaj denura. Konji splašill. — V četrtek okolo 1/o2. ure popoludne peljala sta dva vo- jaka topničarja voz stolic iz hotela „Cen- tralw' po telovadnem trgu in po ulici Petrarca. Stolice so bile namenjene za neko veselico, katero prirede častniki v palači grola Lanthierija na trgu sv. An- tona. Dospeväi na Corso Verdi sta se konja splašila, in vojak, ki je jahal, pa- d^ je 8 konja na tlak pred realko. Ko- nja Bta pa v divjem teku dirjala dalje po U>rso Verdi, in je levi konj pri ti pniiki tako močno zade! ob plinov sve- »iri i • Je3 aU1 pred hišo g. barona Winklerja da ga jeP koj drl nKa t]a ter se je ra«lo el na več koJv Ppi ,edigču ,n j« Ui voz, k, Jo odlela| na vsestrani) zadel 8 tako s o ob steber verande, nahaja^ joöo »e nad uhodon, v kavarn0 (la Jgu ie posul. K sreci skoči v i«m i • i Jko5a ko«ijaž .van LeSnv|k^ J,p» Pred ustavi, inače bi se Bog VP «« lg\*Ü sreč dogodilo. Vojak, ß ^ ^,k.ollk« ne- se ni hudo poakodoval. 0^'^Hii na vozii, ostal je popolnorna 'nenoäko dovan, ali strata, katerega j0 reve^ ™" stal, ne privoačimo nobenemu. H Odpnali so v Ljubljano, kOje prp_ stal dvadnt-vni zapor, in aicer 2aradi k|atenja, lvana Hribarja iz Crne?asi> kl Je bil ie 40-krat kaznovan in je ime, Proato stanovanjo in hrano nekaj ča8tl ladl v posilni dolavnici. — Odgnali So zopet v njegovo domovno občino onega Jos»pa Batiča, rojenega v Tistu, a pri- hUJS?* I,SV- Križ na VipavBkem ki je ^n taU^n raul kaznovan zaradi ^V ^^s^s^1 lega pod p Liw>al. dtt s0 bili Primorani tt SLlia ,roti občinskim redarjem ^ ]-l Z ntJ?\° na«ilno obna^^ 8uval j;h, jeOH iemnreč ter cel° mahal po «Jih- /al°tn «odi^ tukajšnje okrožno kot ka- zensko 8OdlS«ednei8 t. m. obsodilo na 5 mosrcn j^0 p00Q,r.nO z jednim poatom in z Jedl|in| ir|Jii|| |ežiWe|ji na mesec — V četrtek se je vräila pred tu- kajšnjim kazenskim sodi^čem obravnava proti 70-letnemu Francelu UrSiču iz Bilj. ToXon jo bil radi goljulije. Uraič; je narnroo inoSelaril v noki zadovi neki Krančiški Nemec, ki jo imela vsled krivib na podkov Ursičevil» ninogo äkode. Ursič jo bil obsojon nn 4-mesečno ječo1 Na 4 mosečno jočo je bil obsojon tudi Anton Susie iz Gonjač biizu Smart nega, ker je teleano tožko poškodoval lvana Kigarja. Potrjen incHtni prornniu. — C'»sar jo sankcijoniral proračun goriSkoga mesta za leto 1904. Pretop v Pevmi. V entrtek so so Ropat tepli v Povmi Pri ti priliki na- klostili so nokega Jozel'a Furlana tako hudo, da se mora lečiti v tukaj^nji bol- ni^nici. Z vrcl« vodo sa je polil. — V pondoljok sprla sta hu v Maražovi krčmi v St. Korjanu Vineencij Mužina in Jože Mačus, ki sta bila oba pijana. MuAina je lako razžalil MaČusa, da mu je ta zabrusil v obraz stoklonico tor ga še precoj ranil na desnem o^esu. Mužina skoci na to po koncu, zgrabi Mačusa za vrat, ter ga povleče k ognji^cu, kjer se je nabajala v kotlu vrela voda Tu mu jo ti.^cal z jodno roko glavo proti ognjn, z druu;o roko pa mu je vlival i/, kntla vrole vode po glavi in po hrbtu, kar jo provzrooilo tako grozno bolečine, da je Mačus začol straSno vpiti. Nesrocnež bil jo vos oparjen po glavi in tudi po hrblu. V takom stanu prenesli so ga domov. Mužina pa jo zbežal. Solska hraiiUiiicu — trebellca v Biljah dobro napredujo. Dasi so začeli šolski olroci vlagati Se 1(3 me^oca oktobra, vložili so vžo nad slo kron. — Nokaj teh kron bi bilo Slo gotovo za kolače, a so sodaj prihranjene. L)al Bog, da bi i naSi mladeniči in dekleta posnemali solske otroke ! Koliko kron so zapravi a plesom, z vinorn in z nošo!! „Kmetijska zadruga" v Ročiuju bode imela svoj redni letni občni zbor dne 7. i'ebruvarija ob 2 urah popoldne z dnevnirn redom: 1. Nagovor predsed- nika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročuo blagajnikovo. 4. Predlogi. 5. Volilev od- borništva in nadzorništva. iz I m on j eg a pri Št. Martina v Brdih nam pišejo, da se je protečeno nedeljo v Kojskem izbral osnovalni od- bor zavarovalnice za govejo živino Kojako-Št. Martin. Tudi novega cestarja so nastavili, ki bo gotovo skrbel, da bodo ceste v bodoče dobro oskrbovane, Iz Trnove^a nam piäejo: Na Tr- novem irnamo — cast, komar cast ! — zopet župana : bili smo anarhisti skoro celo loto. Zdaj pa je zavržen utok (re- kurz) trnovskih nezadovoljcev — — — čeS, vse je bilo prav in po stavno, kar so naredili gospod tajnik trnovski. . . Čemu je treba bilo rekurza? Saj gospod tajnik trnovski znajo in vejo, kaj je postava in kako se „klin za- " i j a" . . . Dolgo so sicer delali, pa naredili so je lo — postavno stareäin- stvo na Trnovem! Hvala vsem za trud — zdaj nismo več anarhisti: imamo županain njegoveg a tajnika! Kje so starešine in kakšni so — tisto nas niČ ne skrbi : gospod tajnik bodo vse prav naredili Burja podrla hiso. — v sredo so v Rihembergu dozidali gospodu Pe- čenku neko nad 4 metre visoko in f>0 metrov dolgo poslopje, kateio je name- raval rabiti za skladiače kož. Poslopjo je bilo zidano iz opeke in pokrito s korci Delo bilo je končano ob 6. uri zvečer. Na lieu mesta pa ni bilo drugega, nego samo jeden pes, cuvuj. Okolo 7. ure pa se je zagnala s tako silo burja v glavno pročelje novega poslopja, da se je iato s strašnim ropotom poružilo. Novo poslopjo bilo je hkratu ruäevina. Pes pa je ven- darle odnesel zdrave pete. Škode je bajo kakih 2000 K. Ustanovitev nove žnpnijo. — Kakor čujemo iz prav dobrega vira, se ustanovi v Velikih Žabljah v najkrajäem času župnija. S tern bode torej ustreženo vročim željam tamošnjega prebivalstva. Velika nesre^a v Podbrdu. — Od tam nust tržaške^a mestuega sveta. — Po dolgem ugibanju se je minititerski predsednik, kot voditelj mi- nistorstva za notranje reči, vendarle od- ločil nasvetovati cesarju razpust tržn- Skega mostnega sveta. Najvišji odlok je bil od ce.sarja podpisan dne 14. t. m., a doätavljen je bil po tržaškem namestni- Stvu tržaSkernu županu v pondeljek. Ka- kor je znano, je vsled pritožbe Gina Uompieria upravno sodišče razsodilo, da so bile volitve tržaškega mestnega za- stopa, ki so se bile izvräile v spomladi Ian3kega Iota, radi različnih nepostav- nosti, ki so se izvrSile že pri pripravah na te volitve, neveljavne in da je bilo nepostavno tudi postopanje novoizvolje- Ijenega rnestnega zastopa, ki je pritožbo Gina Dornpiera kar a limine zavrnil in volitve v celoti potrdil. Mestni zastop se je sicer vsled tega bavil v seji dne 22. decembra 1903. s pritožbo Gina Dom- piera, a je volitve potrdil zopet v coloti, ne moneč se za pravno naziranje uprav- nega sodišča, ki je označilo pripravljalno postopanje pri volitvah za nepostavno in zaradi tega tudi volitve za neveljavne. Ker je zaradi tega tržaški mestni svet tako očividno bil zakonom v obraz, je bilo prisiljeno ministerstvo za notranje reči, <5e ne zaradi drugega, pa vsaj iz spoätovanja do zakona delati na to, da se nepostavno izvoljeni tržaški me3tni svet razpusti. Praktičnih posledic pa ta razpust najbrže ne bode imel, in skoro gotovo je, da pridejo pri prihodnjih vo- litvah, ki bi se morale v smislu trža- äkega mestnega ätatuta razpisati v ätirih tednih, v mostni svet vsi oni, ki so bili zadnjič izvoljeni. Da ni imela vlada na- mena doseči z razpustom kak prevrat v upravi tržaškega mesta, spričuje dejstvo, da ostane na krmilu mestne uprave do- sedanja mestna delegacija, in ni določen kak vladni komisar. Res je sicer, c*a do- loča tržaški mestni ätatat, da ima v sla- čaju razpusta voditi agende mestne uprave do novih volitev mestna delegacija. Ali ta mestna delegacija morala bi biti po naäem mnenju postavno izvoljena, do- čim v sedanjem slučaju tega ni, ker, ka- kor je neveljavna volitev ostalih mestnih svetovalcev, ravno tako neveljavna je volitev tudi onih svetovalcev, ki sede zdaj v meatni delegaeiji. I/, tega je raz- vidno, da bi vlada prav lahko imonovala svojega komisarja, ako bi nameravala pri novih volitvah doseči drugi vspeh, nego pa jo bil oni, katerega so rodile zadnje volitve. Mall vzrok, osodepolna posle dica. — V torek priäel je v tržaško bol- nisnico 40-letni agent Karol Godnič, da bi našel tarn zdruvniäko pomoč. Pred par dnevi je Godnič obrezaval svincnik in se pri ti priliki z nožičem nekoliko ranil na nekem prslu leve roke. Vsled tega ma je zacola roka otokati. V to- rek pa je bila oteklina že tako volika, da ni pri Godniču nič več izdala zdrav- niška pomoč in je isti vsled nje izdahnil svojo dušo. Bila je namreč krv ostrup- ljena. ItttUjnnsko paralelke. — „Picco- lu" javljajo z Dunaja, da se objavi mi- nisLorski odlok glode promeščenja itali- jatiskih paralolk iz Inotnosta na Dunaj dne 23. t. m. TridentliiHki kue/oškol'. — l)u- najski uradni list priobčuje imenovanje monsgr. Endricija tridentinskim knezo- žkofom. Nesri^a na žele/ulci. — Na že- loznici med Sinjem in Spljetom se je do- godila v pondeljek popoludne velika ne- sreča. Burja bila je namreč tako močiia, da je prevrnila tri vagone. Pri ti priliki ostala ja mrtva jedna oseba, a dvanajst jih je bilo močno ranjenih. Smrt na pleslsču. — Blizu Trga na Koroskem je bil v neki goatilni plea. M^d plesalci je bil tudi neki mladi po- sestnik. Okolu polnoči mu je postalo slabo in krnalu na to je mladi mož utnrl na plesišču Pokojnik zapastil je vdovo in šest otročičev. Ženitev uadvojvode Franca Ka- rola. — Se precejšnjo senzacijo je vzbu- dila vest, da se namerava nadvojvpda Ferdinand Karol, brat naäega prestolo- naslednika, poročiti z g.čno Berto Gzu- ber, 8 hčerko profesorja na visoki teh- niäki soli Emanuvela Szuberja, ki je bil poprej docent na tehniäki äoli v Pragi. Profesor Gzuber je neki osebi sam priznal, da je nadvojvoda Ferdinand Karol že dne 24. decembra 1903. zapro- sil za njegovo hčer. Ker je pa nadvoj- voda Karol brat naäega prestolonasled- nika, ni izključeno, da ne bi bilo s tako ženitvijo prizadeto tudi prestolonasled- stvo. Zaradi tega nastajajo glede take ženitve v Najvišjih krogih mnogi pomi- sleki. Nesreča na tramvajski progi. — V sredo je trčil na Dunaju en motorni voz mestne cestne železnice z nekim drugim vozom, ki je bil napolnjen z ljudmi. Vsled močnega sunka so bile tri osebe vržene iz voza na trotoar in so težko ranjene. Nevarno je obolel v Zagrebu znani vseuoiliški profesor in poslanec dr. B r es z- tyenski. Bil je že previden s sv. zakra- menti. Želimo, da kmalu popolnoma okreva hrvatski domoljub. Veliki zameti v Bosni. — Iz Sa- rajevega se poroča: Po vsej deželi je zapadel velik sneg. V zapadni Bosni je vstavljen poätni promet. Bloemtontain pod vodo. — Raz- počenje vodnega rezervoarja, ki se na- haja izven mesta, je bilo provzročeno vsled dolgotrajnega deževanja. Dvajset do trideset oseb se je pri poplavanju vtopilo, 197 oseb je brez strehe in 176 his razruäenih. ZAHVALA. Za mnogoštcvilne dokaze iskrenega sočutja povodoni dolgo- trajue bolezni in smrti naše nepozabne in srčiio ljubljene mame g. Marije Strancar r. Batič kakor tudi za izredno Številno spremstvo na zadiijeni potu mile liam rajne, izrekamo najsrčiiejšo in najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znaiicem. Posebno se še zahvaljujemo preč. g. Štefanu Valentinčiču, kuratu iz Gabrji za požrtovalno pol- letno tedensko previdovanje s sv. zakramenti, preč. gg. sosednim duhovnom za spremstvo in mrtvaška opravila, veleč. g. dr. Aleksiju Rojic za ljubeznjivo požrtovalno večletno lečenje; dalje preblago- rodni obitelji veleč. g". viteza in župana Jos. Fabiani-ja zlasti pre- blagi gospej za vsevrstne ljubeznjive izraze sočutja, dekliški „Ma- rijini družbi", veleč. gg. drž. in zas. inženerjem kakor tudi drugim gg. ptujcem, vsem občinarjem in sosedom, posebno pa tudi onim, ki so nosile krsto, križ in sveče, domačim pevcem za ginljive ža- lostinke in sploh vsem bližnjim in daljnim, ki so kakorkoli pripo- mogli k izredno giiiljivemu pogrebu in nas tako tolažili ob naši nenadomestiii izgubi. Štanjel, dne 16. januvarja 1904. v Zaiujoči OHtali. Dognauo je, da so obče priljubljene in vsestraiidko raziirjeue »kapljice s v. M a rk a,» m e a t n e 1 e k a r n e v Z agr e b u, Markov trg, najpotrebnejše v vsaki Liii. lJo- dati se jili more bolnikom kot prvo pomoč, zdraviui pa v odvrnitev boleznij. Zato pa opo- zarjarno p. n. gg. čitatelje na danaSnji oglaa »M ea tu e 1 e k ar ji «« v Zagrebu, Markov trg, na 4. strain. Wilhelmov obliž. — Ta izključno v le- karni Fran a Wilhelm, c. in kr. dvoruega za- ložnika v Neu n kirchen, Sp. Avstrija, izdelani obliž, porublje se <5esto v vseh sluöajih kjerkoli je treba rabiti obliž. Posobno koristno deluje pri starih in no vnetih bolečinab, kakor pri kurjih oöesib, turih itd., katere so iina poprej oÖistiti ter potmn dotiöna meata pokriti z oblizo.ni na- mazanini na kosčeku platna ali usnja. Kna Skat- lja 80 vin., ducat äkutljic K 7.— ; 5 ducatov škatljic K 30.— V znak pristnosti je odtisJnjen na vsakern. zavitku grb trga Neunkireheu (sedem cerkva), Dobiva se v vseh lekaruah. Kjer se tie dobiva, pošlje, izdelovalec. V pinarui Seit/.-uve ti- bkatnr uasproti Hemeuišča š. 12 v <«ori<'i, Mr proriaja po zui/uni ottui — 2 K 1)0 vin. >------------------------------------------------i Veliki teden ali Velika noč, sptsal prof. A. Marušlč. Knji^Jt ne poäilja po pošti po povzetju. Kdor pa deuar /e z narociloinposlje prideue naj še 20 vin. za pošto. Pozor! Pozor! Vsako pilo in stru- galo se jamči. Kovače, ključavničarje, mi- sarje, čcvljarje itd. se oßo- aarfa, da stara pila in stru- gala (rašpe)se zopet mi tiovo nasekajo jako po cent. Pri- nesite ali posljite jih takoj v novo delavnico pil in strngal z> Gorici ulica Duomo 3, Vsakovrstnt ttove se izgo- tavljajo. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. Stev. 25, priporoča častiti dnhovščini in slavnema občinstvu v mesta in na deželi svojo trgovino jedilnega hlu^a n. pr. kavo: SantoR, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd istersko in dalrnatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. JVloko St. 0, 1, 2, 3 4, ft. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč' po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba sv. Cirila in. Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Ivan Bednarik I priporoča svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORICA Via Giardino 8 priporoča pristna beta In örna vina 4 iz vipavskih, ffurlanskih. briskih, dal- matinskih in iftterskih v i - noaradovi üoHtavlja na dom in razpoäilja po telex" .lici na vse kraje avutro-egerske monarhije a ¦odih od 66 litrov naprej. Nr\ xahtevo poäilj tudi uzorce. Cane zmern«. Postraiba poitena. Vsaka rodbina nuj hi v svoj priil r ,hib le Kathreincrjevo Kneippovo sladno kavo kot primes v«ak- dauji kdvui pij.xli. .____________________------------------------------------------------------J Leop. Reja, I gostilničar ,Pri Golobu11 na voglu ulice Morelli, I Priporočapristna briska be- i la in örna vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakem ' caßu z okusnimi lnrzlimi in I gorkimi jedili. | Zastopstvo za prodajo pra- I vega Ijubljanskega kislcga ' zelja v ^afaojih od 25 do 50 kg. I Za ninogobrojen obisk se pri- poroča slav. občinstvu v mesta I in na deželi. I NOVA ZAL0GA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diuruov in iieštevilno nabožnili različuo lino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstiiih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (rirami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, v-^-^v-—¦«w^w^—v^-v —-v^^-wsr^v^-v^-v pri Kojej jo izključena vsaka konkurenca. Narofitve se izvršijo točno in hitro. 9^" Ob nedeljah in praznikih je prodajaluica zaprta. "Tp(f Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vogrič. Kroj aška zadruga G[oriea, Qosposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospodc, modnc barhentc, in drugo manifakturno blago posebno za blizajo^i sc zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnizje mogočih konkurenö- nih in stalnih cenah. Yzorci najnovejše izbcrc se nazahtcvanjcpošiljajo brczplac no in poštninc prosto. Mnogo denarja! od 800 K na mesoc zamon« vsakdo zaslužiti lalikljico sv. Mark;« sc uporabljujo ah notr;i.iije in zunanje bolezni. l'osebno odstranjujejo Irpanje po kosteli, iiogali in rokah ter ozdrave.jo vsak glavobol. One delujejo nedosejüljivo in spasonosno pri žclodčnih boleznih. ublažujejo kälar in i/.tneČek, odpravijo uaduho, bolečine in kröe, posppšujejo in zboljsüjejo prebavo. cislijo kri in öreva. To pre/.enejo velike in male plist0 [n. bolečine po teh provzröcone. Tudi delujejo izborno proti bripavosti in prehhijenju. Lcöijo vae bolezni na jetrih in slezih ter „koliko" in süipanje. v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in od te izvirajočp bolesti. To kapljico so najboljse sredstvo proli liolezni na inalcrnici in ..niiidronii'1, in zato no bi sinele manjkali v nobeni incÄCanski in kme^ki hiši Dobivajo se samo'v „Mie»tni lekarni v Zagrebu". Naroö'uje. se edino in toöno le pod naslovem: „Mostna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poley corkve sv. Marka. Denar se pošilja napiej aü papovzaino. Alanj kol »>u ducat (12 sleklenif) 80 ne posilja. Cena je uaslodnja in sieer franko na vsako po.što: 1 - "¦ •• l'riznalnili pisein iinani na tisoce, da jih ni inogoče vseli tukaj pona- tisniti, zato navedoni imena le nokaterih gospodov, ki sos posehnim vspehoin uporabljali kapljice sv. Marka, lerpopo- uonia ozdravili: lv. Hurfntijicic. ucitelj .lanko Kišur, kr. nadlogar; Stefan ttarči^ župnik; Ilija Manič, opanöar; Solija Yu- helič, äivilja; Jožuf Seljanid, kmet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. ö