NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 5 - LETO 54 - CELJE, 4. 2.1999 - CENA 280 SIT
PODIVJANA DEVICA
Čerenakovim v Košnici pri Celju
je odkrušen kos skale odnesel
vogal hiše. Stran 15.
Realist in
pustolovec
Brata Vlado in Borut Korun iz Velenja živita v dveh
različnih svetovih. Reportaža na strani 17.
UCELU
POZNANI
Kralji vina in kopriv - celjski ansambel
Bori&The Young Ones. Reportaža na strani 16.
USODNO TELIFOISKO VEDEŽEVANJE 090
Klici za napoved usode po telefonu so večkrat beg iz osamljenosti. Reportaža na strani 33.
športnik leta
otoreportaža s proglasitve najboljših športnikov minulega
leta po izboru bralcev in poslušalcev nt&rc. stran 19.
MFORMACIJE IN PRODAJA AVTOCENTER KOŠAK, Bežigrajska 13, Celje, tel.: 38-511
2
DOGODKI
Antena sredi Evrope
Z gospodarskim uradom v Bruslju se bodo slovenska podjetja lažje uveljavljala na združenem evropskem trgu
Območna gospodarska
zbornica Celje je pripravila
pogovor z dr. Borisom Cize-
ijem, vodjo slovenskega gos-
podarsko-raziskovalnega ura-
da v Bruslju. Urad ustanavlja
GZS, delovati pa naj bi začel
najkasneje maja letos.
Med ustanovnimi člani ura-
da, ki naj bi bil v pomoč sloven-
skemu gospodarstvu pri vklju-
čevanju v Evropsko unijo, sta še
ministrstvi za znanost in tehno-
logijo ter za kmetijstvo, kot pri-
druženi člani pa se lahko vklju-
čijo tudi vsa večja podjetja. »V
GZS smo že nekaj let ugotavlja-
li, da bi gospodarstveniki mora-
li v središču Evrope imeti svoj
urad, ki bi kot nekakšna antena
spremljal vsa dogajanja v uniji
in bi na osnovi tega nudil infor-
macije, storitve in servis zainte-
resiranim podjetjem,« je o usta-
novitvi gospodarskega pred-
stavništva povedal podpredsed-
nik zbornice mag. Cveto Stan-
tič. »Priti do pravih informacij,
četudi neformalnih, bo ob
vključevanju Slovenije v EU in
tudi kasneje ena od najbolj po-
membnih predpostavk, ki jih
bodo naša podjetja potrebovala
pri načrtovanju svoje razvojne
strategije.«
Gospodarski uradi so v uniji
že ustaljena oblika delovanja
raznih interesnih združenj, saj
jih je samo v Bruslju več kot
1400. Italija in Avstrija, na pri-
mer, jih imata vsaka po 22. Dr,
Boris Cizelj je povedal, da bo
slovenski urad v primerjavi z
drugimi nekoliko drugačen, saj
bo združeval gospodarstvo in
razvoj no-raziskovalno sfero.
»Takšno skupno delovanje je
namerno,« je povedal dr. Cizelj,
»saj želimo, da bi se tudi razi-
skovalna dejavnost, ki je bila v
preteklih letih postavljena na
stranski tir, vključila v prestruk-
turiranje našega gospodarstva.«
V uradu bodo zbirali informaci-
je o bodoči evropski zakonodaji
in jih posredovali slovenskim
podjetjem, da se bodo lahko
pravočasno pripravila na nove
pogoje enotnega tržišča, posre-
dovali bodo tudi vse informaci-
je o projektih, ki jih financira
evropska komisija, z lobira-
njem pa bodo poskušali uvelja-
viti slovenske interese ter prido-
biti kar največ podatkov, ki so
pomembni za naša podjetja.
Glede na dosedanje pogovore
dr. Cizelj a v posameznih ob-
močnih zbornicah gospodars-
tvenike najbolj zanima, kje lah-
ko dobijo informacije o virih
financiranja za posamezne pro-
jekte, posamezne regije pa želi-
jo izvedeti čim več o regional-
nem sodelovanju, ki ga vse-
stransko podpira tudi unija.
JANJA INTIHAR
f Fbto: GREGOR KATIČ
Slovenski gospodarsko-raziskovalni urad v Bruslju so predstavili podpredsednik GZS mag. Cveto
Stantič, direktor Območne zbornice Celje mag. Franc Krmfelc in vodja urada dr. Boris Cizelj.
Omejitev obiskov bolnišnici J
v celjski bolnišnici so v ponedeljek zaradi povečaneg-
števila prehladnih in vročinskih obolenj omejili obisk^
Bolnike lahko obiščejo le najožji svojci, največ dva na
dan.
V bolnišnici, kjer imajo nekaj težav tudi zaradi obolelo
sti zdravstvenega kadra, prosijo, naj ljudje omejijo obiske
tudi v speciaUstičnih ambulantah. Ukrep bo veljal de
preklica, kdaj naj bi se to zgodilo, pa je težko napovedati
Prehladna obolenja, ki so običajna za ta zimski čas, so se'
bolj množični obliki pojavila na Celjskem pred štirinajsti'
mi dnevi. V celjskem zavodu za zdravstveno varstvo
pravijo, da o epidemiji gripe za sedaj še ni mogoča
govoriti, tudi povzročitelja gripe v dosedanjih analizah
niso odkrili.	Ji
Podžupana Anion Mesic in
Slanico Novaic
Svetniki občine Polzela so
na 2. redni seji imenovali
komisijo za pripravo statuta
Občine Polzela in poslovni-
ka občinskega sveta.
Komisija, ki ji predseduje
Marjana Šmajs, mora do 12.
februarja pripraviti osnutek
statuta ter poslovnika. V nada-
ljevanju so svetniki sprejeli
predlog sklepa o začasnem fi-
nanciranju Občine Polzela za
obdobje od 1. januarja do 31.
marca. Hkrati so 74 gospodinj-
stev, ki so poravnali finančne
obveznosti pri gradnji vodo-
vodnega omrežja, oprostili
plačila komunalnega prispev-
ka za priključitev na vodovod-
no omrežje Podvin-Andraž-
Dobrič. Polzelski svetniki s
sprejeli statutarni sklep o irni
novanju dveh podžupanov.;
komunalno urejanje bo sklaj
no s funkcijo podžupana
bel Anton Mešič (SLS), za p
dročje negospodarstva j
Stanko Novak (SKD).
Župan Ljubo Žnidar je sve
nikom predstavil pogovoi
spodnjesavinjskih župane
glede delitvene bilance. Tal
so se že dogovorili glede h
drov, v občini Polzela bo i
finance skrbela Tanja Mavri
Župan je svetnike seznanil, č
bo svojo funkcijo od 1. fi
bruarja naprej opravljal profi
sionalno.
T. TAVa
Za hotel ob Tovarniški ulici
Celjski svetniki so v torek
po hitrem postopku sprejeli
odlok o zazidalnem načrtu
dela Gaberij, kjer želi Bogo-
mir Lešnik s Polzele urediti
hotel ob Tovarniški ulici.
Lešnik je lastnik stavbe ob
Tovarniški ulici, v kateri je
bila obratna zdravstvena am-
bulanta Cinkarne Celje, z nje-
no adaptacijo in izgradnjo pri-
zidka pa žeU na tem območju
urediti hotel. V obstoječem
objektu naj bi bile izkoriščene
tri etaže, skupaj s pritličnim
prizidkom pa bodo v hotelu v
pritličju recepcija, avla, dvora-
na, pivnica, restavracija s ku-
hinjo, pisarna sanitarije z gar-
derobami in pomožni prosto-
ri, v nadstropju in mansardi
pa je predvidena ureditev 16
sob. V drugi fazi bo mogoča še
dozidava depandanse, v kateri
bi v treh etažah uredili sobe za
goste.
Preselitev Cinkarne na novo
lokacijo in porušitev dotraja-
nih cinkarniških proizvodnih
objektov, zlasti pa bližina
mestnega središča na eni in
rastočega poslovno trgovin-
skega kompleksa ob Maribor-
ski, Dečkovi in Bežigrajski uli-
ci na drugi strani ter pomanj-
kanje prenočitvenih zmoglji-
vosti v Celju, so Lešnika vodili
v odločitev za ureditev hotela.
Edini pomislek, ki ga je v
mestnem svetu na račun ure-
janja hotela izrekel svetnik
SDS Stanislav Hren, je bila
ekološka degradacija območ-
ja, kjer naj bi zaživel nov ho-
tel. Investitor je o vplivih oko-
lja že pridobil mnenje Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje,
iz ocene strokovnjakov pa je
razvidno, da bo pri urejanju
hotela zaradi močnega indu-
strijskega zaledja treba poskr-
beti za temeljito protihrupno
zaščito (zvočno izolirana pro-
čelja ter trojna zasteklitev
oken).	IS
Evropsici duh na Prešernovi
Banka Celje bo v torek, 9. februarja, odprla prenovljeno
poslovalnico na Prešernovi ulici v Celju. Prostorov ni le
posodobila, ampak jim je po nemškem vzoru dala tudi nove
vsebine.
Poslovalnica, ki so jo pričeli prenavljati v začetku lanskega
oktobra, bo razdeljena v tri sklope. V prvem, ki bo ločen od
ostalega dela, bo tako imenovana hitra ali denarna cona. Odprta
bo 24 ur na dan in bo poleg testne enote SKB banke v Ljubljani
prva tovrstna cona pri nas. V njej bosta med drugim dva
bankomata, dnevno-nočni trezor in predalčnik za nočno odda-
janje pošte in gotovine. V poslovalnici bodo seveda tudi klasič-
na bančna okenca, večji prostor pa bo namenjen finančnemu
svetovanju in kreditiranju, ki je prej delovalo v Vrunčevi ulici.
Novost bo tudi poseben vhod za invalide.
Banka je v skladu s svojo razvojno strategijo združila tri
ekspoziture v Celju v poslovno enoto Celje, ki ima enotno vodstvo
ter dve poslovalnici - v Vodnikovi in v Prešernovi ulici.	JI
Proslava v
Gracnici in
Sedlarjevem
Pri spomeniku Ilije Ba-
dovinca v Gračnici pri
Rimskih Toplicah je bila
včeraj krajša slovesnost v
počastitev 55-letnice pri-
hoda 14. divizije na Šta-
jersko.
Proslavo, na kateri so se
spomnili tudi »živega zi-
du«, je pripravilo Območno
združenje borcev in udele-
žencev NOB Laško in Rade-
če. V spomin na slavni pri-
hod »štirinajste« bo v sobo-
to, 6. februarja, proslava tu-
di v Sedlarjevem na Koz-
janskem. Ob tej priložnosti
bodo pripravili krajši kul-
turni program, ki ga bodo
izvedli učenci Osnovne šo-
le Bistrica ob Sotli. Začetek
prireditve, ki bo ob parti-
zanskem spomeniku, bo ob
11.30.	BJ
DOGODKI
3
Ženska fronta v politiki
Svetnice s Celjskega se bodo občasno srečevale - Povezovanje ne glede na strankarsko pripadnost
jsja pobudo Urada za žensko
jolitiko Vlade RS so se minulo
iretlo v Celju srečale svetnice s
;eljskega. Kot je povedala di-
^ktorica urada Vera Kozmik,
,aj bi ženske, na lokalnih voli-
vah izvoljene v občinske in
nestne svete, sčasoma stkale
[irežo, znotraj katere bi odpi-
ale in seveda tudi iskale odgo-
ore na probleme, povezane z
olj »ženskimi« vprašanji. Na
eljskem naj bi se oblikovali
ve mreži; ena okoli celjske in
ruga okoli velenjske mestne
bčine.
m ■
v Celju so se svetnice sestale
' nekaj dni po prvem tovrst-
em srečanju na Gorenjskem,
nekaj mesecih pa naj bi se po
;ej državi stkala mreža, ne-
ikšna ženska fronta v politiki,
bo prvenstveno skrbela za
)vezovanje in sodelovanje
'nsk, ne glede na njihovo
rankarsko pripadnost. »Žen-
e so v politiki potrebne, naš
'lež se mora povečevati, saj
aksa kaže, da so vse ekipe, ki
spolno mešano sestavljene,
i svojem delu uspešnejše,« je
)udarila svetnica iz Žalca.
Vera Kozmik pa je ob priza-
devanjih za oblikovanje mreže
poudarila, da nikakor ne gre za
politiko proti moškim ali na-
stop proti moški politiki, pač
pa za tvorno sodelovanje obeh
spolov v iskanju najboljših reši-
tev za delo na lokalni ravni. Da
vselej ni dobro, če odločajo le
moški, so ponazorile s prime-
rom s Primorske, ko so svetni-
ki izbirali med dvema naložba-
ma, le eno pa naj bi tudi uresni-
čili. Kljub temu, da je v občini
precej malčkov, ki jih morajo
starši voziti v vrtec v sosednjo
občino, so se brez posebnih
pomislekov odločili za gradnjo
mrliške vežice in ne vrtca. »Če
bi bila v moški družbi vsaj ena
ženska, bi bila razprava zago-
tovo tehtnejša in daljša, morda
pa bi vrtec le zmagal,« so argu-
mentirale potrebo vnašanja
ženskega pogleda, razmišljanj
in izkušenj v politiko.
Prvega srečanja, ki je bilo
namenjeno svetnicam iz 20 ob-
čin celjskega območja, se je
udeležila dobra tretjina od 31 v
teh občinah izvoljenih svetnic.
Dogovorile so se, da se bodo
srečevale tudi v prihodnje, pra-
viloma enkrat na dva meseca.
vselej v drugi občini, za sreča-
nja, pa bodo ženske izbrale
tudi nosilno temo. Na prvo sre-
čanje so povabile tudi vse žu-
pane, vendar med slednjimi ni
bilo odziva, zaradi zadržanosti
pa se je opravičil le celjski žu-
pan Bojan Šrot. Morda pa bo
bolje že na prihodnjem sreča-
nju, ali pa v nizu prireditev,
vezanih na položaj žensk, ki se
bodo do konca februarja zvr-
stile v Celju. Sinoči, v sredo, so
v Muzeju novejše zgodovine
Celje skupaj z Zgodovinskim
arhivom Ptuj odprli razstavo
Dekleta in šola, v sredo, 10.
februarja, bo v muzeju pogo-
vor z Vero Kozmik o položaju
žensk v Sloveniji, v drugi polo-
vici meseca pa bo sledilo še
strokovno srečanje o zaposle-
nosti in brezposelnosti žensk
na širšem celjskem področju
ter možnostih zaposlovanja,
izobraževanja in delovne ka-
riere v dveh večjih podjetjih ter
predstavitev knjige zbranih del
Angele Vode Spol in upor.
I. STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Na novembrskih lokalnih
volitvah je bilo širom Sloveni-
je v občinske oziroma mestne
svete izvoljenih 370 žensk
oziroma 12 odstotkov, kar je
za 2 odstotka več kot na voli-
tvah pred štirimi leti. V anali-
zi volitev, ki jo zaključujejo v
uradu, pa tudi ugotavljajo, da
so podatki za Celjsko slabši od
državnega povprečja. Nekoli-
ko boljša je slika pri županih,
saj smo v blizu 200 sloven-
skih občinah izvolili le 9 žu-
panij; dve, Vida Slakan v Obči-
ni Tabor in Anka Rakun v
Občini Ljubno pa sta s širšega
celjskega območja.
V celjsko mrežo bodo
vključene občinske svetnice
iz območih upravnih enot
Celje, Slovenske Konjice,
Laško, Šentjur, Šmarje in
Žalec, v velenjsko mrežo pa
svetnice iz šaleških in zgor-
njesavinjskih občin.
Županov rez v Galiciji
^a predlog žalskega župa-
Lojzeta Posedela so svet-
ci na zadnji seji razrešili
Sasni odbor Krajevne
Lipnosti Galicija, za delo
pooblastili Vladislava Ma-
ja.
'upan Posedel je v obrazlo-
i^i poudaril, da predlog ne
aža suma, da je kateri od
nov bivšega odbora delo-
nezakonito. Takšen pred-
je nastal v želji, da v Galici-
začnejo delati neobreme-
ni ljudje, ki bodo nadalje-
i dialog s cestnim podjet-
1, kamnolomom in drugi-
ki so vključeni v proble-
tiko. Za stvari, ki so se v
iciji dogajale v preteklosti,
po mnenju župana plačani
)kovnjaki in usposobljene
ibe, sedanji žalski občin-
svetniki in novoimenova-
3dbor pa bodo skrbeli za
anje delo. »Dejstvo je, da
ne more prestaviti niti
molom niti se ne morejo
seliti krajani, občinska
ava pa potrebuje sogovor-
1, ki bo sprejemljiv za ene
in druge,« je prepričan žalski
župan.
Zato so tudi svetniki poob-
lastili Vladislava Majerja, ki
bo sam izbral po enega sode-
lavca z Galicije in Pirešice, ki
bodo delo v krajevni skupno-
sti vodili do volitev. Te bodo
po vseh žalskih KS razpisane
po sprejemu občinskega sta-
tuta, predvidoma po 4. mar-
cu. Z županovim predlogom
se je strinjal tudi bivši pred-
sednik začasnega odbora An-
drej Križan, ki je povedal, da
bi bile zadeve v Galiciji lahko
rešene že v prejšnjem man-
datu občinskega sveta, če bi
bilo za to dovolj volje.
Žalski občinski svetniki so
se na januarski seji sestah v
dvorani gasilskega doma na
Ložnici. V imenu Mestne
skupnosti Žalec je svetnike
pozdravil Eran Sadnik, v ime-
nu vaške skupnosti Ložnica
pa Janko Kos. Prihodnja seja,
na kateri bodo svetniki prvič
obravnavali proračun, bo
predvidoma v Galiciji.
URŠKA SELIŠNIK
na kratko
Podpisan sporazum
^LEC - Župani vseh šestih spodnjesavinjskih občin so se v
ulem tednu uspeli dogovoriti in tudi podpisati sporazum o
itvi« kadrov bivše žalske občine. Ta sporazum je osnova
nadaljnje pogovore o delitvi skupnega premoženja, že
aj pa naj bi se župani pogovarjali o komunalnih vpraša-
•(US)
Obujen spomin
VRANICE - Območno združenje borcev in udeležencev
! Slovenske Konjice in Spominsko društvo 100 frankolov-
žrtev obveščata vse svojce frankolovskih žrtev na Strani-
da bodo spomin na tragično umrle mučenike obudili v
k, 12. februarja, ob 10. uri pri spomeniku na Stranicah. Po
i slovesnosti bo občni zbor Spominskega društva 100
kolovskih žrtev. (BN)
Za dobro občanov
Na zadnji seji svetnikov
občine Prebold se je pokaza-
lo, da je v občini kar precej
problemov, ki tarejo občane
in tudi svetnike.
Tako so v razpravi izrazili
željo občanov po čimprejš-
njem organiziranem odvozu
kosovnih odpadkov in od-
stranitvi kontejnerjev s parki-
rišča pred pokopališčem. Žu-
pan Vinko Debelak je oblju-
bil, da bodo kmalu uredili
vprašanje kosovnih odpad-
kov, ter napovedal, da bodo v
občinski službi pripravili po-
seben odlok, ki bo točno do-
ločal, kje bo stal posamezen
kontejner, uvedli pa bodo tu-
di ločeno zbiranje odpadkov.
Svetniki so postavili tudi več
vprašanj, ki so se nanašala na
urejanje voda (vodotok Kolja,
reka Reka) in župan Debelak je
povedal, da bodo kmalu orga-
nizirali širšo razpravo, na kate-
ri se bodo skupaj z Nivojem
dogovorili, kako bodo sanirali
vodotoke. V Preboldu je lanska
novembrska poplava povzro-
čila 655 milijonov tolarjev ško-
de, oziroma več kot petino oce-
njene škode v bivši žalski obči-
ni. Prebold je za odpravo naj-
nujnejših posledic prejel 8,1 mi-
lijona tolarjev. Samo v gospo-
darstvu so utrpeli 404 milijone
tolarjev škode, največ v Tekstil-
ni tovarni Prebold, ki bo v so-
delovanju z občino morala poi-
skati dodatno obliko pomoči
za odpravo posledic poplave.
Za konec so svetniki izposta-
vili še gnečo pri obeh zdravni-
cah v Preboldu. Župan je napo-
vedal, da bodo v občini posku-
šali zagotoviti še tretjega zdrav-
nika, vsaj dvema pa naj bi po-
tem podelili koncesijo.
URŠKA SELIŠNIK
po svetu
Misli Nato tokrat
resno?
Zaradi zaostrenih razmer
na Kosovu je mednarodna
skupnost spet na nogah. V
Londonu se je sestala skupi-
na za stike in tako Srbom kot
Albancem postavila novo
zahtevo: pogajanja med spr-
tima stranema naj se začno
6. februarja. Še bolj oster pa
je bil svet Nata v Bruslju, ko
je odobril uporabo sile pri
uveljavitvi mirovnega spora-
zuma za Kosovo.
To z drugimi besedami po-
meni, da lahko generalni se-
kretar Nata Šolana ukaže le-
talske napade na Zvezno re-
publiko Jugoslavijo takoj, ko
sam presodi, da je za to pri-
meren čas. Šolana je že izja-
vil, da bo v primeru napadov
na Kosovu potrebno name-
stiti tudi kopenske sile (ZDA
za zdaj še oklevajo z odloči-
tvijo). Na očitke, da bi more-
bitno posredovanje pomeni-
lo vmešavanje v notranje za-
deve neke države, pa je od-
govoril, da je posredovanje
upravičeno vedno, kadar gre
za kršenje človekovih pravic.
Miloševid se mora zdaj čim-
prej odločiti; pred samo dejs-
tvo ga je v Beogradu postavil
britanski zunanji minister
Cook, ki je tokrat prevzel vlo-
go posrednika med medna-
rodno skupnostjo ter Beo-
gradom in Prištino. Med obi-
skom slednje je vodja kosov-
skih Albancev Rugova takoj
privolil v pogajanja, medtem
ko si je politični vodja OVK
Demaci, podobno kot Milo-
ševič, vzel nekaj dni za pre-
mislek.
Kolumbijo še kar
trese
Po močnem potresu, ki je
prejšnji teden prizadel Ko-
lumbijo, se tla tam nikakor
nočejo umiriti. Državo še
naprej stresajo močni popo-
tresni sunki, ki dosegajo
moč celo nad pet stopenj po
Richterjevi lestvici.
Zato je tudi oteženo reševa-
nje morebitnih preživelih iz-
pod ruševin. Mrtvih so doslej
našli že preko 900 ljudi in prav
težko je napovedati, koliko bo
končno število žrtev. Nekateri
menijo, da se utegne številka
povzpeti celo na dva tisoč in
več. Brez strehe nad glavo je
več kot 250 tisoč ljudi, prav
tako pa je prekinjena oskrba z
vodo in elektriko, Potresnemu
področju grozi lakota in nalez-
ljive bolezni. Zato ne čudi ro-
panje trgovin, v katere vdirajo
sestradani prebivalci; razdelje-
vanje pomoči morajo nadzirati
do zob oboroženi vojaki. V
Kolumbijo sicer prihaja pomoč
iz vsega sveta. Doslej so za
žrtve potresa zbrali že okrog
tri milijone dolarjev pomoči.
Po ocenah Rdečega križa pa bi
bilo potrebno za prizadete
zbrati najmanj devet milijonov
dolarjev.
Papež v Mehiki in
ZDA
Papež Janez Pavel 11. je bil
na obisku v Mehiki in ZDA.
To je bil že 85. papežev
obisk v tujih državah, hkrati
pa tudi jubilejni. Mehika je
bila namreč prva država, ki
jo je sveti oče obiskal leta
1979, kmalu po izvolitvi na
čelo rimokatoliške cerkve.
Zato je bilo tokratno slovo
od Mehičanov precej ganljivo;
mnogi so se namreč zavedli,
da 78-letnega cerkvenega po-
glavarja zadnjič vidijo v živo.
Med štiridnevnim obiskom te
najbolj katoliške latinskoa-
meriške države je papež na
maševanja privabil na sto ti-
soče ljudi. Rdeča nit njegovih
govorov je bila obsodba trgo-
vine in uporabe drog ter ko-
rupcije; vseskozi pa je tudi
opozarjal na tradicionalne
razlike med bogatim severom
in revnim jugom. Na poti do-
mov se je za kratek čas ustavil
tudi v ZDA, kjer se je zavzel za
odpravo smrtne kazni, za od-
pravo vsakršne oblike rasiz-
ma, precej glasen pa je bil tudi
proti umetni prekinitvi noseč-
nosti in evtanaziji. Na kratko
se je sestal tudi s predsedni-
kom Clintonom, in kot je bilo
moč izvedeti, sogovornika ni-
sta niti z besedo omenila
predsednikove spolne afere
in postopka o odstavitvi. V
glavnem sta se pogovarjala o
človekovih pravicah, iraški
krizi in razmerah na Kubi.
Ford kupil del
Volva
Drugo največje avtomo-
bilsko podjetje na svetu,
ameriški Ford Motor, je za
šest milijard dolarjev in pol
kupilo oddelek za proizvod-
njo osebnih avtomobilov
švedskega Volva. Sedež no-
vega podjetja bo še naprej v
Gotteborgu.
Z nakupom si je Ford prido-
bil pravico uporabljati in tržiti
blagovno znamko Volvo na
področju osebnih vozil, eno-
prostorcev, športnih avtomo-
bilov in lahkih tovornjakov.
Ford, ki je že lastnik znamk
Mercury, Lincoln, Aston Mar-
tin, Jaguar in zdaj tudi Volva,
načrtuje, da bo to leto po
vsem svetu prodal 750 tisoč
tovrstnih vozil. Med cilji mu je
tudi okrepitev položaja v
Evropi. Volvo pa se bo zdaj
preusmeril v proizvodnjo to-
vornjakov, avtobusov, motor-
jev za letala in plovila ter dru-
ge letalske opreme. Pred krat-
kim je tudi kupil 13-odstotni
oz. večinski delež konkurenč-
nega podjetja na tem področ-
ju, tudi švedske Scanie. Volvo
se je sicer že leta 1993 dogo-
voril o združitvi z Renaultom,
vendar so takrat delničarji, ki
so v tem videli sovražni prev-
zem podjetja, to preprečili.
Tokrat bodo delničarji verjet-
no zadovoljni, saj se je od
oktobra lani, ko so se pojavile
špekulacije o prodaji, cena
delnic Volva zvišala kar za 50
odstotkov.
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
□
DOGODKI
Peti sejem
Promo
v prostorih Območne
gospodarslce zbornice Ce-
lje so včeraj predstavili le-
tošnji sejem Promo Inter-
national, ki bo od 6. do 10.
aprila v Ttizli. Gre za sejem,
na katerem bodo slovenska
podjetja sodelovala že peto
leto zapored.
Celjska zbornica, ki je po-
leg sejma v Tuzli zadolžena
tudi za organizacijo sejma v
Mostarju, je doslej za Pro-
mo dobila že kar nekaj pri-
jav, vendar si želi čim več
slovenskih razstavljavcev,
saj bi v tem primeru nastop
naših podjetij v Bosni in Her-
cegovini finančno podprlo
tudi ministrstvo za ekonom-
ske odnose in razvoj. Lani
so na sejmu v Tuzli zaradi
slabo izbranega termina so-
delovala le tri slovenska
podjetja.
Območna gospodarska
zbornica bo danes začela z
vrsto seminarjev, na katerih
bodo priznani strokovnjaki
govorili o novostih in spre-
membah, ki jih prinaša
uvedba davka na dodano
vrednost. Prvi seminar, ki se
bo pričel ob 14. uri v dvorani
Golovec, bo namenjen tr-
govcem.	JI
Vse bolj odvisni od donacij
v zadnjem tednu je celjska
bolnišnica dobila dva apara-
ta, pomembna za zdravljenje
bolnikov. V petek je celjsko
društvo diabetikov podarilo
diabetični ambulanti laser za
zdravljenje ran, v torek pa je
ljubljanska trgovska družba
Impakta ginekološko-porod-
niškemu oddelku podarila
monitor za spremljanje živ-
ljenjskih funkcij.
Bolnišnica je laser za zdrav-
ljenje ran, ki nastanejo kot po-
sledica sladkorne bolezni, že
imela, vendar so bile potrebe
po njem tako velike, da so
morali diabetiki čakati kar
precej časa, preden so prišli na
vrsto. Zato so v društvu, ki
ima 800 članov, aprila lani pri-
čeli sami zbirati denar za na-
kup še enega laserja. S prosto-
voljnimi prispevki se je nabra-
lo 520 tisoč tolarjev, nekaj de-
narja so prispevale še občine v
regiji in Celjske lekarne. Laser,
vreden 750 tisoč tolarjev, od
prejšnjega petka že uporablja-
jo v diabetični ambulanti, člani
društva pa imajo pri posegu z
njim popust. »Laser je v veliko
pomoč pri zdravljenju t.i. dia-
betične noge, ki je eden od
največjih problemov pri diabe-
tikih,« je povedala predstojni-
ca oddelka za presnovne in
endokrine bolezni Nuša Čede,
dr. med. »Prepričana sem, da
bo z novo napravo zdravljenje
ran uspešnejše in tudi krajše.«
V bolnišnici so z velikim za-
dovoljstvom prevzeli tudi dru-
go darilo - monitor za sprem-
ljanje življenjskih funkcij, saj
bodo letos pri nabavi nove
opreme morali biti bolj
skromni. Monitor, vreden 1,5
milijona tolarjev, je kupilo
podjetje Impakta, s katerim
tudi sicer bolnišnica dobro po-
sluje. Aparat spremlja srčni
utrip, krvni pritisk in prisot-
nost kisika v krvi in bo zelo
uporaben v prvih urah po
operativnem posegu. Gineko-
loškim bolnicam bo zagotav-
ljal večjo varnost, olajšal pa bo
tudi delo medicinskih sester.
Ker je majhen in prenosljiv, ga
bodo lahko uporabljali tudi na
drugih odsekih ginekološko-
porodniškega oddelka.
■ JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Novi monitor za spremljanje življenjskih funkcij sta predstavnikom celjske bolnišnice predala
predsednik uprave družbe Impakta Igor Švent in vodja prodaje Andreja Strle( zadnja dva z
desne).
Garažno iiišo bo treba plačati
Da garažna hiša, ki raste
na Glaziji in bo predvidoma
zgrajena do junija, ne bo
zastonj, so vedeli celjski
svetniki že takrat, ko so
sprejemali sklep, da občina
z odkupom 394 javnih par-
kirnih prostorov sodeluje v
naložbi. A odločitev je bila
lažja zato, ker v tistem tre-
nutku še ni bilo treba poseči
v občinsko blagajno, saj pla-
čilo prvih 80 milijonov to-
larjev zapade šele letos.
Celjski župan Bojan Šrot
pravi, da bo po toliko denar-
ja treba s parkirnino in iz
občinskega proračuna zbrati
še naslednjih 9 let, zato se v
Celju zdaj ubadajo s tem, ka-
ko zagotoviti potreben de-
nar. Občinski strokovni sode-
lavec Iztok Uranjek pojas-
njuje, da je v pripravi nov
odlok o parkiranju, ki naj bi
ga mestni svetniki skupaj s
paketom prometnih odlokov
dobili v obravnavo do marca.
»V pripravi gradiva zasledu-
jemo zlasti to, kako oživiti
mestno jedro, kako zagoto-
viti parkirni red, in kako po-
kriti naš delež v projektu ga-
ražne hiše s parkirninami in
iz proračuna.« Urejanje pro-
meta in parkirnega reda v
mestu je tako zahtevna zade-
va, da jo bodo v Celju dali v
javno obravnavo tudi mešča-
nom, prve novosti pa naj bi
vendarle začeli uvajati že
spomladi.
Med novostmi, o katerih tre-
nutno najbolj razmišljajo in so
tudi za sprejem v mestnem
svetu dokaj realna možnost, je
povečati število javnih parki-
rišč za katere se obračunava
parkirnina iz zdajšnjih 1.200 za
dodatnih 500 mest. Te bi prido-
bili s parkiriščema za občinsko
upravno stavbo in ob Ulici XIV.
divizije, kjer se zdaj parkira
brezplačno. Razmišljanj o uki-
nitvi modre cone v mestu je
konec, da bi v mestno središče
le privabili več ljudi, pa naj bi se
popoldne za enako parkirnino
podaljšal čas parkiranja.
■■■■■^■■■■ailillHi IS
Kot je povedal župan Šrot,
je cena za parkirni prostor v
garažni hiši na Glaziji 13 tisoč
DEM. V občinski lasti je že 79
parkirnih mest, naslednja le-
ta pa naj bi občina postala
lastnik 394 javnih parkirnih
prostorov. Banka Celje jih
ima v lasti 150, še 141 pa bo
zunanjih parkirnih mest.
S pobiranjem parkirnine v
Celju ustvari koncesionar,
podjetje Kostra, letno za bli-
zu 50 milijonov tolarjev pro-
meta, Od tega pa gre, glede
na pogodbena določila, zdaj
v občinski proračun približ-
no 8 milijonov tolarjev.
Preizkus leta
2000
Abanka bo kot prva med
slovenskimi bankami s prak-
tičnim testom preverila ra-
čunalniško prilagojenost le-
tu 2000. Preizkus bo potekal
7. in 8. februarja.
V Abanki se na leto 2000
pripravljajo že nekaj let, marca
lani pa so pričeli tudi z obsež-
nim projektom prenove infor-
macijskega sistema, ki ga bodo
končali junija in bo zagotovil
nemoteno delovanje banke in
opravljanje storitev na preho-
du v novo tisočletje. V času
preizkusa bo informacijski si-
stem prilagojen na 5. februar
leta 2000, bančni računalniki pa
bodo v nedeljo poslovali kot da
smo 28. in 29. februarja, v po-
nedeljek pa 1. marca 2000. Pred
začetkom preizkusa bodo v
banki vse podatke shranili na
varnostno kopijo in jih po
opravljenem preizkusu rekon-
struirali v prejšnje stanje. JI
Vil^pro razburil Vitanjcane
Ali bo novoustanovljeno
podjetje Vit-pro upravičilo
svoj obstoj, je smiselno, da
je solastnik podjetja tudi ob-
čina in ali »smejo« biti preo-
stali lastniki »občinski ljud-
je«? S podobnimi vprašanji
se je na petkovem zasedanju
ukvarjal vitanjski občinski
svet.
Menjava svetnikov v občin-
skem svetu občine Vitanje je
postavila pod vprašaj sklep
nekdanjega sveta o ustanovi-
tvi podjetja Vit-pro. Novi svet-
niki (v desetčlanskem svetu
je kar sedem novih predstav-
nikov) namreč niso razumeli,
čemu bo podjetje sploh na-
menjeno (čeprav so bili s po-
stopkom seznanjeni v gradi-
vu ene prejšnjih sej), zato tudi
niso bili pripravljeni podpreti
ustanovitve podjetja, katere-
ga četrtinski lastnik je občina,
saj naj bi potemtakem občina
morala tudi kriti morebitno
izgubo... Močno jih je motila
tudi ugotovitev, kdo so preo-
stali lastniki. V enakih 25-od-
stotnih deležih so to: župan
Slavko Krajnc, tajnikova žena
Lenka Fijavž (ki je dve leti in
pol preko javnih del delala v
projektni skupini za razvoj
podeželja in bo praktično
vodja tega podjetja) ter Go-
razd Fric (strokovni sodela-
vec za komunalo in ceste), ki
v podjetju Vit-pro ni zapo-
slen, a ga zastopa kot direk-
tor, saj ima zahtevano stro-
kovno izobrazbo za to funk-
cijo.
Župan Slavko Krajnc je sku-
šal odgovoriti in pojasniti
dvome. »Občina mora po za-
konu zagotavljati javne gos-
podarske službe. Prejšnji ob-
činski svet se je po več kot
enoletnem razpravljanju od-
ločil, da naj večino teh del
prevzame podjetje, ki bi bilo
deloma v zasebni lasti, delno
pa bi bilo last občine. Na ta
način ima namreč občina
nadzor nad cenami in nadzor
nad delom tega podjetja.«
Na očitek, da občane moti,
ker so solastniki prav ljudje,
ki so močno povezani z de-
lom občine, je župan dejal, da
zakon temu ne nasprotuje.
Na koncu razprave so svet-
niki sklenili, da bodo podjetju
Vit-pro za poskusno dobo
enega leta prepustili vse javne
gospodarske službe, ki jih do-
slej še niso dodelili drugim
upravljavcem. Po letu dni
uvajanja bodo znova preučili
funkcijo podjetja Vit-pro in se
šele nato dokončno odločili.
V petnajstih dneh bodo tudi
izbrali predstavnika občin-
skega sveta, ki bo zastopal
občino Vitanje v tem podjetju.
BOJANA PETELINŠEK
Zaščita doline Sv. Janeza
Naravno in kulturno de-
diščino na območju Špitali-
ča in doline Sv. Janeza do
vključno Žičke kartuzije,
nameravajo Konjičani zašči-
titi z občinskim odlokom
Na seji konjiškega občinske-
ga sveta prejšnji četrtek so se
svetniki lotili prve obravnave
predloga odloka o ureditvenem
načrtu tega območja. Župan Ja-
nez Jazbec je poudaril, da gre
za predlog ureditve, ki bo dolini
dal mesto, ki ji gre. Frančiška
Kočar je zatrdila, da je ureditve-
ni načrt plod dolgotrajnega de-
la, njegova bistvena značilnost
pa je varovalna naravnanost. Z
odlokom želijo zaščititi naravno
in kulturno dediščino.
Svetnike je seveda zanimalo,
do kakšne mere bo načrtovana
zaščita vplivala na razvoj ob-
močja. Božidar Punčuh (LDS)
je bil konkreten: ali morajo par-
kirišča res ostati zatravljena in
ali bo štiri metre široka cesta
zadostovala za povečan pro-
met, ki ga območje pričakuje?
Kočarjeva je pojasnila, da je
velik dosežek že to, da bo cesta
sploh asfaltirana, saj bi, če bi
upoštevali vse predpise z ravni
države, morala ostati maka-
damska in kvečjemu ožja.
Ob tem se je oglasil tudi
poslanec v državnem zboru
Rudolf Petan (SDS) in dejal,
da je odlok morda preveč
zaščitno naravnan in da ne
smemo pozabiti, da morajo
tamkajšnji ljudje od nečesa
živeti. Svetniki so odlok v pr-
vem branju potrdili. A.Mr.
po državi
Likar odstopil
LJUBLJANA, 27. januarja
(Delo) - Generalni direktor
policije Boris Likar je min|.
stru za notranje zadeve Mir.
ku Bandlju izročil odstopno
izjavo. Vzrok za odstop
afera Holmec oziroma dajali
nje zaupnih podatkov v jav i
nost. Likar je v odstopni iz. I
javi zapisal, da se je za od.'
stop odločil, ker želi ubranit]'
dobro ime in čast policije, i
Friedl v ožjem i
icrogu
LJUBLJANA, 28. januarja I
(Delo) - Kljub drugačnim
napovedim je predsednik v
vlade Janez Drnovšek usta-s
vil postopek imenovanja n
novega generalnega držav-s
nega tožilca za štirinajst dni, I
Najresnejši kandidat za to d
funkcijo je Jože Friedl, zdaj P
v.d. generalnega javnega to-"
žilca, ki je sprejemljiv tako«
za predsednika kot pod-
predsednika vlade.
Brez zakona
LJUBLJANA, 29. januar-
ja(Delo) - Državni zbor še"
vedno ni dokončal odloča-1'
nja o zakonu o vzajemnosti, P
Sporen je naslov zakona, ki ^
mora biti sprejet z dvotret- ^^
jinsko večino. Sprejetju za-"
kona nasprotuje samo po- ^
slanska skupina SKD, pa še
ta ne v celoti.	|
Uradno pridružen i
LJUBUANA, L februarja"
(Delo) - Začel je veljati'^
evropski sporazum med"
Slovenijo in EU, ki postavlja®^
temelje še tesnejšega sode-^
lovanja na gospodarskem in"
političnem področju, obe-^
nem pa pripravlja našo dr-''
žavo za postopno vključitev"
v evropsko skupnost. Slove-,
nija je bila med srednje- inf<
vzhodnoevropskimi drža-'
vami zadnja kandidatka za j
članstvo.
Sprava
UUBLJANA, 1. februarja,]
(Delo) - Predsednika vladne^
in cerkvene komisije za ure |
janje odnosov med državo
in Cerkvijo sta podpisala so
glasje o ureditvi medseboj-
nih razmerij. Dokument 51
ugotavlja, da je Katoliška],
cerkev v Sloveniji pravn<[|
oseba in svobodna pri obli j
kovanju cerkvenih struktut j
imenovanju nosilcev cerk r
venih služb, dostopu do me ^
dijev in ustanavljanju svojiJ^]
izobraževalnih in vzgojnil|(
ustanov.
Alternativa
LJUBLJANA, 1. februarja^
(Delo) - Osem sindikatov = 1
področja transportne dejavi
nosti je ustanovilo Sloven 1
sko zvezo sindikatov - Altef;
nativo. Ustanovitelji Altef t
native pravijo, da si bod"
prizadevali za vzpostavite*
slovenskega sindikalneg'
gibanja na trdnih temeljila i
saj sedanje po njihoveU 1
prepričanju bolj skrbi ^ I
zaščito sindikalnih funkcio!
narjev kot delavcev. Pred 1
sednik zveze je Slavko Kine
tič.
DOGODKI
5
Začasna stalnost in
ustavna presoja
Celjski svetniki so v torek
tirez razprave in skorajda so-
jlasno potrdili imenovanja
jredsednikov in članov vseh
jelovnih teles Mestnega sve-
a Mestne občine Celje. Celje
e dobilo 2 podžupana; Zde-
leta Podlesnika (LDS) in
ilarka Zidanška (SKD), iz-
voljen pa je tudi Nadzorni
idbor Mestne občine Celje,
pm ■■■■■
Nadzorni odbor, ki tako kot
sa delovna telesa mestnega
veta šteje 7 članov, vodi Sta-
e Rozman (ZLSD), čeprav je
imetnik Mirko Fric Krajnc
Nestrankarska lista Celja) v
laniri razvitih demokracij
ozival svetnike iz opozicije,
aj vendarle predlagajo za
predsednika nekoga iz svojih
vrst.
Odbor za finance in premo-
ženjska vprašanja vodi Miro
Terbovc (SLS), za družbene
dejavnosti dr. Radko Koma-
dina (LDS), za okolje in pro-
stor ter komunalno gospo-
darstvo mag. Ivan Eržen
(LDS), za gospodarstvo An-
drej Pišek (SLS), statutarno
komisijo mag. Franc Knafelc
(ZLSD), komisijo za medna-
rodne odnose Jože Bučer (De-
SUS), za vloge in pritožbe
Cvetko Roje (LDS), za imeno-
vanje, preimenovanje, ukini-
tev in spremembo območij
ulic in naselij Vladimira Ska-
le (Neodvisna lista Mladi za
mlade) in Teharsko komisijo
Boris Jagodič (SKD). Svetniki
so imenovali tudi komisijo za
mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja, priznanja in na-
grade, njen predsednik pa je
na predlog LDS postal Primož
Posinek.
Pri tem svetniki niso raz-
pravljali o protestu Mirka Fri-
ca Krajnca v imenu Nestran-
karske liste Celja, ki je zahte-
val umik imenovanja delovnih
teles s torkovega zasedanja,
saj v njih niso enakopravno
zastopani svetniki, predstav-
niki samostojnih oziroma
neodvisnih list, ki pa so jim
celjski volivci novembra dali
13,72 odstotno volilno podpo-
ro. Krajnc je prepričan, da gre
za očitno diskriminacijo in je
že napovedal, da bo zaprosil
za ustavno presojo sklepa o
imenovanju delovnih teles ter
veljavnega Statuta Mestne ob-
čine Celje z ustavo in zakoni.
STAMEJČIČ
Kot je na ponedeljkovi no-
vinarski konferenci povedal
celjski župan Bojan Šrot, mo-
rajo v Celju skladno s spre-
menjeno zakonodajo o lokal-
ni samoupravi spremeniti ob-
činski statut. Tudi sam meni,
da je določilo, po katerem se
v delovna telesa imenuje
predstavnike strank, izvolje-
nih v mestni svet, treba spre-
meniti, da se tako zagotovi
enakopravnost vseh svetni-
kov. V Celju bodo tako čez
nekaj tednov ponovno ime-
novali oziroma dopolnjevali
zdajšnje sestave delovnih te-
les mestnega sveta, vendar od
odločitve, da so vsi sestavi 7-
članski, ne bodo odstopali.
Ustavna pritožba iz Štor
v Občinskem odboru LDS
Štorah so prejšnji teden na
stavno sodišče RS naslovili
ritožbo, s katero zahtevajo
izveljavitev imenovanja
anov in predsednikov veči-
; delovnih teles občinskega
'eta.
Po besedah predsednika od-
ra LDS, sicer tudi štorskega
činskega svetnika Janija
rkoška, so se za ustavno
itožbo odločili zato, ker na
i sveta niso prisluhnih nji-
vim argumentom. V Občin-
am svetu Občine Štore delu-
10 delovnih teles, ki štejejo
3, 5 ali 7 članov, skupaj pa
v odbore oziroma komisije
ljučeno 50 ljudi. Kar 8 od 10
lovnih teles občinskega sve-
ta je po mnenju štorskih libe-
ralnih demokratov imenova-
nih nepravilno oziroma v nes-
kladju z obstoječo zakonoda-
jo.
»Le 13 članov odborov in
komisij prihaja iz vrst svetni-
kov, kar 27 pa je imenovanih
iz vrst drugih občanov, po-
dobno je s predsedniki, saj jih
kar 6 od desetih ni iz vrst
svetnikov,« utemeljuje pritož-
bo Jurkošek in navaja, da je
takšno imenovanje delovnih
teles občinskega sveta v nes-
kladju z Zakonom o lokalni
samoupravi, s tem, ko so svet-
niki imenovali tudi predsedni-
ke odborov in komisij, pa so
kršili še veljavni občinski sta-
tut.	IS
Koliko cekinov bo v
celjski malhi?
Odgovora na to, kolikšen
bo letošnji proračun Mestne
občine Celje, ta trenutek v
mestu ob Savinji ne ve prav
nihče. »Kot narekuje zakon,
bomo imeli integralni prora-
čun, dejstvo pa je, da si zara-
di prenešenih obveznosti iz
preteklega leta ter manj de-
narja, ki nam ga kot primer-
no porabo priznava država,
rožnatih časov ni obetati,«
pravi župan Bojan Šrot.
Načelnica občinskega fi-
nančnega oddelka Danica
Doberšek pravi, da s pripravo
proračuna ne bodo čakali na
natančna navodila finančne-
ga ministrstva, saj le-to z nji-
mi že danes zamuja za štiri
mesece. Dejstvo pa je, da bo
Celje glede na lansko zago-
tovljeno porabo dobilo od dr-
žave za primerno porabo 145
milijonov tolarjev manj de-
narja. Proračunske izgube le-
ta 1998 bo za okoli 60 milijo-
nov tolarjev, bolj kot to pa so
problematične lani neporav-
nane obveznosti do proraču-
na in izpad načrtovanih pri-
hodkov, ki skupaj z okoli 220
milijoni tolarjev za dokonča-
nje naložbe v novo OŠ Lju-
bečna, znašajo med 700 in
750 milijoni tolarjev. Del pri-
manjkljaja bo pokrit z odpro-
dajo občinskega premoženja
(2 etaži stavbe nekdanje SDK
v Prešernovi je za 150 milijo-
nov tolarjev odkupila Ljudska
banka, naprodaj je še stara
šola na Ljubečni), v Celju pa
pričakujejo še tudi nekaj po-
plačil dolga, ki si ga je do
mestne občine lani privoščila
država.
Župan Šrot zagotavlja, da
bo občinska blagajna na pri-
hodkovni in odhodkovni stra-
ni letos uravnotežena, da iz-
gube ne bodo načrtovali. »S
koliko denarja bo Celje gospo-
darilo, je zaenkrat nemogoče
napovedati, saj bo integralni
proračun zajemal tudi poslo-
vanje občinskih skladov, ra-
zen stanovanjskega sklada, ki
je po zakonu samostojen. Na-
tančnega vpogleda v to, koliko
denarja se je letno obračalo v
skladih še nimamo, saj so
mestni svetniki delo skladov
spremljali le ob rednih letnih
delovnih poročilih,« še dodaja
Doberškova.
L STAMEJČIČ
Prve kapljice po poplavi
Na območju Mestne obči-
ne Celje je novembrska po-
plava povzročila za 3 mili-
jarde 843 milijonov tolarjev
škode - so dokončni podat-
ki, ki so jih zbrali v pristoj-
ni občinski komisiji.
Kot pravi direktor Komu-
nalne direkcije MOC Ivan
Pfeifer, je bilo največ škode,
kar za 1 milijardo 345 mili-
jonov tolarjev, na stanovanj-
skih objektih. Sledijo gospo-
darske družbe s 778 milijoni
tolarjev škode, komunalna
infrastruktura (365 milijo-
nov), javni objekti (325 mi-
lijonov), poslovni prostori
(275 milijonov), kmetijstvo
(240 milijonov) in ceste
(115 milijonov), da našteje-
mo le najbolj prizadeta po-
dročja.
Za sanacijo škode je po-
trebno ogromno denarja, ki
ga ne celjska, ne druge priza-
dete občine ne morejo zbrati
same, zato so v državnem
zboru sprejeli interventni za-
kon. Z njim je za pomoč ob-
činam namenjena milijarda
tolarjev - MOC je doslej pre-
jela 153 milijonov tolarjev -
za pomoč gospodarskim
družbam 550 milijonov to-
larjev in za poplavljene vrtce
in šole še 70 milijonov tolar-
jev. Z denarjem, ki so ga pre-
jeli od države ter lastnimi
proračunskimi rezervami v
Celju zdaj plačujejo prve ra-
čune za sanacijska dela, te
dni pa bodo razdelili tudi 14
milijonov tolarjev med indi-
vidualne oškodovance, ki so
imeli poplavljene stanovanj-
ske hiše. »Gre zlasti za ljudi
z območja Lise in Aljaževega
hriba. Delež pomoči bo so-
razmeren višini škode, upo-
števali pa bomo tudi socialni
položaj prizadetih,« pojas-
njuje Pfeifer in dodaja, da je
župan Bojan Šrot pooblastil
celjski RK, da s povodnjo pri-
zadetim občanom pomaga z
materialom, ki ga humanitar-
na organizacija v te namene
lahko kupi brez plačila pro-
metnega davka.
IS
z občinskih s\^tov,
Mandata Gobcu in Gradu
'ELJE - Mestni svetniki so v torek potrdili mandata še dvema
noma Mestnega sveta Mestne občine Celje. 31 svetnikom z
decembra potrjenimi mandati sta se pridružila še Igor Gobec
)S) in Karel Grad (SLS). (IS)
imenovanja
LOVENSKE KONJICE - V sosvet načelnika Upravne enote
renske Konjice je občinski svet imenoval za člana župana
eza Jazbeca in za namestnika člana podžupana Antona
arta. V Občinsko volilno komisijo so imenovali: za predsed-
3 Lidijo Pratnemer, za namestnico predsednice Ljiljano
dnik, za člana Srečka Gorinška, za namestnico člana Pavlino
s za člana Janka Kovača, za namestnika člana Tomaža
iščka, za članico Heleno Taks Petan in za namestnico
lice Majdo Groleger. V svet Zavoda za šport Slovenske
ijice je bil imenovan nadomestni član Ivan Furman. (VV)
Boris Podvršnik ni vec svetnik
REČE - Zreški občinski svet je dobil še enega novega
nika. Zaradi nezdružljive funkcije svetnika s funkcijo vodje
"anje organizacijske enote v konjiški upravni enoti namreč
is Podvršnik (SDS) ne more biti več član sveta. Konec
;ovega mandata je na zadnji seji potrdil tudi občinski svet in
iki volilni komisiji naložil, da čimprej ugotovi, na katerega
didata se je prenesel mandat. (VM)
O preselitvi občinske uprave
3DČETRTEK - Župan Marjan Drofenik je občinski svet
lanil, da bo občina za potrebe občinske uprave najela druge
itore. Za zdaj uporabljajo skromno montažno hišico, ki so jo
3č postavili za potrebe turističnega društva. V bližini gradi
'bnik nov poslovni objekt, zato namerava občina vzeti v
m zgodnje nadstropje, ki obsega približno 100 kvadratnih
rov. Objekt bodo predvidoma zgradili do začetka junija.
izbrana podžupana
PREBOLD - Svetniki so potrdili predlog župana Vinka Debelaka,
ki je za podžupana in najbližja sodelavca izbral Franca Rezarja
(LDS) in Franca Kukovnika (DeSUS). Za imenovanje obeh so se
odločili kljub pripombam svetnikov iz vrst SDS, da bi bilo treba
pred imenovanjem podžupanov sprejeti statutarni sklep. Svetniki
se niso strinjali, da bi podžupana imenovali s tajnim glasovanjem,
za oba so glasovali javno. Hkrati pa so na seji potrdili tudi mandat
Francu Škrabetu (LDS), ki je v svetu nadomestil župana. (US)
Za mali Rogatec dva podžupana?
ROGATEC - Po predlogu župana Martina MikoHča je občinski
svet odločil, da bo podžupan rogaške občine 42-letni Anton
Roškar (SKD), ki je po izobrazbi diplomirani inženir. Svetniki iz
LDS, DeSUS in ZLSD so imeli nekaj pripomb, vendar je na koncu
vseh enajst svetnikov glasovalo za Roškarjevo izvolitev. Pri tem iz
programsko različnih strank pričakujejo, da bo v novem statutu
zapisana možnost, da ima občina Rogatec dva podžupana, kar se
županu zaradi majhnosti občine ne zdi smiselno. Kot mogočega
drugega podžupana so omenjali Antona Dirnbeka (LDS). (BJ)
Novi občini na pot
VRANSKO - Svetniki so na zadnji seji obravnavali statut
občine, poslovnik občinskega sveta in več odlokov, ki se tičejo
občinske uprave ter nagrad občinskih funkcionarjev. Župan
Franc Sušnik bo svojo funkcijo opravljal delno profesionalno,
njegova bruto plača bo okrog 187 tisočakov. Na seji so izrazili
pozitivno mnenje za imenovanje Valerije Pukl za ravnateljico
OŠ Vransko. Svetniki so govorili tudi o škodi in aktivnostih za
odpravo posledic novembrskega neurja, ki je v občini povzroči-
lo za približno 700 milijonov tolarjev škode. (T.T.)
Podžupan je Kovacic
DOBJE - Za podžupana so na predlog župana Franca Salobir-
ja (LDS) izvolili Edvarda Kovačiča (SLS). Za 53-letnega kandi-
data, po poklicu strojnega ključavničarja, je na javnem glasova-
nju glasovalo pet od sedmih prisotnih svetnikov. Svetniki so na
petkovi seji sprejeli tudi statut občine in poslovnik občinskega
sveta, oboje po hitrem postopku. (BJ)
Brez uradnih podžupanov
ŽALEC - Ker se opozicijski svetniki (SKD, SDS) niso strinjali z
delitvijo podžupanskih mest, na zadnji seji ni bil sprejet
statutarni sklep, po katerem bi v Žalcu sploh lahko imenovali
podžupane. Kljub temu je župan Lojze Posedel napovedal, da
ne bo spremenil predloga in da bodo predlagani Ferdinand
Haler, Janko Kos in Gregor Vovk Petrovski še naprej pomagali
županu pri vodenju občine. (US)
Preskar je podžupan
KOZJE - Po predlogu župana Jožefa Planinca (LDS) so za
podžupana izvolili Jožefa Preskarja (DeSUS) iz Kozjega. Oba
bosta funkcijo opravlja nepoklicno. Šestdesetletni Preskar je bil
pred upokojitvijo vodja enote Izletnika, zdaj pa že drugi
mandat vodi društvo upokojencev. Za Preskarja je glasovalo 10,
proti pa je bilo 5 članov sveta. (BJ)
Delo za 115 ljudi
SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so potrdili predlagani pro-
gram javnih del v letu 1999, v okviru katerega bo Občina
Slovenske Konjice v 23 programih zagotovila delo za 115
občanov. (VV)
Potrjeni člani odborov
VOJNIK - Na drugi seji so svetniki potrdili imenovanje
predsednikov in članov posameznih odborov. Predsednica od-
bora za družbene dejavnosti je Marija Tihle Sodin, predsednik
odbora za okolje, prostor in komunalo Vilijem Kveder, pred-
sednik odbora za kmetijstvo Marjan Kovač, predsednik odbora
za finance in občinsko premoženje Anton Poteko, predsednik
odbora za gospodarstvo in turizem pa Žare Samec. Za člana
sosveta načelnika Upravne enote Vojnik so vojniški svetniki
izvolili župana Bena Podergajsa. (NMS)
Nepoklicni župan v Dobrni
DOBRNA - Za podžupana Občine Dobrna so svetniki imeno-
vali pravnika Iva Žemvo in poslovodjo Štefana Pohajača,
župan Martin Bred pa bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno.
(NMS)
□
GOSPODARSTVO_
Zlatarna Celje bo zopet živela
Novi lastnik AL Inženiring naj bi še letos zaposlil 115 delavcev - Odločilna je bila blagovna znamka
Kot smo že poročali, je ste-
čajni senat celjskega okrožne-
ga sodišča v začetku minule-
ga tedna sprejel predlog ste-
čajnega upravitelja Zlatka
Hohnjeca in kot najboljšega
ponudnika za nakup Zlatarne
Celje v stečaju izbral ljubljan-
sko podjetje AL Inženiring.
Kupoprodajna pogodba bo
podpisana prihodnji teden,
okvirni rok za plačilo celotne
kupnine, ki znaša 296 milijo-
nov tolarjev, in prenos lastni-
ne pa se bo iztekel konec mar-
ca.
»Ko sem pred letom in pol
prevzel vodenje stečajnega po-
stopka v Zlatarni Celje, sem bil
prepričan, da bo podjetje mo-
goče veliko hitreje in lažje pro-
dati,« je povedal stečajni upra-
vitelj Zlatko Hohnjec, ki je
prejšnji teden s sodelavcema
Rudijem Hramcem in Zvon-
kom Mirtom na novinarski
konferenci podrobneje predsta-
vil potek zadnjega dejanja v
stečaju tega nekoč paradnega
konja celjskega gospodarstva.
Po dveh neuspelih dražbah - na
prvi so Zlatarno ponujali po
pošteni tržni vrednosti v višini
552 milijonov tolarjev, na drugi
pa po likvidacijski vrednosti, se
je stečajni senat odločil za javni
razpis za zbiranje ponudb. Iz-
klicna cena za nepremičnine,
opremo, zaloge, blagovno
znamko in 100-odstotni lastniš-
ki delež v hčerinskem podjetju
Aurodent, je znašala 291,6 mili-
jona tolarjev, kar predstavlja
67,5 odstotka likvidacijske
vrednosti. Poleg ljubljanskega
podjetja se je na razpis prijavilo
tudi celjsko podjetje Gradišnik
M&A, ki pa je ponudilo za nekaj
milijonov tolarjev nižjo kupni-
no.
Poleg višje cene - lastnik pod-
jetja AL Inženiring Bojan Al-
breht je za nakup Zlatarne po-
nudil 296 milijonov tolarjev, je
bil pri izbiri ponudnika odloči-
len tudi program. Kot je pove-
dal Zvonko Mirt, sta obe podjet-
ji ponudili dobre programe,
vendar je bil Albreht v svoji
viziji o ponovni oživitvi proi-
zvodnje v Zlatarni bolj konkre-
ten. Napovedal je, da bo že
letos zaposlil 115 delavcev in
dosegel realizacijo v višini 15
milijonov mark, v petletni pro-
jekciji pa predvideva več kot
podvojitev realizacije in števila
zaposlenih. AL Inženiring se je
tudi odločil, da bo obdržal bla-
govno znamko Zlatarne Celje,
ki je uveljavljena na domačem
trgu in na trgih bivše Jugoslavi-
je, za tujino pa jo bo ustrezno
spremenil. Bojan Albreht pred-
videva v svojem programu veli-
ke aktivnosti na področju mar-
ketinga in poudarja, da bi mora-
la Zlatarna imeti oblikovalski
studio, maloprodajno mrežo pa
želi razviti predvsem v turistič-
nih krajih. AL Inženiring se je
namreč doslej uveljavil zlasti s
projekti na področju turizma.
Prednost tistim, ki
so izgubili delo
Na vprašanje, kako novega
lastnika Zlatarne zavezati k te-
mu, da bo res uresničil napove-
dani program, je Zlatko Hoh-
njec povedal, da pravnih mož-
nosti ni, je pa zadosti veliko
jamstvo že to, da je Albreht v
nakup vložil blizu 300 milijo-
nov tolarjev lastnih sredstev.
Zakon ga zavezuje le toliko, da
bo moral pri zaposlovanju dati
prednost tistim bivšim delav-
cem Zlatarne, ki so zaradi steča-
ja izgubili delo.
S kupnino ter s prodajo še
nekaj nepremičnin ter zaloge
zlatih izdelkov v vrednosti 10
milijonov tolarjev, ki je bila iz-
ločena iz prodaje pravne osebe,
se bo nabralo za 450 milijonov
stečajne mase. Priglašenih ter-
jatev do zlatarne je bilo za 1,8
milijarde tolarjev, priznanih pa
je bilo za 1,7 milijarde. Ločitve-
nim upnikom bo priznanih 60
do 70 odstotkov terjatev, v pre-
težnem delu bodo izplačani tu-
di delavci, vsi tisti, ki svojih
terjatev niso imeli zavarovanih -
gre za 850 milijonov tolarjev,
med upniki pa so v glavnem
banke ter domači in tuji dobavi-
telji, pa ne bodo dobili ničesar.
Od kupnine bo šlo 53 odstotkov
za nepremičnine, ki so predmet
priznane ločitvene pravice, 47
odstotkov zneska, oziroma 140
milijonov tolarjev, pa bo name-
njenih za poplačilo delavcev, kj
so iz jamstvenega sklada že do-
bili 65,8 milijona tolarjev.
Kot je poudaril Zlatko Hoh-
njec, je bil takšen zaključek ste-
čaja možen predvsem po zaslu-
gi hčerinskega podjetja Auro-
dent, ki je nadaljevalo proi-
zvodnjo zlatarne v stečaju. V
Aurodentu je v dentalnem pro-
gramu, ki pokriva 80 odstotkov
potreb v Sloveniji, redno zapo-
slenih 29 delavcev, v zlatar-
skem programu pa je lani delo
za določen čas dobilo 40 ljudi.
;;	JANJA INTIHAR
Lastnik podjetja AL Inženi-
ring Bojan Albreht še ne želi
komentirati svoje odločitve o
nakupu celjske zlatarne, pro-
gram oživitve podjetja pa na-
merava podrobneje predstavi-
ti konec marca.
Brez dela, denarja in prihodnosti
Stečaj celjskega podjetja Ključavničar je prizadel marsikaterega delavca - Dražba 24. februarja
stečajni senat okrožnega
sodišča v Celju je za 24. fe-
bruar razpisal prvo dražbo za
celjski Ključavničar, v kate-
rem je bil pred tremi tedni
uveden stečajni postopek. Iz-
klicna cena bo za petino
manjša od poštene tržne vred-
nosti podjetja in bo znašala
okrog 72 milijonov tolarjev.
Ključavničar je bil ustanov-
ljen leta 1954 in je večino časa
deloval kot družbena obrt za
potrebe celjske občine. Dela je
bilo vedno dovolj, tudi delav-
ske plače so bile solidne, leta
1992 pa so se pričele težave.
Delavci pravijo, da so za pro-
pad podjetja krivi bivši direk-
torji. V zadnjih sedmih letih
so se na čelu Kovinarja izme-
njevali kot po tekočem traku.
Stečaj je najbolj prizadel ti-
stih šest od skupno sedemind-
vajset delavcev, ki so jih konec
lanskega marca poslali na ča-
kanje, šest mesecev kasneje pa
so dobili odločbe o tehnološ-
kem višku. Jezni so, ker meni-
jo, da so po krivici izgubili delo
prej kot ostali delavci, jezni pa
so tudi, ker so prepričani, da
nihče ne bo odgovarjal za vse
nepravilnosti, ki so se dogajale
v Ključavničarju in ki so pod-
jetje nazadnje privedle do ste-
čaja. Jezni so tudi na svojega
sindikalnega predstavnika, češ
da jim je takrat, ko je bilo v
podjetju najhuje, obrnil hrbet.
Hujša trenja v podjetju so se
pričela leta 1996, ko delavci
niso dobili štirih plač, ki že
sicer niso bile v skladu s kolek-
tivno pogodbo, ostali pa so tu-
di brez nadomestil za prevoz
na delo, malice in regresa za
letni dopust. »Ne razumemo,
zakaj nenadoma ni bilo več
denarja, saj smo imeli veliko
dela, delali smo tudi popoldne
ter ob sobotah in nedeljah,« se
sprašujejo danes delavci in na-
migujejo, da naj bi v tistem
času izginilo neznano kam kar
40 milijonov tolarjev.
Delavci so si veliko obetali
od novega direktorja Danijela
Trajkovskega, ki je v podjetje
prišel aprila 1997. Pravijo, da
jim je obljubil, da bo zaostale
plače izplačal v dveh delih in
rešil podjetje, vendar obljub ni
izpolnil. Delavci tudi pravijo,
da so bili pripravljeni delati
cele dneve, tudi eni plači bi se
odpovedali. Ker pa zaostalih
plač ni bilo, število neizplača-
nih nadur pa je bilo vse večje -
nekateri so jih imeli celo preko
250, jim je prekipelo. Lani, 30.
marca, so pričeli stavkati, ven-
dar je direktor pet delavcev že
po nekaj urah prepričal, da so
se vrnili na delo. Tistih šest, ki
so najbolj vztrajno in glasno
zahtevali štiri plače, pa je še
istega dne poslal na čakanje.
Večina izmed njih je v Ključav-
ničarju delala dvajset ali tride-
set let, podjetje je bilo, pravijo,
zgrajeno z njihovimi žulji.
Zadnje mesece so dobivali
manj kot 40 tisočakov, nadure
so jim, sicer bolj poredko, pla-
čevali kar »iz žepa«, teren so si
morali financirati sami, mno-
gokrat pa so namesto plače
dobili bone. Ni res, pravijo, da
nismo hoteli delati, prav tako
tudi ni res, da smo delavci sami
zahtevali stečaj. Tako sta pred-
lagala direktor in sindikalni za-
stopnik, češ, da za podjetje ni
več rešitve.
Samo za
zajamčene plače
Ključavničar je imel pred
uvedbo stečaja kar 780 dni
blokiran žiro račun. Podjetje
je sicer lani tekoče poslovalo
pozitivno, vendar so bili dol-
govi iz preteklih let preveliki,
bremenila pa ga je tudi hipote-
ka Nove Ljubljanske banke
nad nepremičninami. Stečajni
senat je en teden po uvedbi
stečaja dovolil podjetju Inda,
ki je v večinski lasti bivšega
direktorja Trajkovskega, da za
določeni čas najame Ključav-
ničarja ter s šestnajstimi de-
lavci dokonča začeta dela v
garažni hiši na Glaziji. »Če
tega ne bi naredili,« pojasnjuje
stečajni upravitelj Rudi Hra-
mec, »bi se terjatve do podjet-
ja še povečale.« Hramec je
kmalu po uvedbi stečaja obja-
vil razpis za najem podjetja,
na katerega sta se takoj javila
dva ponudnika. Eden od njiju
je podjetje tudi pripravljen ku-
piti, nadaljevati z dosedanjim
programom in zaposliti veči-
no bivših delavcev. Namigova-
nja, da naj bi Ključavničarja
kupil Danijel Trajkovski, ne
držijo, saj to prepoveduje za-
konodaja.
Ali bo med delavci, ki se
bodo zopet zaposlili v novem
starem podjetju, tudi šest
»nergačev«, je težko napove-
dati. »Premlad sem za v pokoj
in prestar, da bi začel znova,«
razmišlja eden od njih. »Goto-
vo ne bi več dobil niti zdrav-
niškega potrdila, ki je nujno
potreben pri delu, ki ga edine-
ga obvladam. V Ključavničar-
ju nam zadnjih deset let sploh
niso hoteli plačati specialistič-
nih zdravniških pregledov,
češ da ni denarja. Kaj bo z
mano in kaj z mojo družino?«
Teko je last Family Shopa
Družba Family Shop, ki ima
sedež v Kopru in je v večinski
italijanski lasti, je tudi uradno
postala lastnica zgradbe Teko
na Gubčevi ulici v Celju. Ku-
poprodajna pogodba je bila
podpisana že sredi januarja,
minuli petek pa je Family
Shop v celoti poravnal tudi
kupnino, ki je znašala 270
milijonov tolarjev.
Stečajni upravitelj Teka Ru-
di Hramec je povedal, da bo-
sta najprej poplačani dve ban-
ki, ki sta imeli svoje terjatve
zavarovane s hipotekami, ne-
kaj denarja bo šlo tudi za de-
lavce. ki so jim del terjatev
poplačali že pred časom, po-
krite pa"*^ bodo tudi, terjatve
podjetij, ki so/V času prr$ilne
poravnave poslovala 3 Tekom.
Če bo v stečajni masi ostalo Je
kaj denarja, bodo poplačani
tudi neprednostni upniki.
Hramec namreč za sedaj še ne
ve natančno, kakšna bo stečaj-
na masa. Poleg kupnine ima
podjetje še nekaj denarja na
žiro računu, prodati pa bo tre-
ba tudi druge nepremičnine
Teka, to je poslovalnico na
Lilekovi ulici, ki je sicer v de-
nacionalizacijskem postopku,
počitniški dom v Rabcu ter
zemljišče za zgradbo Teka.
Novi lastniki blagovnice v
Gubčevi za sedaj še niso raz-
krili, kakšne načrte imajo z
zgradbo. Kot je slišati, bodo
trgovinsko dejavnost ohranili,
v obnovo objekta pa naj bi
vložili prav toliko denarja, kot
je znašala kupnina.	JI
f novo na borzi
Davek od
kapitalskih dobičkov
Kako hitro je leto naokoli
se vidi tudi po tem, da bomo
morali ponovno izpolnjevati
obrazce za dohodnino (rok
3L marec) in obrazce za od-
mero davka iz kapitalskih
dobičkov (rok 28. februar).
Vsi, ki so v letu 98 prodali
vrednostne papirje in druge
deleže v kapitalu (pa le-teh
niso pridobili v procesu last-
ninskega preoblikovanja),
morajo izpolniti kapitalsko
napoved. Za vse tiste, ki so že
lani izpolnjevali obrazce za
kapitalsko napoved, bo letos s
tehničnega vidika (pravilno
izpolnjeni obrazci) lažje. Še
posebej bi opozoril na metodo
FI-FO in upoštevanje revalori-
zacijskega faktorja, ki se upo-
rablja, če je čas med prodajo
in nakupom VP daljši od 6
mesecev. Davek od kapital-
skega dobička je 30-odstoten.
Osnova za davek je neto dobi-
ček, ustvarjen znotraj leta, kar
pomeni, da izgube na določe-
nih VP znižujejo skupni dobi-
ček. Za dajanje informacij gle-
de napovedi je pristojen Davč-
ni urad Republike Slovenije.
V Celjski borzno-posredniš-
ki hiši smo tudi letos ponovno
obvestili vse stranke o prome-
tu v letu 98. Obrazca za kapi-
talsko napoved ne izpolnjuje-
jo tisti, ki so prodajali samo
vrednostne papirje, pridoblje-
ne v procesu lastninskega
preoblikovanja. Pri prodaji
prej omenjenih VP je potreb-
no prodajo vpisati v obrazec
za dohodnino. Zaslužek od
prodaje pa ni obdavčen.
Januarja se je na borzi veli-
ko trgovalo. SBI (slovenski
borzni indeks) je porasel za
dobrih 10 odstotkov.
Tečaji delnic obeh farmacevt-
skih družb so bili tudi višji gle-;
de na konec leta. Delnica Leka
je bila dražja za 7.000 tolarjev, j
delnica Krke pa za 3.800 tolar- j
jev. Pri delnici družbe Luka Ko- j
per je tečaj višji za 13 odstotkov, j
Mnogi, ki se ukvarjamo z borz- ^
nimi posli, tako visokih rasti j
nismo pričakovali. Zgodilo p31
se je to, kar smo napovedovali ^
za konec preteklega leta. Na j
borzi je pač tako, da so pričako-
vanja velikokrat drugačna, kot ^
pa se v resnici zgodi. Dobei ^
primer so nakupni boni Bank« j
Slovenije serije 9. Visoka inflS'
cija v januarju je dvignila pov- ^
praševanje na dobrih 1600 SH
za nakupni bon in vsi, ki so g
kupovali bone, so napravili do- (■
ber posel. Pri nakupnih bonili
Banke Slovenije 8. emisije pa sO
nekateri investitorji imeli tudi ^
precejšne izgube. Zadnja no- ^
vost z Borze je kotacija delnic ^
pooblaščene investicijske druŽ- ^
be Aktiva Avant I. Tečaji s« j.
trenutno gibljejo med 350 ii^ f
400 tolarji za delnico. Zaradi ^
tega, ker na borzi kotira že glaV' j
nina delnic pooblaščenih inv^'
sticijskih družb, se je Borza od' ^^
ločila, da bo izračunavala no^ 5
indeks delnic PID. Oznaka iH'
deksa je PIX.	|
Piše: BOJAN GRADIŠNIK
Pogovor O gospodarstvu
v šentjurski občinski sejni dvorani bo jutri, v petek, 5.
februarja, okrogla miza o aktualnih vprašanjih slovenskega
gospodarstva in usmeritvi njene gospodarske politike za
vključitev v Evropsko unijo. Okroglo mizo, ki jo bo vodil
mag. Žan Oplotnik, je pripravilo Društvo za razvoj šentjurske
občine. Začetek bo ob 19. uri.	BJ
GOSPODARSTVO
□
Ostati najboljši in vodilni
Intereuropa Celje dobro posluje - Proti konkurenci s celovitejšo ponudbo
Celjska filiala Intereurope je lani ustvarila
23 skoraj dve milijardi tolarjev prometa, kar
je za 13 odstotkov več kot predlani. Prihod-
kov iz poslovanja je bilo za 548 milijonov
(olarjev, bruto dobiček pa se je v primerjavi
J letom 1997 povečal kar za 36 odstotkov in
jnaša 121 milijonov tolarjev. S takšnimi
poslovnimi rezultati se je filiala uvrstila
med boljše v koncernu Intereuropa, kjer je
bila še pred dvema letoma zaradi krize v
gospodarstvu celjske regije med tremi naj-
slabšimi v Sloveniji.
Kot vodilni špediter in organizator prevoza
blaga na Celjskem in v Zasavju so si v podjetju
zadali za cilj, da bodo postopoma pridobili
večino velikih podjetij na tem območju, ki še
niso njihovi komitenti, novi direktor Goran
Travner, ki je vodenje filiale prevzel s 1.
januarjem, pa je prepričan, da jim bo veliko
prednost prinesla tudi uvedba davka na doda-
no vrednost. Veliko pričakuje tudi od prevze-
manja celovite logistike za industrijska in tr-
govska podjetja.
Koncem se šele pripravlja na uvedbo tak-
šne, povsem nove ponudbe na slovenskem
trgu. Jo lahko nekoliko bolje predstavite?
Gre za prepuščanje logističnih funkcij spe-
cializiranim špediterjem, ki je v razvitem sve-
tu že dobro uveljavljeno, pri
nas pa naj bi zaživelo v nekaj
letih. Na osnovi analiz o po-
trebah naročnika, bomo pod-
jetjem ponudili najbolj opti-
malne logistične rešitve, tako
s stroškovnega, organizacij-
^Vaga kot operativnega vidi-
k. Podjetja, ki bodo sprejela
lašo novo ponudbo, bodo
ihko veliko prihranila, manj
im bo treba vlagati v osnovna
redstva, povrhu vsega pa se
)odo rešili vseh skrbi z distri-
mcijo svojih izdelkov.
Celjska Intereuropa je v
regiji že sedaj vodilna na
vseh področjih svojega delo-
vanja. Kakšni so vaši cilji v
prihodnjih letih?
Na celjskem območju želi-
mo na račun zanesljivosti,
varnosti in hitrosti logističnih
storitev še naprej obdržati vo-
dilno mesto. Naši največji ko-
mitenti so Gorenje Velenje,
Vetropak Straža, MGA Nazar-
je, Cinkarna, Kovinotehna,
Unior, Comet, Aero in Steklar-
na Rogaška, s katerimi ustva-
rimo kar polovico vseh pri-
hodkov. Že letos bi radi pove-
čali delež v vseh tistih podjet-
jih, za katere ugotavljamo, da
naše storitve koristijo prema-
lo, osvojiti pa nameravamo
tudi večino velikih podjetij, ki
še niso naši komitenti. Naš
prvi cilj je Pivovarna Laško.
Lani smo v celjski filiali uvedli
tako imenovano aktivno pro-
dajo, kar pomeni, da sezna-
njamo stranke z vsemi stori-
tvami, ki jih Intereuropa
opravlja v slovenskem in
mednarodnem prostoru.
Marsikdo, na primer, sploh
ne ve, da lahko v Celju organi-
ziramo tudi prekomorski ali
letalski prevoz.
Kako se soočate z zelo
močno domačo konkuren-
co?
V cestnem transportu je
konkurenca res zelo velika,
saj se je v zadnjih letih pojavi-
lo na trgu kar lepo število
manjših zasebnih prevozni-
kov, ki se lahko hitreje prila-
gajajo potrebam, poleg tega
pa so zaradi nizkih fiksnih
stroškov tudi cenejši. Kljub
temu se je naš koncem uspel
obdržati kot vodilni špediter.
Več reda na tem področju si
obetam z ustanovitvijo trans-
portnega poola, v katerem bo
Intereuropa prva med enaki-
mi. Že sedaj je veliko zanima-
nja za članstvo v poolu, pri
čemer pa ne bodo odločale
nizke cene, temveč predvsem
spoštovanje dogovorjenih
pravil.
Za Intereuropo so zelo po-
membne carinske storitve. Z
vstopom Slovenije v EU naj
bi se ta dejavnost bistveno
zmanjšala.
Tega se zavedamo tako v
koncernu kot v filiali in zato
načrtujemo upadanje teh sto-
ritev. Čeprav se bo to dogaja-
lo počasi, že sedaj bolj razvi-
jamo druge naše dejavnosti,
to je cestni in železniški trans-
port, kosovni promet, v okvi-
ru katerega smo zelo uspešni
s paketom 24 ur, ter skladiš-
čenje in distribucijo. Naše
skladišče v Velenju je že sedaj
skoraj stoodstotno zasedeno,
zato ga nameravamo poveča-
ti. Letos bomo kupili zemljiš-
če, gradili pa bomo takoj, ko
se bo pokazalo, da je to po-
trebno.
Kaj pa skladišče v Celju?
Čeprav imamo v Čretu, kjer
je sedež filiale, skladišča v
najemu, kar je tudi ena od
naših slabosti, lastnih skla-
diščnih zmogljivosti za sedaj
še ne načrtujemo.
Čeprav ste v Intereuropi
zelo kratek čas, imate zelo
jasno izdelane cilje in po-
slovno vizijo celjslce filiale.
Kakšno bodočnost napove-
dujete podjetju?
Moj osnovni namen je ne
samo ohraniti solidne lanske
rezultate, temveč z agresivnim
tržnim pristopom povečati de-
lež filiale med množico špedi-
terskih podjetij, ki trenutno
delajo na celjskem območju.
Intereuropa je finančno mo-
čen in urejen sistem, zato bo z
vključevanjem Slovenije v
Evropo in uvajanjem poslov-
nega reda njegova prednost
pred drugimi še bolj izrazita. Z
uvedbo davka na dodano
vrednost se nam bodo odprle
številne nove tržne priložno-
sti, optimist pa sem tudi zaradi
velikih notranjih rezerv v or-
ganizaciji filiale in njeni ka-
drovski sestavi. Izobrazbena
struktura je trenutno sicer do-
kaj nizka, saj dobra tretjina
zaposlenih ne izpolnjuje zah-
tevane izobrazbe, tudi pov-
prečna starost je visoka, ven-
dar glede na dosedanje izkuš-
nje ugotavljam, da bi veliko
ljudi rado delalo v našem pod-
jetju. V samo nekaj dneh sem
dobil več kot petnajst prošenj
za zaposlitev. Večinoma so jih
poslali mladi, z višjo ah visoko
izobrazbo.
■	JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Celjska filiala Intereuro-
pe, v kateri je zaposlenih 91
ljudi, ima poslovalnico v Ve-
lenju in izpostavo na mej-
nem prehodu v Dobovcu. Do
leta 2002 naj bi povprečna
letna stopnja rasti na področ-
ju cestnega transporta zna-
šala 12,6 odstotka, v kosov-
nem prometu, 9,9 odstotka, v
zračnem in pomorskem pro-
metu 10 odstotkov, v skladiš-
čenju pa 7,7 odstotka.
Novi direktor Intereurope Celje Goran Travner
je v letih 1982 do 1992 delal v Emu. zadnjih
šest let pa je bil direktor podjetja Kovinotech-
na v Pragi. Izkušnje si je nabiral tudi v ZDA,
kjer je opravil specialni študij ameriškega
marketinga.
izbira se povezuje
Trgovsko podjetje Izbira Laško bo letos za posodobitev
svojih enot namenilo 200 milijonov tolarjev. Še ta mesec
bodo končali s prenovo prostorov na Trubarjevem nabrežju,
ki so bili popolnoma uničeni v novembrski poplavi. Namesto
živilske trgovine bo odslej na tem mestu salon pohištva.
V prihodnjih mesecih bo Izbira prenovila še tekstilno
trgovino v Trubarjevi ulici, posodobila in na novo opremila
bo tudi poslovalnico Železninar v Mestni ulici, te dni pa so že
pričeli pripravljati projekte za celovito prenovo marketa v
Sevnici. Kot je povedal direktor podjetja Ivan Grobler, bodo
denar za nove naložbe zagotovili z bančnimi posojili ter s
finančno podporo svojih poslovnih partnerjev, nekaj pa
bodo prispevali tudi sami. Po prvih ocenah je Izbira lani
dosegla načrtovano prodajo ter predlanski promet, ki je
znašal okrog dve milijardi tolarjev, presegla za višino letne
inflacije. V Laškem, Rimskih Toplicah in Sevnici, kjer ima
skupaj petnajst enot, je obdržala dosedanji tržni delež.
Laška Izbira je bila med desetimi trgovskimi podjetji, ki so se
lani pričela dogovarjati o kapitalskem povezovanju. Po temeljiti
analizi je tako kot še šest drugih podjetij od te namere odstopila,
sedaj pa že nekaj časa išče druge povezave. Direktor Grobler za
zdaj Še ne želi govoriti, za kakšno združevanje gre, in s kom naj
bi se povezali. Povedal je le, da se bodo v izbiri o svoji nadaljnji
usodi dokončno odločili še pred iztekom tega meseca. jI
Grosar še naprej
predsednilc
Laški in radeški obrtniki izvolili novo vodstvo - Preko
tisoč delovnih mest v obrtništvu
Skupščina Območne obrt-
le zbornice Laško je za pred-
ednika zbornice do leta
003 ponovno izvolila Štefa-
la Grosarja, direktorja in
nega od lastnikov podjetja
kovinar. Podpredsednika sta
Andrej Klezin in Franc Med-
ešek, skupščina pa je izvoli-
1 tudi člane nadzornega od-
ora in organizacijsko ka-
drovske komisije ter potrdila
'ov upravni odbor.
Člani nove 20-članske
kupščine, ki so jih v Laškem
^ Radečah volili že sredi lan-
kega decembra, so poleg
'fosarja, Klezine in Medveš-
a še Danijel Medved, Pavel
'rankar, Andreja Šmit, Adolf
'derman, Franc Camloh, Bo-
^t Hrastnik, Slanislav Maček,
^dovan Grešak, Silvester
nez, Zdenko Leljak, Peter
'rastelj mL, Marjan Omahna,
'anica Zelič, Bogdan Grosar,
^nez Zimšek, Alojz Martin-
ih in Jože Gerčer. Laška obrt-
3 zbornica združuje 403
brtnike, pri katerih je zapo-
rnih 479 delavcev, v drugih
družbah, ki so članice zborni-
ce, pa je zaposlenih še okrog
300 delavcev, največ od tega v
podjetju Paron. »Obrtništvo v
Laškem in Radečah nudi kar
1.182 delovnih mest, kar goto-
vo ni zanemarljiv podatek,«
pravi sekretarka zbornice
Andreja Roje. »Največ delav-
cev je zaposlenih v gostinstvu
in kovinarstvu, največ naših
članov pa se ukvarja s kovi-
narsko, inštalatersko in avto-
prevozniško dejavnostjo ter z
gradbeno mehanizacijo.«
Območna obrtna zbornica
je lani za obrtnike, ki jih je
prizadela poplava, zbrala dva
milijona tolarjev. Sama je za-
gotovila 1.190.000 tolarjev, ak-
cijo zbiranja denarja pa so
podprle tudi zbornice iz Ra-
dovljice, Murske Sobote, Tol-
mina, Ljubljane-Moste, Cerk-
nice, Metlike in Pesnice. Triin-
trideset obrtnikov je dobilo
od 11.000 do 450.000 tolarjev,
oziroma 3 odstotke od prijav-
ljene škode. Zbornica je lani s
700 tisočaki podprla tudi na-
stop svojih članov na sejmih
doma in v tujini.
JANJA INTIHAR
Mačehovsko zeleno zlato
Kaj bo pridelovalcem hmelja prinesel jutrišnji dan? - Delavci Kmetijstva Žalec na začasnem dopustu
Hmeljišča naj bi v teh
dneh počivala ter se priprav-
ljala na dobro in obilno leti-
no. Sodeč po govoricah, ki
krožijo v Spodnji Savinjski
dolini, pa temu ni tako.
Končno je od hmelja odvi-
sno kar precej Spodnjesa-
vinjčanov, ki jim zeleno zla-
to daje dodatni kruh.
Problematika hmelja je že
dolgo na dnevnem redu raz-
nih razprav. Najbolj sporna je
trenutno odkupna cena hme-
lja, ki je po mnenju mnogih
absolutno prenizka in manj-
šim pridelovalcem ne omogo-
ča preživetja.
Posledično prihaja tudi do
vprašanj, kaj bo s Kmetijs-
tvom Žalec, kjer skrbijo za
polovico obdelovalnih povr-
šin - torej približno za 1000
hektarjev hmeljišč v Spodnji
Savinjski dolini. Od ponedelj-
ka dalje so vsi delavci na 14-
dnevnem začasnem dopustu.
»Delavce je preprosto strah,
ker ne vemo, kaj bo prinesel
jutrišnji dan,« pravi Marjan
Kupec, predsednik sindikata
v žalskem kmetijstvu. V pod-
jetju je 180 redno zaposlenih
delavcev, ki »pridelajo« polo-
vico, torej 1.800 ton hmelja na
leto. Predvsem bi radi, da bi
država že sedaj jasno in gla-
sno obljubila pomoč savinj-
skim hmeljarjem, saj nikakor
ne želijo, da bi tisoč hektarjev
zemljišč ostalo neobdelanih.
»Če bodo ostala zemljišča
neobdelana, bo nastala stra-
hotna gospodarska škoda,
zasebni kmetje pa tudi niso
sposobni sami poskrbeti za
vsa hmeljišča. Je že tako, da
hmelj ni koruza - za pridelek
je treba vsako leto primerno
poskrbeti,« pravi Kupec, ki tu-
di sam obdeluje 2 hektarja
hmelja. Takšnih manjših pri-
delovalcev je v Savinjski doli-
ni približno 150, odkupna ce-
na hmelja pa je sedaj v po-
prečju 3,5 marke za kilogram,
kar je premalo za pokritje
stroškov.
V Spodnji Savinjski dolini
je večkrat slišati, da bi večji
kmetje radi prišli do večjih
površin za pridelavo hme-
lja... Da prihaja minister Smr-
kolj pogosto na obisk v Sa-
vinjsko dolino in se pogovar-
ja samo z nekaterimi »izbra-
nimi« posamezniki - večina
hmeljarjev pa trepeta, kaj bo
prinesel jutrišnji dan. »Pride-
lovalci bi se morali usesti
skupaj in se pogovoriti, kaj
hočemo. Predvsem bi bilo
treba pustiti dnevno politiko
ob strani. Najpomembneje
je, da bomo vedeli, kako bo-
mo obdelali 2000 hektarjev
hmeljišč, in dosegli za ves
hmelj ugodno odkupno ce-
no, vsaj 5 mark za kilogram.
Pri tem nam mora pomagati
tudi država. Če tega dogovo-
ra ne bomo dosegli, ne verja-
mem, da bomo 15. februarja
lahko začeli s pripravami na
letošnjo sezono,« je prepri-
čan Marjan Kupec.
URŠKA SELIŠNIK
Marjan Kupec
□
KULTURA
Ko komedija na rajžo gre
Gledališke uspešnice na obeh odrih SLG Celje
Minuli konec tedna, od
petka do nedelje, so se na
obeh odrih, na velikem in na
Odrupododrom, zavrteli
Dnevi komedije, ki jih orga-
nizira Slovensko ljudsko gle-
dališče Celje z naklonjenost-
jo sponzorjev.
Prireditev, ki je hočeš nočeš
sama po sebi prerasla v festi-
val, je v Celju že osmič. Z
osmimi tekmovalnimi pred-
stavami in s spremljevalnim
programom, ki je programska
odlika, bo trajal do 21. fe-
bruarja. Dvorana Slovenskega
ljudskega gledališča Celje je
bila na vseh štirih predstavah,
ki so bile na sporedu, polna.
Odločitev gledališča, da za
vsako tekmovalno predstavo
pusti nekaj vstopnic še na vo-
ljo, se je izkazala za dobro, saj
je tako v gledališču videti tudi
nekaj svežih, novih obrazov
tudi V dvorani, ne samo na
odru, kjer nastopajo gostujoči
ansambli.
V petek zvečer se je v pre-
novljenem foyerju gledališča
začel uvodni ceremonial, ki si
ga je tudi letos s plesalci Stu-
dia za ples-Plesnega teatra
Igen zamislila igralka Anica
Kumer, v vlogi Harlekina, s
songom na besedilo Alfonza
Kumra, ki ga je uglasbil in v
pododrju spremljal na klavir
Žarko Prinčič. Tako je bilo slu-
titi, da se filmski Charli Cha-
plin, maskota vseh Dnevov
komedije, počasi umika bolj
gledališkemu in govorečemu
in pojočemu Harlekinu...
Mojstrska igra, ušpičen
tekst Toneta Partljiča v kome-
diji Maister in Marjeta, v režiji
Maria Uršiča in v izvedbi SNG
Drama Maribor, najštevilčnej-
ša igralska zasedba med vse-
mi tekmujočimi predstavami,
prepoznavni liki iz resničnega
življenja v minulih treh deset-
letjih, svojevrstna kronika sa-
moupravljanja, prehoda, tran-
zicije... To je komedija Mai-
ster in Marjeta. Celjsko ob-
činstvo je predstavi presodilo
oceno 3,8 in za komedijantko
večera izbralo čistilko Maro,
ki jo je v prekmurščini (da o
madžarščini niti ne govorimo)
odlično podala Irena Varga.
Prejela je »celjskega viteza« in
bila je vesela, da je celjsko
občinstvo prav tako odlično
reagiralo na predstavo kot ma-
riborsko, kar so z zadovoljs-
tvom potrdili tudi ostali glu-
mači.
Ni tako slabo kot zgleda. To
pa je naslov druge tekmovalne
predstave Petra Barnesa, ki je
v režiji Jaše Jamnika v treh
enodejankah nastala kot slo-
venska praizvedba na odru
PDG Nova Gorica. Občinstvo
je z nekoliko pridržano sapo
spremljalo različna stanja člo-
veške hendikepiranosti, um-
ske ali fizične prizadetosti, ki
je igralcem povzročila velika
dela in temeljitega študija. Ob-
činstvo je bilo pri ocenjevanju
nekako v dvomih, »hendikepi-
rano«, kako oceniti predstavo.
Prisodilo ji je oceno 3,5. Za
komedijanta večera pa izbralo
Iva Barišiča. Bil je izvrsten v
obeh enodejankah, kot spa-
stik in kot slepec.
Smejalo se je v gledališču
tudi v nedeljo popoldne, ko so
Dnevi komedije dobili s
spremljevalno predstavo Tea-
tra u gostima iz Zagreba, še
mednarodno obeležbo. Zvez-
de hrvaškega gledališča so v
popularni uprizoritvi franco-
ske pisateljice Vasmine Reza,
spravili v smeh polno dvorano
s predstavo »ART«. Delo je ta
čas sila popularno, saj ga igra-
jo na številnih odrih po svetu.
Boris Buzančič, Vanja Drach
in Relja Bašič so bili deležni
resnične pozornosti občins-
tva, ko so razpredali preprosto
temo »o beli sliki« za katero se
v resnici skrivajo nevroze in
občutljivost sodobnega urba-
nega človeka.
Zanimivo bo videti sloven-
sko inačico predstave »ART«,
ki bo v tekmovalnem sporedu
Dnevov komedije 13. februar-
ja, v izvedbi SNG Drama.
Nedelja je bila nadvse za-
bavna. Zvečer je na Odrupo-
dodrom »vžgal« igralec Gaš-
per Tič s poslovenjeno uspe-
šnico Zijaha Sokoloviča Joooj,
tako sem prišel na svet?! Na
pristen, igriv in humoren na-
čin je igralec razkrival skriv-
nosti življenja...
Jutri, v petek, prihaja v boj
za festivalska odUčja SNG Dra-
ma Ljubljana z okrajšanimi
Zbranimi deli Williama Sha-
kespeara, v režiji Borisa Ca-
vazze. V soboto bo občinstvo s
smehom podprlo Celjane in
njihovo uspešnico Vaja zbora,
v režiji Francija Križaja. V ne-
deljo, v spremljevalnem pro-
gramu ob 17. uri pa se bo
publika prav gotovo držala za
trebuhe. Prihaja Teta Magda
in z njo med drugimi Ivo God-
nič, v izvedbi Prešernovega
gledališča Kranj. Škoda, da se
letos Kranjčani niso prijavili v
tekmovalni program Dnevov
komedije... A zato so s teto
Magdo ravno tako dobrodošli.
Zabave ne bo manjkalo.
■jjHMjl MATEJA PODJED
BHH Foto: SHERPA
Komedijantki večera Ireni Varga izroča »celjskega viteza« upravnik SLG Celje Borut Alujevič.
Ivo Barišič je bil priznanja občinstva iskreno vesel.
zapisovanja
Ljudstvo proti Larryju Fiintu
Ja, tako se je naslavljal film,
ki smo si ga imeli priložnost
ogledati tudi v slovenskih ki-
nematografih. Larry Flint, to-
rej. Lastnik pornografske revi-
je Hustler Lastnik revije, ki
skuša skozi pornografijo uza-
koniti politično nekorektnost.
Ki se trudi biti izviren in por-
nografiji utreti pot v politične
vode. Ki skuša pornografijo
izenačiti s politiko. Samo za
ilustracijo; samo nekaj mese-
cev potem, ko se je v Dallasu
pripetila tragedija imenovana
JFK, ko so streljali na takrat-
nega ameriškega predsednika
J.F. Kennedyja, se je v reviji
Hustler pojavil oglas, v kate-
rem je lastnik revije, Larry to-
rej, ponujal vsakemu, ki bi mu
znal postreči s kakršnokoli in-
formacijo o streljanju na pred-
sednika, milijon dolarjev. Ne-
kaj tednov kasneje so v Georgi,
južni ameriški državi, ki se je
takrat še otepala s protirasi-
stičnimi zakoni, ki je slovela
kot ena najbolj konservativnih
ameriških zveznih držav, ki je
bila leglo republikancev, na
Larryja streljali. Od takrat na-
prej je Larry hrom od pasu
navzdol in priklenjen na vozi-
ček. Strelca niso nikoli našli.
Kot tudi ne razloga, zaradi
katerega so na lastnika Hust-
lerja streljali.
Leta so tekla. V Beli hiši se je
zgodil škandal, v katerega sta
vmešana predsednik in pri-
pravnica. Larry kajpak ni stal
križem rok. Postavil se je na
stran predsednika in njegove
pravice do zasebnega življe-
nja. V reviji Hustler pa se je
spet pojavil oglas. Tokrat je
ponujal milijon dolarjev tiste-
mu. ki bi mu vedel povedati za
kakšen seksualni škandal, v
katerega bi bil vpleten kateri
od ameriških kongresnikov in
senatorjev. Do tega trenutka je
na njegov elektronski naslov
prišlo dvanajst takih prime-
rov. Larry jih še ni razkril. O
tem. ali je »raziskovalne novi-
narje« že izplačal, ni nobenih
informacij.
Je pa zanimiva naslednja
informacija. Med dvanajstimi
razkritimi pomembneži je
dvanajst republikancev. Še
več. je dvanajst takih, ki so
zavrnili njegovo revijo Hustler.
ki so jo kot vsi ameriški sena-
torji in vsi ameriški kongresni-
ki. brezplačno prejemali. Kot
darilo Larryja Flinta. Mimo-
grede. tako Bili Clinton koi
njegova desna roka Al Gon
revijo še vedno prejemata.
Redno. Ali jo bereta ali ne, ali
se ob njej zabavata ali ne, ni
pomembno. Clinton ni zavrnil
Larryja Flinta. In to je pomem-
bno. Zelo pomembno. Clinton
se s tem dejanjem, prvič, ni
zameril Larryju Flintu in dru-
gič, Clinton se s tem dejanjem
ni zameril širši ameriški jav-
nosti. Ker tisti, ki se zameri
Larryju Flintu, se zameri tudi
širši ameriški javnosti. Če za-
devo prevedemo na lokalni ni-
vo, potem lahko sklenemo, da
slovenska javnost pravzaprav
nima nikakršne moči. Oziro-
ma drugače; če se kdo zameri
slovenski javnosti, se popolno-
ma nič ne spremeni. Ko so
nekdanjega mariborskega žu-
pana Križmana ovekovečili m
fotografijah skupaj z dekleti
sumljivega statusa, pa karkoli
to že pomeni, smo se samo
smejali. In spesnili nekaj
neumnih vicev na to vročo te-
mo. Če bi dr Drnovška zalotili
v postelji z njegovim Arturjem,
bi se samo smejali. No ja, mor-
da bi se zganila kakšna Lea
Eva Miiller iz Društva proti
mučenju živali. Morda bi i;
Ekstazi, edini slovenski porno-
grafski produkcijski hiši. po-
sneli kakšen duhovit pornii.
To pa bi bilo tudi vse.
Pa ne zato. ker bi bila slo-
venska javnost nekritična. Pa
ne zato. ker bi bila slovenska
javnost brez moči. Pa ne zato,
ker imamo vsi skupaj dovolj
svojih problemov, da bi se uk-
varjali še z drugimi. Daleč oi
tega. V Sloveniji namreč nima-
mo niti svojega Larryja Kingd
niti svojega Kennetha Starra
Kaj šele kakšnega Larryja Flin-
ta. Ker nas bolj kot seks zani-
majo povojni poboji in domo-
branske usode.
TADEJ ČATEF
Piše: TADEJ ČATER
Stoletnici društva nasproti
Občni zbor Kulturno umetniškega
društva Polzela, ki je bil preteklo sobo-
to v veliki dvorani kulturnega doma, je
naznanil začetek kulturnih prireditev,
ki se bodo odvijale ob 100-letnici delo-
vanja društva.
Nekoliko drugače kot običajno je bilo
letno srečanje vseh članov društva, ki
aktivno delujejo v številnih sekcijah. Na
začetku so se predstavili tamburaški or-
kester, mešani pevski zbor, šolsko kultur-
no društvo, kvintet Lastovka, mešani
pevski zbor Oljka, gledališka skupina,
moški pevski zbor, sekcija likovnikov pa
je v mali dvorani pripravila priložnostno
razstavo likovnih del. Predsednik KUD
Polzela Marko Slokar je povedal, da v
društvu zelo skrbijo za vzdrževanje in
obnovo kulturnega doma. Kljub temu je v
kraju slišati, da se na področju kulture ne
naredi dovolj, da ni poskrbljeno za različ-
ne okuse in da prostori v kulturnem
domu ne ponujajo primernega udobja.
Zato bo letošnje jubilejno leto kulturnega
društva priložnost, da marsikaj izboljša-
jo. V programu dela so načrtovali kar
precej obnovitvenih del, ki jih bodo opra-
vili v domu.
Polzelsko društvo se srečuje z enakimi
problemi kot vsa ostala ljubiteljska druš-
tva na tem območju. Za obnovo kulturne-
ga doma in pripravo kulturnih prireditev
bodo potrebovali 10 milijonov tolarjev.
Del sredstev bodo zbrali v društvu, raču-
najo na prispevek sponzorjev, predvsem
pa pričakujejo znatni delež občinskih
sredstev ali, kot je dejal predsednik Mar-
ko Slokar ob koncu svojega poročila, da
bo tudi nova občina na tem področju
odigrala svojo vlogo. Slavnostna seja
društva naj bi bila v juliju, ko bodo razvili
nov društveni prapor, podelili priznanja
in odprli razstavo o življenju in delu
društva v minulih sto letih.
T. TAVČAR
Uspešno delo KD Miklavž J
Med prvimi kulturnimi društvi v laški občini, ki pripra-
vijo svoj redni letni občni zbor, je Kulturno drukvo
Miklavž.
Občni zbor, ki so ga pripravili minulo soboto zvečer, je bil
v znamenju pregleda prehojene poti v minulem letu in
načrtov za letos. Društvo je aktivno in poznano daleč
naokoli, zlasti po svoji dramski dejavnosti (lani so igrali
Krape in Divjega lovca), bogati pevski tradiciji, oživljanju
starih ljudskih šeg in delovnih opravil ter družabnem življe-
nju na vasi, saj pripravljajo izlete, pohode po mejah kraja,
pustno veselico, novoletno zabavo... V društvo je vključenih
več kot štirideset članov, med njimi kar nekaj mladih, veliko
pa jih želi še delati z njimi. Prav zato v vodstvu društva
razmišljajo o najbolj ustrezni metodi, da se ne bi porajali
medgeneracijski nesporazumi in da bi mladi lahko z odrasli-
mi stopili na odrske deske v takšni ali drugačni vlogi.
Na zboru društva, ki ga vodi Jure Aškerc, so se zbrali številni
člani in gosti, med njimi župan občine Laško Jože Rajh,
predsednik sveta KS Rimske Toplice Drago Zupan, ravnateljica
OŠ Rimske Toplice Joža Košak, Jure Krašovec iz Odbora za
oživljanje starih šeg in opravil občine Laško ter predstavniki
nekaterih sosednjih kulturnih društev.	VLADO MAROT
KULTURA
□
Sejem kulture v pokušnjo
V Narodnem domu 5. februar v znamenju Celjsl<ega kulturnega sejma - Stojnicna predstavitev kulturnih ustanov in
ljubiteljska kultura v živo
»Kaj pa, če bi letošnji slo-
venski kulturni praznik v
Celju ob tradicionalni
osrednji občinski slovesno-
sti proslavili še s kulturnim
sejmom. Nekakšnim bazar-
jem, na katerem bi se na
enem mestu predstavile vse
mestne kulturne ustanove,
za sejemski vrvež pa bi pri-
dali še ljubiteljsko kulturo?«
se je sredi januarja vprašal
prof. Nenad Firšt iz Zavoda
za kulturne prireditve Celje.
In ga imamo - prvi Celjski
kulturni sejem, ki bo v Na-
rodnem domu letos živel en
dan, jutri, v petek, že prihod-
nje leto pa se zna razrasti v
večdnevno prireditev.
»Časa je bilo resda malo, a
za pripravo sejma smo se
vseeno odločili,« pravi koordi-
natorica prireditve Aleksa
Gajšek Krajnc, ki se prvega
Celjskega kulturnega sejma
po eni strani zelo veseli, po
drugi pa jo skrbi, da bo impro-
vizacij v sami izvedbi priredi-
tve morda le malce več, kot bi
je sejem kulture smel imeti.
Zato naj bo letošnji v pokuš-
njo; tako samim sejmarjem,
kot seveda tudi obiskovalcem,
Vi si jih v Narodnem domu
/utri želijo kar največ.
»V spodnji stranski dvorani
Narodnega doma se bodo na
stojnicah predstavile vse celj-
ske kulturne ustanove, v način
njihove predstavitve nismo po-
segali, enotna je le odmera pro-
stora, da bi se lahko vseh 9
zavodov enakovredno pred-
stavljalo,« pravi Aleksa Gajšek
Krajnc in dodaja, da bo izved-
beno veliko bolj zahtevno do-
gajanje v veliki dvorani Narod-
nega doma. »Od 9. pa vse do
17.30 ure bodo na odru velike
dvorane nastopali malčki iz
vrtcev, osnovnošolci in sred-
nješolci ter skupine iz kultur-
nih društev. Skoraj 9 ur progra-
ma, ki se bo dogajal na odru, je
sicer natančno zminutirano,
poskrbljeno je za tehnično
opremo, a nekaj bojazni je le,
kako se bodo zvrstili prihodi
na oder, kako bo s pripravami
nastopajočih in podobnim, saj
bodo nastopajoči imeli za pri-
prave na voljo le garderobo in
zgornjo dvorano Narodnega
doma.« A ob dejstvu, da gre za
kulturni sejem in žive nastope,
bi tudi ob malce glasnejšem
vrvežu na stopniščih Narodne-
ga doma jutri veljalo zatisniti
vsaj eno uho!
Celjske kulturne ustanove
so pustile natančen program
svoje predstavitve do samega
kulturnega sejma še ovit v
tančico skrivnosti, vseeno pa
je znano, da se bo Muzej
novejše zgodovine Celje
predstavljal z muzejsko zbir-
ko Pelikanovega ateljeja, v
Pokrajinskem muzeju Celje
so se odločili za prodajo iz-
delkov, ob panojih in prodaji
knjig po znižanih cenah bo
Osrednja knjižnica Celje se-
jem izkoristila še za predsta-
vitev izposoje gradiva po In-
ternetu ter svoje Univerze za
tretje življenjsko obdobje in
dejavnosti za otroke. V Celj-
skih kinematografih bodo
na sejem pripeljali živega pra-
šička v kletki z oblačilom, za
sejemsko vzdušje pa bodo ob
stojnici z brezplačnimi koki-
cami in odprtjem bifeja z deli-
tvijo vstopnic za sobotno
mladinsko premiero v Metro-
polu poskrbeli še za promoci-
jo mladinskih filmov. Zavod
za varstvo naravne in kul-
turne dediščine v Celju bo
predstavil svojo dejavnost na
panojih, za kar so se odločili
tudi v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje ter Zvezi
kulturnih društev in Ob-
močni izpostavi Sklada lju-
biteljskih kulturnih dejav-
nosti Celje. V Zavodu za kul-
turne prireditve Celje so se
odločili za postavitev kulis,
video posnetke in predstavi-
tev multimedijske dejavnosti.
Zgodovinski arhiv Celje pa
bo ob svojih publikacijah za
predstavitev inventarja upo-
rabil še računalnik.
MMMMHMi I. STAMEJČIČ
Na odru velike dvorane
Narodnega doma se bodo
med 9. in 14. uro zvrstili
nastopajoči iz celjskih vrt-
cev, osnovnih in srednjih
šol, popoldne pa bodo za
predstavitev izkoristila
društva. Po 17. uri se doga-
janje iz dvorane seli na
ploščad pred Narodnim do-
mom, saj Godba na pihala
KUD Ljubečna, Štajerski
rogisti in Pihalni orkester
Celje pripravljajo prome-
nadni koncert, ki se bo za-
ključil tik pred 18. uro, ko
se bodo Celjani, tokrat spet
v veliki dvorani Narodnega
doma, na osrednji občinski
slovesnosti poklonili slo-
venskemu kulturnemu
prazniku.
Aleksa Gajšek Krajnc: »Obisk
Celjskega kulturnega sejma
napovedujejo šolarji, veseli
pa bomo, če bo naš letošnji
poskus ocenilo tudi kar naj-
več Celjanov, saj bi ga pri-
hodnje leto radi tako časovno
kot vsebinsko nadgradili.«
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG Celje: 5. ob 11. Vaja
zbora, zaključena predstava.
Oderpododrom: 4. ob 20.
Bližje, za abonma in izven.
Dom kulture Velenje 5. ob
19.30 Vaja zbora, SLG Celje.
Kulturni dom Stranice 7.
ob 15. igra Hudobni graščak,
KD Konrad Sodin Stranice.
MBBii
SLG Celje: 5. ob 19.30 Zbra-
na dela W. Shakespeara, SNG
Drama Ljubljana, 6. ob 19.30
Vaja zbora, SLG Celje, 7 ob 17.
uri Teta Magda, PG Kranj in
ob 20. Kontrabas, MGL Ljub-
ljana (Slavko Cerjak).
KONCERTI
Pred Narodnim domom v
Celju 5. 2. od 17. do 18. pro-
menadni koncert Godbe na
pihala KUD Ljubečna, Pihal-
nega orkestra Celje in Štajer-
skih rogistov.
RAZSTAVI
Likovni salon Laki, do 27.
februarja.
Celjski dom Barbara Popit,
do 16. 2.
Kulturni center Laško Bo-
židar Ščurek, do 28. 2.
Galerija sodobne umetno-
sti Stane Kregar, do 20. 2.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Janez Puch, do 31.
marca
Otroški muzej - Hermanov
brlog »Hitreje, višje, močne-
je«, do 7 3.
Galerija Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje France
Slana, do 28. 2.
Dom duhovnih vaj Nazar-
je Zakladi iz Frančiškanske
knjižnice Nazarje, knjižnice
Frančiškanskega samostana
Novo mesto in svetopisemski
motivi slikarja Gorana Horva-
ta, do 6. 2.
Galerija Velenje Todor-
če Atanasov, od 5. do 28. 2.
OSTALO
Pokrajinski muzej Celje -
delavnice »Ptičja svatba« od
15.30 do 17.30 - 4. 2. Izdelava
ptičje hišice iz kartona, 5. in
10. 2. Slikanje na les - ptičji
motiv.
Muzej novejše zgodovine
- 9. in 10. 2. muzejske ustvar-
jalne delavnice Pust veselih
ust s pustnim presenečenjem
ob 10. uri.
Pri Zamorcu Celje 7. 2.
zvečer promocija zgoščenke
skupine Bori&The Young
Ones.
Knjižnica Velenje 4. ob 19.
kulturni večer z Ivom Svetino.
Pravljična soba pri Mišku
Knjižku 10. ob 17 pustna
pravljica.
Načrti revije Znamenje
Revija za teološka, družbe-
na in kulturna vprašanja, ki
izhaja pri istoimenski založ-
bi v Petrovčah, bo tudi letos
izšla v treh dvojnih številkah.
Jedro prispevkov tvorijo pre-
vodi iz revije Concilium, se
pa število domačih avtorjev
nenehno povečuje.
Lani niso izdali nobene knji-
ge, ker zanje ne dobivajo sub-
vencije ministrstva za kulturo,
temveč samo za revijo. Doslej
so izdali tri knjige, in sicer
Hainza Zahrnta Živeti kot da
Sog je, ki je že razprodana,
Hansa Kiinga Čredo, ki je tudi
razprodana in Antona Vogrin-
ca Nostra Maxima Culpa.
Za letos imajo v načrtu izda-
jo knjige znanega nemškega
teologa, filozofa in psihoanali-
tika Eugena Drevvermanna z
i^aslovom Ko se nebo dotakne
Zemlje, vsebuje pa sedem-
najst pridig o Jezusovih prili-
l^ah: O sejalcu, O ljuljki med
pšenico, O zakladu in biseru,
O delavcih v vinogradu, O
^veh sinovih, O vinogradu in
^iničarjih, O svatbi, O desetih
družicah, O talentih. O nespa-
i^etnem bogatašu, O bogas-
tvu in o povratku hišnega gos-
podarja, O ozkih in o zaprtih
vratih, O izbiri sedežev, O iz-
gubljeni ovci in O izgubljeni
drahmi, O modrem oskrbniku
in o pravi uporabi bogastva, O
murvinem drevesu in O fari-
zeju in cestninarju. Knjigo je
prevedel Janko Bohak.
Že letos pa se v uredništvu
pripravljajo na prihodnje leto,
ko bo revija slavila 30-letnico
nepretrganega delovanja v
slovenskem kulturnem pro-
storu. Ob tej priložnosti bodo
objavili tudi njeno celotno
bilDliografijo.
DRAGO MEDVED
Umetnost izgubljaiija
Preden resnično umremo, pravi doktorica in onkologinja Metka Klevišar, moramo v
življenju doživeti veliko majhnih smrti
Vse življenje se moramo
učiti spuščati. Majhen otrok
mora zapustiti materino na-
ročje in dati prostor mlajšemu
bratcu ali sestrici. Pozneje je
treba spustiti še veliko stvari in
veliko ljudi, in nazadnje bo
vsak od nas moral spustiti živ-
ljenje. »Kdor je pripravljen vse
izpustiti, lahko živi mirneje,«
je prepričana Metka Klevišar.
»Če bi manj mislili na velike
zmage in velika dejanja in bi
bolj skrbeli za drobna vsakda-
nja dogajanja, bi bilo naše živ-
ljenje lepše.«
Resnično svobodni smo lah-
ko šele takrat, ko smo priprav-
ljeni izgubiti vse, šele takrat se
osvobodimo navezanosti. Zna-
mo se veseliti ljudi in stvari,
vendar od njih nismo odvisni.
Se sploh lahko pripravimo na
smrt? »Nanjo se pripravljamo
vse življenje s tem, ko se učimo
umetnosti spuščanja,« pravi
Klevišarjeva, avtorica knjige Na
poti vere, upanja, ljubezni, ki
je izšla pred kratkim pri Mohor-
jevi družbi. »Spuščanje vedno
boli, toda življenja brez spušča-
nja preprosto ni.« Starejši ko
smo, čedalje večje postajajo na-
še izgube. Izgubljamo zdravje,
ljudi, stike, delo, ki ga imamo
radi. Nikoli ni človek tako ubog,
da ne bi mogel še česa izgubiti.
Prav zato je pomembno, da se
naučimo izgubljati in izgubam
navkljub živeti naprej. Takrat
ko je najhuje, moramo najti
moč, da se dvignemo. Ob vseh
vrstah izgubljanja se mora člo-
vek učiti biti sam in kdor zna biti
sam, lahko vzpostavi bolj kvali-
tetne odnose z drugimi. »Za
mnoge stare ljudi se življenje ob
smrti zakonca tako rekoč za-
ključi,« ugotavlja Klevišarjeva,
»saj o tem prej nista nikoli govo-
rila in se pripravljala na ta trenu-
tek.« Prav vsakdo se kdaj znaj-
de v situacijah, ko je sam. Na-
vsezadnje bo moral vsakdo
umreti sam, četudi bo imel ob
sebi še tako dobre spremljeval-
ce. Ko se čedalje manj oklepa-
mo ljudi in stvari, postajamo
tudi čedalje bolj pripravljeni, da
nazadnje izpustimo, kar je naj-
bolj dragoceno - svoje življenje.
Nova knjiga dr. Metke Klevi-
šar je razdeljena na tri vsebin-
ske sklope. V prvem so objav-
ljeni štirje intervjuji z avtorico,
ki so še vedno enako aktualni,
kot so bili v času objave. Drugi
sklop vsebuje štiri daljša bese-
dila iz zbornikov in med dru-
gim osvetljuje tudi razmišljanje
o otroku in smrti, otroku in
žalovanju. Najmlajšim damo
dragoceno popotnico, ko jih
pripravljamo na življenje, kakr-
šno je. Ko z njimi spregovori-
mo o umiranju, jim pomaga-
mo, da bodo kos bremenom,
ki jim jih bo prinašalo življenje.
»O smrti na splošno neradi go-
vorimo, čeprav je to najbolj
gotovo dejstvo, ki nas v življe-
nju čaka,« pravi Klevišarjeva. V
tretjem vsebinskem sklopu po-
nuja avtorica drobne zgodbe iz
vsakdanjega življenja, poučne
življenjske prilike, ki vabijo k
razmišljanju o temah, o katerih
navadno molčimo, čeravno ve-
mo, da se bomo znašli v trenut-
ku, ko naj bi skušali doseči
spravni zaključek življenja.
tl^S KSENIJA LEKIČ
Foto: SHERPA
Dr. Metka Klevišar in urednik pri Mohorjevi družbi Matija Remše v Mohorjevi knjigarni v
Celju, kjer so predstavili knjigo Na poti vere, upanja, ljubezni. Kvaliteta našega življenja,
pravi avtorica knjige, je odvisna od tega, kako sprejemamo dejstvo smrti, kako spremljamo
umirajoče in kako se od pokojnih poslavljamo. Umirajoči nas učijo živeti.
10
KULTURA
Kam na praznika dan?
Raznolike prireditve na Celjskem v času največjega kulturnega praznika Slovencev in vseh dobro mislečih ljudi
Od praznikov, na katere
Slovenci še kaj damo, jih je
ostalo le nekaj. Zadnja leta
počastimo le še največje cerk-
vene praznike, od posvetnih
pa se naši duši in umu še
najbolj prilega 8. februar, slo-
venski kulturni praznik.
Morda se bodo Slovencev
sčasoma prijeli tudi prazniki,
ki so povezani s slovensko dr-
žavotvornostjo, a dokler bo ta
država svojim hčeram in sino-
vom le obljubljala blaginjo, red
in pravičnost, istočasno pa jih
potiskala vse globlje v brezno
pomanjkanja, tako dolgo bo-
mo Slovenci bolj zavezani ti-
stim praznikom, v katerih vse-
bino verjamemo in nam je ob
tem toplo pri srcih. Verjamemo
poetu, pisatelju, slikarju, skla-
datelju, koreografu, režiserju
in lepo nam je ob knjigi, pesmi,
glasbi, v kinu, gledališču, na
baletni predstavi, v galerijah
umetnosti. Najrazličnejši kul-
turni dogodki se sicer vrstijo
skozi vse leto, v dneh kulturne-
ga praznika pa jih je še veliko
več. Kulturni praznik Sloven-
cev je tudi priložnost za razmi-
slek o stanju in razmerah v
slovenski kulturi in omiki, pa
priložnost, da se s Prešernovi-
mi nagradami in priznanji ter
podobnimi dejanji oddolžimo
sodobnim snovalcem in izva-
jalcem kulturnih dobrin.
Tako kot je že v navadi, bo
osrednja slovenska prireditev
ob 8. februarju v dvorani Can-
karjevega doma v Ljubljani, na
predvečer praznika, ko bodo
podelili tudi letošnje Prešerno-
ve nagrade in nagrade Prešer-
novega sklada. Na Celjskem se
v dneh okrog praznika obeta
obilica prireditev in najrazlič-
nejših kulturnih dogodkov, na
vas pa je, da si katerega izmed
njih izberete.
Mestna občina
Celje
Osrednja prireditev ob sloven-
skem kulturnem prazniku bo v
petek, 5. februarja, ob 18. uri, v
veliki dvorani celjskega Narod-
nega doma. Kulturni program
pripravljata Akademski pevski
zbor Celje pod vodstvom diri-
gentke Sonje Čendak-Pavlič in
Orkester Akord pod vodstvom
dirigenta Matjaža Brežnika.
Kot je zadnja štiri leta v navadi,
bo Celjanom spregovoril pred-
stavnik kulturnih ustvarjalcev in
poustvarjalcev, letos so za slav-
nostnega govornika ob prazniku
izbrali gledališkega igralca, do-
bitnika Borštnikovega prstana,
Janeza Bermeža.
Slovenski kulturni praznik
bodo obeležili tudi v Šmart-
nem v Rožni dolini, kjer bo v
nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri
proslava v dvorani kulturnega
doma. Pripravlja jo domače
kulturno društvo, nastopili pa
bodo moški-pevski zbor, ljud-
ske pevke ter vokalna in dram-
ska skupina.
Občina Vojnik
V Vojniku bo osrednja pri-
reditev v počastitev kulturne-
ga praznika v ponedeljek, 8.
februarja, ob 18.00 v vojniš-
kem Kulturnem domu.
Nastopili bodo pevci Meša-
nega pevskega zbora iz Vojni-
ka, člani pevskega zbora in
dramskega krožka ter plesalci
Plesnega vala iz Celja. Z literar-
nim prispevkom se bodo pred-
stavili tudi člani KUD Vojnik,
nastopili pa bodo še člani Tam-
buraškega orkestra KUD Polj-
čane. Program bo povezovala
Ana Lipičnik.
občina Laško
Osrednja prireditev ob letoš-
njem prazniku kulture bo v
ponedeljek, 8. februarja, v Kul-
turnem centru Laško. Slav-
nostni govornik bo pisatelj To-
ne Partljič, v kulturnem pro-
gramu pa bo nastopil godalni
kvartet ljubljanske filharmoni-
je. Na slovesnosti, ki se bo
pričela ob 19.30, bodo za iz-
jemne dosežke na področju
kulturne dejavnosti podeHli
priznanja Antona Aškerca. Po
izboru Zveze kulturnih dru-
štev občine Laško so letošnji
dobitniki Rudi Glavač, Adolf
Mikše in dr. Tomo Korošec.
Na prireditvi bodo podelili tudi
priznanje Zlati možnar, ki ga v
občini Laško že od leta 1990
podeljuje odbor za obujanje,
ohranjanje in prikazovanje sta-
rih ljudskih šeg in delovnih
opravil. To edinstveno prizna-
nje za izjemne dosežke na po-
dročju etnografske dejavnosti
bo letos dobil Franc Mulej,
član kulturnega društva Anton
Tanc iz Marija Gradca.
Praznik kulture bodo jutri, v
petek, 5. februarja, počastili tu-
di v Rimskih Toplicah. Prire-
ditev, ki se bo pričela ob 18. uri
v avli osnovne šole, pripravlja
kulturno društvo Anton Aš-
kerc. Svoja likovna dela bo raz-
stavil Simon Kajtna, ob otvori-
tvi pa bo imel koncert Peter
Napret. Program bo zaključil
domači moški pevski zbor.
Zreče, Slovenske
Konjice, Vitanje
Konjiška;- zreška in vitanj-
ska občina ob kulturnem praz-
niku priredijo skupno slove-
snost, vsako leto v drugi obči-
ni. Letos bo osrednja medob-
činska prireditev v Zrečah, v
nedeljo, 7. februarja. Organiza-
torji so jo naslovili Pevcu ved-
no sreča laže. V programu bo-
do sodelovali člani KUD Vlad-
ko Mohorič (študentska vokal-
na skupina Dust, gledališka
skupina in videosekcija), člani
amaterskega gledališča Jurij
Vodovnik, mladinski pevski
zbor in posamezniki iz zreške
osnovne šole, skupina mladih
pevcev, ki jim prisluhnejo ob
nedeljskih mašah in drugi.
Na prireditvi bodo župani
vseh treh občin podelili prizna-
nja in nagrade za dosežene
uspehe na področju kulturne
dejavnosti. V občini Vitanje
bosta nagradi prejela Tilka Ja-
kob, ki je štiri leta vodila občin-
ski odbor za družbene dejav-
nosti in organizirala vrsto kul-
turnih prireditev v kraju, in
Dominik Makovšek, ki peto
leto prepeva v moškem pev-
skem zboru Vitanje, je njegov
predsednik in občasno nado-
mešča pevovodjo. V zreški ob-
čini so se letos odločili za dve
posamični in eno skupinsko
nagrado. Marija Črešnar bo
nagrajena za večletno organi-
zacijsko in umetniško delo v
prosvetnem društvu Janez Ko-
privnik iz Gorenja nad Zreča-
mi. Zakonca Marija in Mihael
Jurak prejmeta Prešernovo na-
grado za dolgoletno sodelova-
nje in soustvarjanje kulturnega
življenja v domačem kraju pa
tudi izven njega. Skupinsko
nagrado pa bodo v Zrečah letos
podelili študentski vokalni
skupini DUST ob njeni peti
obletnici delovanja in za po-
sebne dosežke zadnjih dveh
let. V občini Slovenske Konjice
bodo podelili tri posamične in
eno skupinsko nagrado. Vinko
Zdovc bo nagrajen za uspešno
dolgoletno delo na področju
ohranjanja in objavljanja zgo-
dovinskih dejstev, predvsem
na konjiškem območju in oko-
lici. Elizabeta Kropej bo na-
grajena za življenjsko delo na
področju orglarstva in zborov-
skega petja v konjiški občini,
Gregor Groleger pa za več kot
desetletno uspešno delo v gle-
dališki skupini Kulturnega
društva Mavrično gledališče
Slovenske Konjice. Skupinska
nagrada bo letos romala h gle-
dališki skupini KD Mavrično
gledališče za uspešno uprizo-
ritev zahtevnega gledališkega
dela Slavka Gruma z naslovom
Dogodek v mestu Gogi.
Poleg osrednje medobčinske
proslave v Zrečah bosta tudi
občinski slovesnosti v Vitanju
in Slovenskih Konjicah. V ko-
njiškem kulturnem domu bo v
petek, 5. februarja, v vitanj-
skem kulturnem domu pa jo
pripravljajo v soboto, 6. fe-
bruarja.
Šaleške občine
v Mestni občini Velenje bo
osrednja prireditev ob prazni-
ku kulture v ponedeljek, 8.
februarja, ob 18. uri v veliki
dvorani Glasbene šole Frana
Koruna Koželjskega. Nastopili
bodo Pihalni orkester Premo-
govnika Velenje in pevska
zbora Gorenje Velenje ter Svo-
boda Šoštanj. Slavnostni go-
vornik ob prazniku bo pesnik
Ivo Stropnik. Založništvo Po-
zoj Velenje je v počastitev
praznika in 40-letnice mesta
Velenja izdalo jezikovno po-
sodobljeno delo velenjskega
rojaka Gustava Šiliha Nekoč je
bilo jezero.
V	Šmartnu ob Paki bodo
praznik kulture počastili s pri-
reditvijo v Kulturnem domu v
petek, 12. februarja, ob 19.
uri, ko bodo nastopile folklor-
ne skupine Oljka iz Šmartna
ob Paki, Julijana Hrušica z
Jesenic in Ribno z Bleda. Na
dan kulturnega praznika bodo
v Kulturnem domu odprli raz-
stavo amaterske slikarke Ma-
rije Podbevšek iz Šmartna ob
Paki.^
V	Šoštanju bodo v mestni
galeriji v ponedeljek, 8. fe-
bruarja, odprli instalacijo celj-
skega umetnika Jureta Ceku-
te. V sredo, 10. februarja, ob
19. uri, pa bodo predstavili pr-
vo pesniško zbirko Petra Ra-
doje Prgišče klasja.
Kozjansko-
obsoteljske občine
v Šentjurju začenjajo praz-
novanje slovenskega kulturne-
ga praznika danes, v četrtek, 4.
februarja, ob 19. uri, ko bo v
kulturnem doVnu premiera no-
vega slovenskega filma Patriot.
Po predvajanju filma bo ob-
činstvo spoznalo filmsko eki-
po. Osrednje praznovanje bo
jutri, v petek, 5. februarja ob
18. uri, ko bo v kulturnem
domu koncert nekdanjih učen-
cev glasbene šole Skladateljev
Ipavcev (Darka Jagra, Simona
Jagra, Mojce Krajnc, Mojce
Volavšek in Jurija Kladnika).
V sklopu februarskega prazno-
vanja bo še gledališka predsta-
va Treh snubcev Frana Milčin-
skega, ki jo bo ljubljanski Tea-
ter Balantin uprizoril 26. fe-
bruarja.
V	Rogaški Slatini bodo praz-
novali jutri, v petek, 5. februarja,
ko bodo v razstavnem salonu
pivnice odprii razstavo likovnih
del otrok iz vrtcev slatinske obči-
ne (ob 19. uri). Najprej, ob 18.
uri, bo v Kristalni dvorani nastop
plesne šole Rolly iz Maribora, na
osrednji prireditvi ob 20. uri pa
bodo predstavili ustvarjalnost
štirih pevskih zborov iz slatinske
občine.
V	Šmarju pri Jelšah bodo
slovenski kulturni praznik po-
častili 12. februarja (petek), ko
bo predstavitev pesmi doma-
činke Lucije Stupica. Pridruži-
H se ji bodo zanimivi gosti.
V	Rogatcu bodo slovenski
kulturni praznik počastili 15.
februarja (ponedeljek), ko bo v
obnovljeni knjižnici srečanje s
pisateljem Tonetom Partlji-
čem.
Spodnja Savinjska
dolina
Ob slovenskem kulturnem
prazniku bodo v Žalcu pripra-
vili osrednjo proslavo v soboto,
6. februarja, ob 18. uri v Domu
II. slovenskega tabora. Priprav-
ljajo izjemno bogat kulturni
program; predstavil se bo Trio
Renata Chicca z jazz interpre-
tacijo slovenskih ljudskih Lipa
zelenela je. Slavnostni govor-
nik na proslavi, na kateri bodo
podelili tudi Savinova odličja
za ustvarjalnost na kulturnem
področju, bo Vinko Modern-
dorfer, gledališki igralec Miro
Podjed pa bo predstavil Prešer-
novo Zdravljico. Savinovi priz-
nanji za leto 1998 bosta prejela
Vojko Vučar za življenjsko de-
lo na področju filatelije in Vera
Kalčič za oživitev društvene
dejavnosti v Šempetru. Savino-
vi plaketi bosta prejela Anton
Vrabl za dosežke na področju
novinarstva in ohranjanje na-
rodno zabavne glasbe ter izda-
jo knjige o olimpioniku Leonu
Štuklju, in Božidar Jordan za
dolgoletno publicistično dejav-
nost na področju planinstva.
Savinove plakete z denarno na-
grado ne bodo podelili.
V	Libojah bodo dan kulture
počastili s komedijo G. Feyde-
auja Odlikovanje, ki jo bo Kul-
turno društvo Vrba iz Vrbja
predstavilo v nedeljo, 7. fe,
bruarja, ob 18. uri v Kulturnem
domu Liboje. Prav tako v nede-
Ijo, vendar ob 19. uri, bodo
praznik počastili v Preboldu,
kjer proslavo pripravljajo DPO
Svoboda Prebold in učenci os.
novne šole v Preboldu. Slav-
nostni govornik v telovadnici
OŠ bo Tone Partljič. Dva dni
pred kulturnim praznikom, 6,
februarja, se bodo člani kultur-
nega društva in ljudske pevke s
Ponikve predstavili v Zadruž-
nem domu Ponikva - ta priredi-
tev se bo pričela ob 17. uri. Uro
kasneje se bodo na kulturni
praznik spomnili v Kulturnem
domu Polzela. Istega dne ob
19.30 uri bodo kulturni praznik
počastili v Domu krajanov Go-
milsko. V Zadružnem domu
Braslovče bo 7. februarja ob 19.
uri nastopila folklorna skupina
iz Šmartna ob Paki, v Dom kra-
janov Galicija pa ob 17. uri
vabijo k ogledu komedije Dve
nevesti. Člani KUD Grifon z go-
sti bodo, prav tako v nedeljo ob
18.uri, gostovali v Hmeljarskem
domu KZ Šempeter, eno uro
prej pa bo koncert Slovenskega
okteta v župnijski cerkvi na
Vranskem. Na dan kulturnega
praznika bo v Domu krajanov
Tabor ob 18. uri nastop kultur-
nega in pevskega društva ter
učencev POŠ Tabor, ob 19. uri
pa bodo kulturni praznik poča-
stili v dvorani KZ Gotovlje in v
domu DPD Svoboda Griže, kjer
bo občni zbor društva in prosla-
va s predstavitvijo kasete Slo-
vensko dekle. Prireditev, veza-
na na kulturni praznik, bo tudi
13. februarja v dvorani Hmeljar-
skega doma Petrovče. Nastopa-
li bodo člani KD in učenci OŠ
Petrovče ter Harmonikarski or-
kester iz Žalca.
---.-jzr-'"""^"'^ i M.A,
Prešeren no '
najnovejši
znamki Pošte
Slovenije
Pošta Slovenije nadalju-
je z izdajanjem znamk na|
temo znamenite osebnosti|
in tako je bilo do 31. ja-'
nuarja v tej seriji izdanih,
21 znamk.	i
Praviloma so te znamke
posvečene obletnicam rojs-
tva znamenitih osebnosti
in le nekaj jih je bilo izda-
nih ob obletnici smrti. To
so znamke, na katerih soj
upodobljeni Rihard Jako-]
pič, Jožef Štefan, Jernej Ko-j
pitar, Anton Tomaž Linhartj
in dr. France Prešeren.;
Dan, ko je umrl dr. France
Prešeren, je že v času NOBJ
postal kulturni praznik, da-
nes pa je to tudi državni^
praznik.	I
V Kranju, kjer je Prešeren^
umrl, je Mestna občinaj
Kranj pripravila predstavi-^
tev tretje knjige v ediciji
Prešernova pot v svet, gre^
pa za pesmi, prevedene v,
francoščino. Ob tej prilož-^
nosti je Pošta Slovenije v^
sodelovanju z Mestno obči-I
no Kranj predstavila prilož-J
nostno znamko, posvečeno^
dr. Francetu Prešernu. Na^
njej je Prešernov portret, k^
je delo Božidarja Jakca, ob^
likoval jo je Edi Berk, nati;y
snila pa Delova Tiskarna|
d.d., iz Ljubljane. M.A^
Laki v Likovnem salonu
Nocoj ob 20. uri bodo v
Likovnem salonu Celje odpr-
li slikarsko razstavo z naslo-
vom Laki.
Branko Dobrave Laki (1956)
je celjska legenda. Preživlja se
kot slikopleskar, vendar je
njegova prava obsesija drugje:
v slikarstvu, glasbi, zbiratelj-
stu. Njegovo stanovanje je ate-
lje, knjižnica, videoteka in ena
impresivnejših zbirk zgoš-
čenk in vinilnih plošč v mestu.
Igral je električno kitaro v šte-
vilnih celjskih zasedbah, rela-
tivno neznana pa je njegova
slikarska produkcija. Njegove
podobe so naseljene z ekscen-
trično figuraliko, v ospredju je
gosta naracija, ki se napaja v
nadrealizmu. Tokratna razsta-
va bo njegova prva obsežnejša
samostojna predstavitev.
Lakijeva razstava je produkt
programske usmeritve Likovne-
ga salona Celje za leto 1999, ki
bo med drugim brisala meje
med lokalnim in globalnim, in-
stitucijo in margino, profesio-
nalnim in amaterskim. Z Lakije-
vo razstavo začenjamo z rahlja-
njem mej na domačem terenu.
Na današnji otvoritvi bosta
z glasbenim dogodkom sode-
lovala Bori Zupančič in Vlado
Skale.
KULTURA
11
KMZ bo letos
srečal
Abrahama
Komorni moški zbor Ce-
lje bo letos slavil 50-letnico
nepretrganega delovanja.
Nastal je iz potreb Sloven-
skega ljudskega gledališča
Celje za glasbene posege
na odru, z njim pa so želeli
tudi obuditi delovanje
predvojnega celjskega ok-
teta. Ustanovitelj in diri-
gent prof. Egon Kunej je s
svojimi pevci prvič nastopil
na Prešernovi proslavi 8.
februarja 1949, javno pa le-
to pozneje ob enakem praz-
niku.
Ob 50-letnici KMZ, ki ga
vodi prof. Ciril Vertačnik,
pripravljajo v Muzeju novej-
še zgodovine razstavo o de-
lovanju zbora, ki jo bo posta-
vila kustosinja Barbara Šo-
ster. Odprli jo bodo dan pred
jubilejnim koncertom, in si-
cer 25. marca, slavnostni
koncert pa bo 26. marca ob
19.30 uri v Narodnem domu.
Prejšnji četrtek je pevce na
vaji v celjski glasbeni šoli
obiskal tudi župan Bojan
Šrot. Predsednik zbora Mar-
jan Podgoršek ga je sezna-
nil s pripravami na jubilej,
župan pa je pevcem že zdaj
, čestital k častitljivi obletnici
in z veseljem prevzel častno
pokroviteljstvo. Županov
obisk na vaji je bil svojevr-
sten dogodek, saj se je prvič
v zgodovini zbora zgodilo,
da jih je obiskal prvi mož
občine, v kateri ima zbor
domicil in če se ne motim, je
sploh prvi celjski župan, ki je
prišel h kakšnemu umetniš-
kemu oziroma kulturnemu
sestavu na vaje.
Komorni moški zbor, ki je
prejel za svoje delovanje šte-
vilna priznanja in osvojil naj-
višja mesta na mednarodnih
tekmovanjih, je ob nastopu
na Naši pesmi v Mariboru
leta 1995 prejel posebno
priznanje kot moški zbor, ki
je največkrat tekmoval na
tem osrednjem državnem
^tekmovanju v zborovski
glasbi.
DRAGO MEDVED
V	znamenju jubileja
in iconca stoletja
V	Muzeju novejše zgodovine Celje bodo letos obeležili 100-letnico Pelikanovega ateljeja
- Jeseni stalna razstava Živeti v Celju
»Lanski najpomembnejši
dogodki za naš muzej so bili
zanesljivo poletna nominacija
za evropski muzej leta, odkup
zaklada Zlatarne Celje, spre-
jem sprememb zakona o fi-
nanciranju občin, ureditev
statusa muzeja in novembr-
ska poplava, ki je prizadela
Pelikanov atelje,« niza prijet-
ne in manj prijetne spomine
na preteklo leto direktorica
Muzeja novejše zgodovine Ce-
lje Andreja Rihter.
S spremembami zakona o fi-
nanciranju občin sodi muzej
zdaj tudi pod finančno okrilje
Mestne občine Celje, kolikšen
bo posluh občine in koliko de-
narja bo lahko primaknila za
razvojno naravnano delo in šte-
vilne sveže ideje ter projekte, ki
nastajajo v muzeju, pa v kultur-
ni ustanovi ob Prešernovi ulici v
središču mesta za zdaj še ne
vedo. »Upam, da bo bolje, kot s
sanacijo poplavljenega Pelika-
novega ateljeja, katerega lastnik
je občinski stanovanjski sklad,
pa doslej kljub prošnjam in pri-
zadevanjem, da bi v ateljeju, ki
letos praznuje svojo 100-letnico,
zamenjali uničena tla do sloven-
skega kulturnega praznika, do-
bivamo le odgovore, da denarja
ni,« pravi Rihterjeva in dodaja,
da so v muzeju doslej poskrbeli
za izsušitev prostorov, odstranili
uničena tla in nekaj stenskih
ometov, od stanovanjskega skla-
da pa za nova tla pričakujejo 1,9
milijona tolarjev.
Sicer pa bo v muzeju leto mini-
lo v znamenju 100-letnice Peli-
kanovega ateljeja, februarja je
na ogled občasna razstava De-
kleta in šola, marca lahko v
Celju pričakujemo gostovanje
ljubljanske razstave Temna
stran meseca, aprila pa bodo v
Hermanovem brlogu odprti v
sodelovanju s Prirodoslovnim
muzejem Slovenije že četrto
občasno razstavo otroškega
muzeja. V ta mesec sodita tudi
simpozij o Fany Hausmann ter
ureditev dvorišča za muzejem,
ki naj bi zaživel kot prireditveni
prostor Prešernov trg, v muzeju
pa ga bodo zlasti izkoristili pre-
ko poletja, ko naj bi se na odru
zvrstilo vsaj 10 lutkovnih pred-
stav za otroke v okviru Poletja v
Celju, knežjem mestu.
Jesen in s tem konec stoletja
pa bosta v Muzeju novejše zgo-
dovine Celje v znamenju nove
stalne razstave Živeti v Celju, ki
bo dopolnjena z zborniki in
pregledno postavitvijo različnih
segmentov življenja v Celju od
prihoda železnice v mesto ob
Savinji sredi prejšnjega stoletja
do današnjih dni, Celje postavi-
la za Idrijo, Mursko Soboto in
Koprom na četrto mesto v drža-
vi med tistimi urbanimi središ-
či, ki znajo celovito predstaviti
svojo preteklost.
■■■■■■■Mi I. STAMEJČIČ
»Brez sponzorstva podjetij
si dela v muzeju že nekaj let
ne moremo več predstavljati.
Za letos smo že sklenili dogo-
vore z Banko Celje, Klasjem,
Cetisom, Eurocomom in Zava-
rovalnico Triglav, dogovarja-
mo pa se še s podjetjem Kili
Liboje, da bi nadaljevali sode-
lovanje za program kerami-
ke,« pravi Rihterjeva.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne Celje so zlasti veseli podat-
ka, da se je tudi lani povečalo
število obiskovalcev, ki so si
ogledali občasne razstave ozi-
roma prireditve v muzeju. Iz
34 tisoč v letu 1997 je lani
obisk porasel na 36 tisoč obi-
skovalcev.
ZMOJEŽllOKNA
......I_
Koliko igrač pa vi vržete
stran?
Ne vem, kako je s temi
rečmi pri vas, ampak pri nas
doma vsake toliko časa ugo-
tovimo, da je otroških igrač
pri hiši odločno preveč. In se
od njih poslavljamo: nekaj
dobrih reči damo v reciklažo
(kar pomeni: v garažo, kjer
naj čakajo na zamenjavo z
novo pošiljko), nekaj takih,
ki smo jih prerasli, odroma k
sorodnikom z mlajšo otro-
čadjo, nekaj takih, ki ne iz-
gledajo več lepo, gre pa v
smeti. In pri tem vedno po-
mislim... če bi jih zašili, zle-
pili, umili, oprali, počesali, z
novimi očmi in baterijami
opremili... Takšne kot so, pa
še za romanje po rodbini ni-
so več dobre.
Po fazi čiščenja je zelo obi-
čajna faza nakupovanja. Ker
smo - seveda - v fazi slovesa
prehitro rekli adijo kakšni za-
devi, ki jo mulci še vedno nuj-
no potrebujejo, pa je iz smeti
ni več mogoče potegniti. In
zato, ker je - seveda - ravno
dan po čiščenju bila na televi-
ziji reklama za prekrasno no-
vo inačico tistega pokvarjene-
ga avtomobilčka. In pri tem
vedno pomislim... le kako dol-
go bo zdržala ta nova pridobi-
tev, ki je v trgovini pač ni bilo
mogoče preizkusiti?
Če se podobno dogaja samo
v četrtini celjskih družin, bi
lahko iz popravila potrebnih
odvrženih igrač in iz denarja,
zmetanega za po nepotreb-
nem kupljene nove igrače, že
zdavnaj ustvarili fantastično
mestno igralnico. Po oprem-
ljenosti bi zagotovo presegala
dobro založen vrtec, s pomoč-
jo sponzorjev pa bi lahko po-
stala tudi eden od najbolj obi-
skanih in privlačnih kotičkov
Celja. Prepričana sem, da bi
zanjo potrebovali le prostor v
središču mesta in dobro voljo.
Še več: prepričana sem. da bi
se kakemu zagretemu podjet-
niku lahko taka dejavnost celo
splačala!
Kako in zakaj? I, zato, ker v
Celju - če odmislimo Herma-
nov brlog, ki je ob nedeljah
zaprt, in kopico v znanje in
ustvarjalnost usmerjenih de-
javnosti, ki zahtevajo delo po
urniku - otrok tako ali tako ne
morete nikamor peljati samo
za zabavo. Nimamo zabavišč-
nega parka. Nimamo živalske-
ga vrta. Nimamo centralnega
in velikega in spodobno
opremljenega otroškega igriš-
ča. Nimamo kar tako za manj-
še otroke odprte zastonjske
telovadnice, kjer bi lahko s
starši noreli. Vse kar imamo
kar tako za malce lepše po-
poldne, ki ga preživijo starši
skupaj z otroci, so race na
Savinji, ki jih skrije megla.
Če pa bi imeli igralnico, ki bi
bila hkrati še sposojevalnica
in popravljalnica igrač... ej, to
bi bilo nekaj! Sponzorji, ki so
pripravljeni posojati svoje no-
ve izdelke za igralnice v In-
tersparu in za že tradicionalno
decembrsko igrišče v ljubljan-
skem Cankarjevem domu, bi
verjetno z veseljem sodelova-
li, saj bi dobili stalni poligon
za razkazovanje svojih novo-
sti. Starši bi končno lahko vi-
deli, katere igrače otroke res
zanimajo, preden bi jih kupili.
Otroci bi vriskali, če bi si bili
starši pripravljeni kakšne igra-
če sposoditi, staršev pa to ne
bi tako udarilo po žepu, kot
jih nakup nepreizkušenih no-
votarij. Kakšna šivilja in kak-
šen mojster za vse bi lahko za
majhen denar ustvarjala sreč-
ne poglede, ko bi stare, a ne-
pogrešljive igrače spet postale
cele in delujoče. In ni vrag, da
ne bi dovolj celjskih staršev
bilo pripravljenih članstva v
taki igralnici, posameznega
obiska, posamezne izposoje
ali posameznega popravila tu-
di plačati!
In nikar zdaj ne recite, da
česa takega tudi drugod nima-
jo! Res je! V Ljubljani sicer
obstaja knjižnica, ki ima pose-
ben oddelek za izposojo di-
daktičnih igrač in nekateri slo-
venski podjetni gostilničarji
so v otroških igralih že zavo-
hali dobro tržno nišo, a dlje od
plastičnih toboganov še lep
čas ne bodo prišli. Toda če
česa takšnega še ni, to ni še
prav noben razlog, da tega ne
bi naredili v Celju. Ob privlač-
nem delovnem času in dobri
promociji, recimo skupaj s
Hermanovim brlogom, bi taka
igralnica lahko končno posta-
la tudi dober razlog, da bi
kakšna mariborska ali ljub-
ljanska družina pripotovala v
zdaj tako čudno in oddaljeno
Celje - v mesto in ne samo na
sejmišče! Le kateri oči ali ma-
ma bi se lahko uprla obljubi,
da bodo staremu scufanemu
in napol slepemu Brundotu v
Celju naredili nove oči?
PIKA KUKERL
P.S.: Če pa že res ne more-
mo po novem in po svoje,
ali bi lahko v celjski papa-
gajski maniri po zgledu lju-
be prestolnice odprli vsaj
otroško tržnico, kjer bi
otroci prodajali in kupovali
stare igrače?
Piše: PIKA KUKERL
Kulturno delovanie na
Frankolovem
Člani Kulturnega društva
Anton Bezenšek s Frankolove-
ga se lahko pohvalijo z marlji-
vim delom. Med najbolj zavze-
timi je moški pevski zbor, ki je
v preteklem letu proslavljal 15-
letnico delovanja.
Če je ob zaključku lanske se-
zone pevski zbor preživljal
majhno krizo, maja je bilo pri
zboru vsega 19 pevcev, pa je v
začetku letošnje sezone doživel
ponovni vzpon, saj je bilo vanj
septembra vključenih že preko
30 pevcev. Umetniško vodstvo
zbora je prevzela nova dirigent-
ka Darinka Stagoj. Pevci so red-
ni gostje na vseh občinskih in
medobčinskih pevskih revijah.
Povezati se nameravajo tudi z
drugimi kraji in zbori za medse-
bojna gostovanja, seveda pa bo-
do priredili tudi letni koncert.
Društvo bo letos organizira-
lo že 8. srečanje narodnoza-
bavnih ansamblov pod naslo-
vom Ostanimo prijatelji. Ure-
diti nameravajo tudi društve-
ne prostore, predvsem pa pri-
meren oder v telovadnici tam-
kajšnje osnovne šole, ki služi
tudi kot prireditvena dvorana.
Med pomembnejše sklepe
petkovega občnega zbora sodi
ponovna oživitev dramske de-
javnosti, za kar se bo še pose-
bej potrudil Anton Drev, dol-
goletni član društva in ravna-
telj osnovne šole.
Prva prireditev, ki jo bodo
pripravili na Frankolovem, bo
že to nedeljo, 7. februarja, ob
8.30 v telovadnici osnovne šo-
le, ko bodo pripravih tradicio-
nalno proslavo slovenskega
kulturnega praznika z nasto-
pom moškega pevskega zbora
ter učencev osnovne šole.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Jubilej celjskih pevcev
Moški pevski zbor Ivan Cankar iz Celja praznuje letos
80 let neprekinjenega delovanja.
Mešani pevski zbor Oljka so leta 1919 ustanovili pregnani
in izseljeni Slovenci iz dela Primorske, ki je bila priključena
Italiji. Oljka je kmalu prešla v pevski zbor obrtniškega ceha v
Celju, med drugo svetovno vojno pa je že delovala kot moški
pevski zbor. Leta 1945 se je pevski zbor preimenoval v
Kulturno društvo Ivan Cankar in nadaljeval tradicijo kako-
vostnega zborovskega petja. Vseskozi je bil kovnica dobrih
pevcev, ki so prepevali tudi v drugih pevskih zborih, kot sta
moški komorni zbor in Celjsko pevsko društvo.
Kljub občasnim krizam pevski zbor še vedno deluje in se
pripravlja na 80-letnico. Ker jim v zboru primanjkuje mladih
pevcev, bi radi v letošnjem letu pomladili svoje članstvo.
Veseli bodo mlajših moških ali fantov, ki radi pojejo in si
želijo tudi prijetnega druženja.	B.Š.
Glavni dobitek na Rečici
Pred leti je Rečica ob Savinji slovela po izjemno bogati gledališki skupini, ki je uprizarjala
Zelo kakovostne igre.
Potem je rečiško gledališče zamrlo, v zadnjem času pa so se Člani dramske sekcije pri
Kulturnem društvu Rečica odločili, da bodo ponovno oživeli bogato dramsko tradicijo. Tako so
'^linulo nedeljo pod vodstvom Danice Senica uprizorili komedijo v treh dejanjih Glavni dobitek.
Nabito polna dvorana rečiškega kulturnega doma je pokazala, da so krajani željni tovrstnih
•kulturnih užitkov. Igralci se bodo z Glavnim dobitkom predstavili tudi v drugih zgornjesavinj-
skih krajih.	Foto: J. MIKLAVC
12
AKTUALNO
Obljubljena povezava
do Zasavja
v osmih letih hitro cesta od Celja do Zidanega Mostu - »Popust« Mestni občini Celje za
rekonstrukcijo Mariborske
Delovni razgovori ter sre-
čanja z župani posameznih
regij so nova oblika dela v
ministrstvu za promet in zve-
ze, po oceni ministra mag.
Antona Bergauerja pa bodo
dobrodošli zlasti za župane
novih občin, ki bodo tako naj-
hitreje navezali stike za ure-
janje občanom morda najbolj
perečih vprašanj komunalne
infrastrukture.
Minister za promet in zveze
mag. Anton Bergauer se je v
petek na povabilo celjskega žu-
pana Bojana Šrota sestal z župa-
ni občin Žalec, Polzela, Tabor,
Vransko, Prebold, Braslovče,
Dobrna, Laško in Radeče, zaradi
drugih delovnih obveznosti pa
se srečanja niso udeležili župani
Vojnika, Štor in Šentjurja. Ob
opozorilih, da mora država bolj-
še skrbeti za preplastitve in re-
konstrukcije državnih in regio-
nalnih cest, so se župani strinja-
li, da je za Celjsko življenjskega
pomena ureditev sodobne cest-
ne povezave Koroške in dela
Štajerske z Zasavjem in naprej
na Dolenjsko oziroma proti
Ljubljani. Minister Bergauer je
ob tem povedal, da se že pri-
pravljajo projekti in naj bi pred-
vidoma v osmih letih zgradili
hitro cesto med Celjem in Zida-
nim Mostom.
Za Celje pa je najpomembnej-
ši tisti del srečanja, v katerem sta
se minister Bergauer in župan
Šrot dogovorila za revidiranje
financiranja rekonstrukcije Ma-
riborske ceste. Za 1. fazo, ki je
zdaj v delu, zaključena pa naj bi
bila spomladi, se je Celjanom
uspelo dogovoriti za 4-odstot-
no znižanje sofinanciranja,
kar v denarju pomeni 34 mili-
jonov tolarjev. Ob tem sta se
dogovorila še za 5. fazo rekon-
strukcije Mariborske, pri če-
mer je treba finančni spora-
zum za gradnjo krožišča na
Hudinji še podpisati, gradnjo
celjskega vzhodnega in za-
hodnega priključka na avtoce-
sto ter način rekonstrukcije
Mariborske med križiščema s
Kidričevo in Cankarjevo, ki je
zaradi načrtovanega podvoza
pod železnico še posebej zah-
teven. Rekonstrukcija tega de-
la Mariborske, ki bo trajala kar
eno leto, naj bi se začela pri-
hodnje leto, Celje pa bo za ta
čas dobilo obvoz, ki bo ostal
tudi po zaključku del, vozni-
kom pa bo služil v primeru
obilnejših padavin, ki bodo
najverjetneje zalivale podvoz.
I. STAMEJČIČ
Celjska in šentjurska obči-
na sta s sprejetjem odloka o
plovbi na notranjih vodah
uredili vprašanje plovnosti
po Šmartinskem in Slivniš-
kem jezeru. Oba odloka pa
sta bila razveljavljena, saj v
državi ni zakonskih osnov,
na katerih bi občine lahko
urejale ta vprašanja. Zato je
minister Bergauer obljubil,
da bosta zakona o vodah in o
pogojih plovbe sprejeta še le-
tos.
»Ni razlogov, da Televizija
Celje ne bi dobila ustreznih
frekvenc, ki jih potrebuje.
Kakšen je postopek za dodeli-
tev frekvence in katere kora-
ke morajo Celjani zdaj ubra-
ti, pa sem natančno pojasnil
danes,« je med drugim pove-
dal minister Bergauer.
Gostinci v novo, frizerji v staro šolo
Po tem, ko so se minuli četrtek učenci Srednje gostinske šole v Celju končno preselili \
objekt nove šole, so se slab teden pozneje v izpraznjen objekt preselili dijaki Srednje
frizerske, tekstilne, strojne in prometne šole iz Celja.
Kot je povedal ravnatelj SFTPS Celje Franc Erjavec, imajo v starem objektu Srednje gostinske
šole odslej pouk vsi oddelki frizerjev in pa 1. in 2. letniki bodočih avtomehanikov. Zaenkrat jev
starem objektu gostinske šole organiziran le teoretični del pouka, čez poletje pa bodo usposobili
tudi delavnice, tako da bodo lahko v prihodnjem šolskem letu v tej šoli začeli izvajati tudi
praktični pouk. Ker je SFTPŠ pridobila prostore Srednje gostinske šole, lahko za vse dijake poslej
izvajajo enoizmenski pouk, kar je, je povedal Franc Erjavec, še posebej pomembno zato, ker se
večina dijakov v Celje vsak dan vozi iz drugih krajev.
Bodoči gostinci, ki so se preselili v novo šolo, pa le-to za pouk že uporabljajo v celoti, čakajo le
še na dokončanje telovadnice, ki je bila močno poškodovana med jesenskimi poplavami in bo
dokončno usposobljena čez nekaj mesecev.	N.-M. SEDLAR, Foto: GREGOR KATIČ
Celju glasbena gimnazija
Splošni del izobraževanja v I. Gimnaziji v Celju, strokovni predmeti v Glasbeni šoli Celje
Glasbena šola Celje ima 6
let koncesijo za glasbeni
pouk na srednji stopnji, vsa-
ko leto pa se je po besedah
ravnatelja mag. Vida Marce-
na vpisalo v prvi letnik do-
volj učencev, l<i so ob svojem
srednješolskem izobraževa-
nju želeli pridobiti tudi us-
trezno glasbeno znanje. V
šolskem ministrstvu zdaj
ukinjajo koncesije za glasbe-
ni pouk na srednji stopnji,
glasbeno nadarjenim bodo-
čim srednješolcem s Celjske-
ga pa ponujajo možnost na-
daljnjega izobraževanja v
okviru oddelka glasbene
gimnazije, ki naj bi zaživel v
I. Gimnaziji v Celju.
Z razpisom oddelka glasbe-
ne gimnazije so v Celju prvič
poskusili že lani, vendar med
bodočimi srednješolci ni bilo
dovolj zanimanja. »Učenci, ki
so se pri nas vpisali v 1. letnik
glasbenega pouka na srednji
stopnji, so se razpršili med
celjske srednje šole, za odprt-
je oddelka v I. Gimnaziji v
Celju jih je bilo premalo,« ko-
mentira lanski poskus, da bi
ob Ljubljani, Mariboru in Ve-
lenju tudi Celje dobilo odde-
lek glasbene gimnazije mag.
Marčen. Z opuščanjem konce-
sij v šolskem ministrstvu bo v
bodoče slika drugačna, saj naj
bi srednješolsko glasbeno izo-
braževanje država omogočala
le učencem glasbene gimnazi-
je.
»Te dni so osmošolci dobili v
roke razpis za vpis v 1. letnike
srednjega izobraževanja in v
njem je razpisan tudi oddelek
glasbene gimnazije v naši šoli,
ki ga bomo pri nas in v glasbe-
ni šoli podrobneje predstavili v
okviru informativnih dni 12. in
13. februarja« pravi ravnatelj I.
Gimnazije v Celju prof. Jože
Zupančič in pojasnjuje, da je
program primeren za bodoče
srednješolce, ki so že oprede-
ljeni za študij glasbe, kot tudi
za tiste, ki želijo svoje glasbeno
znanje potrditi na srednji stop-
nji, za študij oziroma poklic pa
bodo izbrali katerokoli drugo
področje. »Zaključek šolanja v
glasbeni gimnaziji z opravlja-
njem mature odpira učencem
pot na vse fakultete, s šolanjem
v umetniški gimnaziji glasbene
smeri pa učencem, ki so glas-
beno nadarjeni, s prilagoditvi-
jo predmetnika le pomagamo,
da se lahko bolj posvetijo stro-
kovnim glasbenim predme-
tom.«
Učenci glasbene gimnazije
bodo, kljub temu da je osnov-
ni predmetnik v primerjaV\ s
splošno gimnazijo prilagojen
na račun strokovnih glasbenih
predmetov, imeli skozi izbir-
ne predmete t^r poglabljanja
za maturo možnosti, da si
»svoj« predmetnik kot osnovo
za bodoči študij oblikujejo sa-
mi. Vse splošne predmete za
učence glasbene gimnazije
bodo, z obljubo, da jih bodo
poučevali glasbi oziroma
umetnosti naklonjeni profe-
sorji, izvajali v I. Gimnaziji v
Celju, strokovne glasbene
predmete pa v Glasbeni šoli
Celje.
J -	I. STAMEJČIČ
Goriškovi nočejo drugam
Občinski svet Laško je včeraj iz stalnih proračunskih
rezerv zagotovil blizu 850 tisoč tolarjev, s katerimi bodo
plačali stroške za že opravljene geološke raziskave ob
stanovanjski hiši Goriškovih v Marija Gradcu. S tem so
naredili prvi korak pri reševanje družine, ki zaradi plaze-
nja zemlje že dobrih deset let živi v izrednih razmerah.
Stanje se je ob lanski novembrski poplavi še poslabšalo, saj so
se zaradi plazu pričele v hiši trgati instalacije. Da bi jih
obvarovali še pred večjo nesrečo, so jim odklopili plinsko
napeljavo in dotok sanitarne vode, tako da se 5-članska družina
že vso zimo greje le z dvema plinskima pečema, ki jim ju je
zagotovil center za socialno delo. Vodstvo občine je Goriškovim
že takoj po poplavi našlo nadomestno stanovanje v Zidanem
Mostu, vendar se družina zaradi dveh šoloobveznih otrok ni
hotela preseliti. Bili so prepričani, da bi šli še na slabše.
Geološke raziskave, na osnovi katerih naj bi ugotovili, ali
je sploh smotrno in ekonomsko upravičeno plaz in hišo
sanirati, so pokazale, da objekt ni več varen za bivanje. Kaj
bosta župan Jože Rajh in občinska uprava predlagala priza-
deti družini, bo znano šele spomladi. V poštev naj bi namreč
prišli le preselitev ali gradnja nove hiše. Goriškovi pravijo, da
se kljub vlagi, ki je včasih celo 100-odstotna, in nevarnemu
plazenju pod hišo, ne želijo preseliti.	JI
V srednje in višje šole
V	ministrstvu za šolstvo in
šport so v ponedeljek predsta-
vili letošnji razpis za vpis v 1.
letnike srednješolskega izo-
braževanja v šolskem letu
1999/2000, že v soboto pa je
izšel tudi razpis za vpis v višje
strokovne šole, ki dopolnjuje
sredi meseca objavljeno po-
nudbo visokošolskih zavodov.
V	Sloveniji bo v študijskem
letu 1999/2000 v visokem in
višjem šolstvu na voljo skupaj
22.788 študijskih mest, po-
stopki za vpis v višje oziroma
visoko šolstvo pa so ločeni.
Tako morajo bodoči študent-
je, ki se odločajo za vpis v
katero od osmih višjih stro-
kovnih šol (v njih je 11 izobra-
ževalnih programov), svojo
prijavo do 5. marca oddati ne-
posredno v izbrano višjo šolo,
za prijavo pa ne potrebujejo
posebnega obrazca.
O tem, kakšne študijske
programe izbirajo, se bodo
mladi in odrasli lahko prepri-
čali 12. in 13. februarja, ko v
vseh višjih strokovnih šolah
pripravljajo informativna dne-
va. Na Celjskem pa so razpisa-
ni višješolski strokovni pro-
grami strojništva (skupaj 130
mest) in gradbeništva (skupaj
190 mest) v Višji strokovni
šoli Celje ter elektronike (sku-
paj 120 mest) v Višji strokovni
šoli Velenje. V Velenju pa za-
ključujejo tudi s pripravami za
začetek izobraževanja odra-
slih v programu rudarstva, saj
predpisi dopuščajo, da se raz-
pis za vpis odraslih lahko ob-
javi tudi kasneje.	IS
Za male
prebežnike s
Kosova
V torek je bil na 2. OŠ v
Celju seminar za šolske
strokovne delavce in uči-
telje s tistih slovenskih
šol, na katerih so v letoš-
njem šolskem letu v šolo
sprejeli učence, ki so pri-
bežali s Kosova.
Seminar je trajal ves dan,
organizirali so ga pri mini-
strstvu za šolstvo, predava-
nja pa so bila naravnana
predvsem na predstavitev
ozadja razmer in okolja, iz
katerega so prebežniki
prišli. Udeleženci so govo-
rili tudi o tem, kako in pri
katerih predmetih je mogo-
če albanske učence čim bo-
lje vključiti v šolsko in živ-
ljenjsko okolje. N.-M. S.
Za bolj živijenjsica
šolska pravila
Minulo sredo je bil v pro-
storih Šolskega centra Celje
ustanovni sestanek Zveze
združenj in skupnosti sred-
njih šol in dijaških domov
Slovenije.
Za predsednika zveze so
člani vseh slovenskih skupno-
sti, ki so vanjo vključene, izvo-
lili Franca Erjavca, direktorja
Srednje frizerske, tekstilne
strojne in prometne šole iz
Celja, zveza pa bo, so odločili
med ustanovnim sestankom,
imela svoj sedež v Celju.
»V Sloveniji so se nekoč
združevale skupnosti šol, ki jih
je družila ista stroka, vendar so
po letu 1991 dokončno razpad-
le,« je povedal Franc Erjavec, in
dodal, da od takrat ni bilo več
organa, ki bi v imenu srednjih
šol enotno nastopal v dogovo-
rih z ministrstvom za šolstvo in
drugimi institucijami, ki se uk-
varjajo s pripravo in organiza-
cijo dela v šoli, in vplivali na
njihovo vsebino. Doslej posa-
mezne skupnosti na to namreč
niso imele vpliva, kar je pripe-
ljalo do številnih teoretično za-
snovanih pravil, ki se jih šolni-
ki potem v praksi niso mogli
držati, je povedal Franc Erja-
vec. Tako je zveza nastala prav
zato, da bo enotno nastopala v
dogovorih z ministrstvom za
šolstvo in šport in tako aktivno
sodelovala pri pripravljanju
pravilnikov, zakonov in pro-
gramov dela v šoli. Prva nalo-
ga, ki se je nameravajo lotiti
letos, bo reševanje težav, pove;
zanih s šolskimi pravilniki, pri
čemer sta vprašljiva predvsem
pravilnik o zaključnem izpitu v
strokovnih šolah in pravilnik c
dijakih, ki imajo poseben sta-
tus, je povedal Franc ErjaveC'
Vodstvo zveze so izvolili z^
štiri leta, vanjo pa so vključen^
vse skupnosti srednjih šol iP
dijaških domov v Sloveniji.
N.-M. SEDLAK
NASI KRAJI IN UUDJE
13
V kozjanski hiški spominov
Justina Gnus iz okolice Buc ima za en šolski razred pravnukov
■
Mamina 90-letnica je velik
dogodek. Justina Gnus iz
Vrenske Gorce pri Bučah
(občina Kozje) deli veselje s
§estimi otroki. Ti so jo za
(častitljivo obletnico presene-
tili celo z delno obnovljeni-
mi prostori hiške, kjer je ne-
koč živela vsa družina.
Njena hiška na Kozjanskem
ji še vedno veliko pomeni, v
njej je najraje. Tam so vsi spo-
niini, lepi in manj lepi, takšni
kot je življenje. Njeno življe-
nje se je začelo na svečnico v
Zibiki, na Bizjakovi kmetiji,
kjer se dandanašnji ukvarjajo
s turizmom. Iz Zibike se rada
spominja šiviljskega dela, za
kar se je pri sosedi usposablja-
la tri leta. Šivala je za vso
bližnjo okolico. Doma so bili
pojoča družina, zato je več kot
desetletje pela v cerkvenem
zboru. »Rada sem bila dobre
volje,« je poudarila med na-
šim pogovorom.
Pozneje, po poroki v Vren-
sko Gorco, je navdušila za pet-
je še svoje otroke. V tem kraju
je najprej obiskovala starejšo
sestro, ki se je tja poročila.
Tako je spoznala bodočega
moža Cirila, s katerim sta se
na skromni kmetiji vse življe-
nje preživljala s kmetijstvom.
Povsem se je posvetila druži-
ni, zato za šivanko ni bilo več
veliko časa. Z možem, ki je
umrl pred četrt stoletja, sta se
veselila rojstev osmih otrok.
Dva sta umrla kot dojenčka
med izgnanstvom, v Nemčiji.
Najhujše ji je bilo med II.
svetovno vojno, ko so ju z
možem izselili s petimi majh-
nimi otroki. V daljne kraje so
smeli le z osebnimi stvarmi,
vse drugo so morali pustiti. V
nemškem delovnem taborišču
so bili skupaj s kozjanskimi
rojaki. Ko so se po koncu voj-
ne vrnili domov, so našli poš-
kodovano hišo.
V. njenem življenju je bilo
seveda tudi veliko lepega. Naj-
lepše je bilo, ko so se rojevali
in odraščali njeni dragi otroci.
Najstarejša Marija je težko pri-
čakovala praznovanje z mamo
na Bučah, Rezka na Dolenj-
skem, Martina v Ješovcu pri
Kozjem, Anica v Kozjem, Ciril
na domačiji ter najmlajša Joži-
ca v Celju. Z Justino Gnus smo
se pogovarjali tik pred njenim
praznovanjem, med obiskom
pri hčerki, ko še ni vedela,
kakšno presenečenje ji pri-
pravljajo otroci. Praznovanje
mamine 90-letnice so priprav-
ljali v hiški, kjer so bili nekoč
srečni vsi skupaj.
Velikega družinskega do-
godka se prav tako veseli nje-
nih 14 vnukov, ki se radi ogla-
sijo pri babici, skupaj s prav-
nuki, ki jih ima kar za en
šolski razred.
BRANE JERANKO
Nepozabni družinski praznik. Za 90-letnico Justine Gnus so se zbrali številni otroci, skoraj vsi
vnuki in pravnuki ter drugi, ki jo imajo radi. Ob tej priložnosti je vnuk sestavil rodovnik s 63
listi, pri čemer se je izkazalo, da je največ sorodnikov rojenih februarja.
Zahtevna prenova šolstva
Minister za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber in predsed-
nik Nacionalnega kurikular-
nega sveta dr. Ivan Svetlik
sta se v četrtek zvečer v ljub-
ljanskem Cankarjevem do-
mu zahvalila okoli 600 sode-
lavcem, ki so od leta 1995
sodelovali v procesu priprav
prenove slovenskega šolstva.
V kulturnem programu je so-
deloval Mešani mladinski
pevski zbor Šolskega centra
Velenje.
Po oceni sodelujočih je pre-
nova slovenskega šolstva s
prehodom na 9-letko, ki bo za
vse šolarje uzakonjena v šol-
skem letu 2003/2004, celovito
in dovolj široko zastavljena.
Septembra bodo 9-letko po-
skusno uvedli v približno de-
setini izbranih šol, delo in iz-
kušnje, zbrane v šolah, pa bo
sproti spremljala posebna
evalvacijska komisija strokov-
njakov. Kot je povedala Ana
Četkovič-Vodovnik, ki je pre-
tekla štiri leta kot praktik s
področja predšolske vzgoje
sodelovala v 25-članskem sos-
vetu vzgojiteljev, učiteljev in
drugih strokovnih delavcev,
pa so se že dogovorili, da v
okviru novoustanovljenega
Združenja učiteljev Slovenije,
ki bo vključevalo tudi vzgoji-
teljice in druge strokovne de-
lavce, kot vzporednica evalva-
cijski komisiji skrbno sprem-
ljajo udejanjanje prenove slo-
venskega šolstva v praksi. IS
Za tehnike gospodinjskih storitev
V šoli za gospodinjske sto-
ritve v Zrečah letos zaključu-
je šolanje prva generacija
triletnega programa oskrb-
nic. Večina jih želi nadalje-
vati šolanje v dvoletnem pro-
gramu za nivo pete stopnje.
Ker je najbližja ustrezna šo-
la v Velenju in ker se lahko
Vpišejo tudi absolventi triletne
gostinske šole, si je šola skup-
ilo z lokalno skupnostjo priza-
devala za izpolnitev pogojev.
Ministrstvo za šolstvo in šport
dalo soglasje, da v šolskem
[etu 1999/2000 pri SIC o. e.
^ola za gospodinjske storitve
Zreče vpišejo en oddelek teh-
nikov gospodinjskih storitev.
Poleg splošno izobraževal-
nih predmetov bo približno 40
odstotkov vsebin izvedenih v
specializiranih učilnicah. Učni
predmeti podjetništvo, poslov-
na informatika, poslovna ko-
munikacija, tekstilna tehnolo-
gija, oblikovanje tekstila, pre-
hrana, priprava in serviranje
hrane, ekonomika in organiza-
cija zagotavljajo vsestransko
usposobljenost za zaposlitev v
malih gostinskih podjetjih, ši-
valnicah, na kmečkih turizmih
ali v administrativno računo-
vodskih servisih. Ponovno vpi-
sujejo tudi v triletni program
oskrbnik/oskrbnica ter v Kovi-
narski šoli v en oddelek indu-
strijskih kovinarjev (orodjar,
strugar...) in en oddelek obrt-
nih kovinarjev (stavbni klepar,
avtoklepar, monter vodovod-
nih naprav). Program strojnih
tehnikov izvajajo v šoli ob de-
lu. Ravnatelj SIC o. e. Kovinar-
ska šola in Šola za gospodinj-
ske storitve Zreče mag. Franc
Šelih vabi vse, ki jih zanimajo
podrobnosti o šolanju, da jih
obiščejo skupaj s starši na in-
formativnem dnevu. AB
Dobrodelni
koncert v
Zagradu
Na pobudo KUD Svobo-
da Zagrad Celje so prete-
klo soboto v domu Icraja-
nov v Zagradu pripravili
dobrodelno prireditev za
pomoč Celjski folklorni
skupini, ki jim je jesenska
povodenj v njihovih vad-
benih prostorih poškodo-
vala ali uničila vrsto in-
strumentov.
V programu so nastopili
člani dramske skupine
KUD Svoboda Zagrad in
člani Celjske folklorne sku-
pine. Izkupiček od proda-
nih vstopnic in prostovolj-
nih prispevkov, vsega se je
nabralo za 44 tisoč tolarjev,
so podariU folklorni skupi-
ni, ki bo ta sredstva name-
nila za nakup nove harmo-
nike, za^ kar; pa morajo
zbrati okoli 200 tisoč tolar-
jev! Morda na prvi pogled
izkupiček prireditve ne iz-
gleda kdo ve kako visok,
vendar so pri celjski folklo-
ri vsakega prispevka veseli
in jim tudi ta znesek
ogromno pomeni. Seveda
pa bodo veseli, če jim bo
pomagal še kak dobrotnik
ali sponzor!
ŽIVKO BEŠKOVNIK
v spomin
Marta Lešnik
v spokojnem jutru sicer
običajnega delovnega dne,
y četrtek, 28. januarja, nas
je v šoli v Petrovčah globoko
in neizmerno pretresla vest,
da je na poti v našo delovno
sredino tragično in za ved-
no zaključila svojo pot naša
kolegica Marta Lešnik, roje-
na Korent.
Usoda je zarezala globo-
ko rano v naš kolektiv - med
učitelje, otroke in starše na-
ših otrok. Z Marto smo uči-
telji izgubili čudovitega soč-
loveka, bogatega z znanjem
in izkušnjami, ter izjemne-
ga sogovornika širokega sr-
ca. Otroci so izgubili učite-
ljico. ki je nesebično leto za
letom razdajala svoje zna-
nje in svojo že materinsko
ljubezen, učiteljico, ki je
tenkočutno prisluhnila
drobnim željam mnogih ge-
neracij in jih bogatila s svo-
jo neizmerno srčnostjo.
Starši otrok bodo pogrešali
prisrčne pogovore, iz kate-
rih so veli številni dobrona-
merni nasveti izkušene pe-
dagoginje. Bila je učiteljica,
ki je znala svoje osebne te-
žave in stiske pustiti na
dvorišču in je skozi vrata
vstopila kot prerojena. Nje-
na duša je bila prepolna
dobrote in razumevanja za
vse okoli sebe. Obstaja ču-
dovit skrivnosten zakon na-
rave, da tri reči. po katerih
hrepenimo - srečo, svobodo
in duševni mir - pridobimo
le tako. da jih podarjamo
drugim. Vse to troje je Mar-
ta vedno in povsod pokla-
njala vsem nam. in prav
zato je njeno življenjsko po-
slanstvo bogato oplemeni-
teno.
Marta je poučevala, bo-
gatila in pripravljala za
življenje dvaintrideset ge-
neracij radovednih glavic.
Začela je leta 1966 na
Vranskem, nadaljevala v
Šoštanju in Velenju, pred
petnajstimi leti pa prišla v
Petrovče. Besedice »ne« ni
poznala, vedno je storila
več, kot smo jo prosili,
hkrati pa bila prava sveto-
valka svojim kolegicam.
Pogrešali jo bodo tudi šte-
vilni študentje PF, saj so na
praksi pri njej dobivali prve
praktične in bogate izkuš-
nje učiteljskega poklica.
Vsi smo bili srečni - ona z
nami in mi z njo. Pravza-
prav se, ne da bi vedeli,
dan za dnem od nečesa lo-
čujemo. Vedno se sprašuje-
mo, zakaj se je moralo zgo-
diti to prav meni, prav
nam. Ob slovesu nam osta-
ja le neizmerna sreča, da
smo imeli priložnost delati
s človekom, kakršna je bila
Marta. Za vse, kar je dala
kolegom, otrokom in star-
šem. ji bomo vedno hvalež-
ni in spomin nanjo bo ve-
čen in svetal.
Ravnatelj JOŽE KRULEČ
Februar na Zreškem
V tem mesecu se bo na
Zreškem zvrstilo mnogo kul-
turnih, zabavnih, športnih
in družabnih prireditev. Da-
nes, v četrtek, 4. februarja,
bo v večnamenski dvorani
predpremiera novega slo-
venskega filma Patriot s
predstavitvijo ustvarjalcev.
Doktor Rudi Koncilija bo v
soboto, 6. februarja, v verouč-
ni učilnici po maši predaval o
življenjski uporabi svetega pi-
sma. Predavanje prireja žup-
nijski urad Zreče. Kulturno
društvo Konrad Sodin s Stra-
nic pa prireja v nedeljo, 7.
februarja, v straniškem kul-
.turnem domu igro z naslovom
Hudobni graščak.
V tem mesecu se bodo zvr-
stili še Srčkov ples na Rogli,
maškarada v Zrečah, Valenti-
nov ples na Stranicah, Valenti-
novo in pustno rajanje v Zre-
čah, taborniško zimovanje na
Skomarju, pustovanje na Ro-
gli, planinci se bodo odpravili
na zimski pohod na Peco in
kasneje še na Kamniško sedlo,
taborniki bodo organizirali še
sankanje, v športni dvorani pa
bodo kot običajno potekale
košarkarske in odbojkarske
tekme.
B. R
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Organist in pevka na
biserni poroki
Na Vrhu nad Laškim sta visok zakonski jubilej praznovala Pepca in Fabjan Krivonog
Biserni jubilej, 60 let poroke,
sta minuli konec tedna slove-
sno praznovala Fabjan in Pep-
ca Krivonog z Vrha nad Laš-
kim. Otroci in vnuki so jima
skupaj s številnimi krajani pri-
pravili veliko slavje.
Fabjan in Pepca sta bila ves
čas svojega skupnega življenja
tesno povezana s krajem. On je
bil od vsega začetka in je še
danes organist in pevovodja
cerkvenega zbora, ona pa je ves
čas v zboru prepevala, še prej pa
igrala v ljudskih igrah in podob-
no. Nepozabni so spomini, kako
prijetno in »luš'tno« so se imeli
na vajah v mežnariji, ki je posta-
la njun dom. Poleg cerkvenih so
včasih zapeli tudi narodne pe-
smi ali zaigrali v tamburaškem
zboru.
Fabjan se je rodil leta 1911 v
Javorju pri Črni na Koroškem,
kjer je bilo pri hiši osem otrok,
od katerih živi samo še Fabjan.
Orgle so ga pripeljale na Vrh nad
Laškim. Kot mladi organist z
orglarskim izpitom, ki ga je
opravil v Celju, je prišel službo-
vat k takratnemu župniku Lam-
pretu. Zaradi slabih dohodkov je
nekaj let kasneje šel v redno
službo, kar ni bilo prijetno zanj,
še manj pa je bilo povšeči župni-
ku Babiču. Ves čas je bil razdvo-
jen in podrejen tako rekoč dve-
ma gospodarjema.
Z Novakovo Pepco, ki je bila
doma nedaleč stran od župniš-
ča, »na gmajni«, sta se spoznala
prvi dan, ko je Fabjan prišel
službovat. Od začetka sta se kri-
žem gledala, saj ji je Fabjan zase-
del njeno sobo v mežnariji, kjer
je služila. Pogledi so se kasneje
ujeli in čez tri leta sta se poročila.
Kot zanimivost naj zapišemo, da
je bila Pepca šestnajsti otrok od
sedemnajstih, kolikor jih je bilo
pri hiši. Tudi iz te družine je
sedaj živa samo še Pepca, ki ima
84 let.
Skupaj sta preživljala težke
čase vojne, pomanjkanje in se
spopadala z nenehnim občut-
kom podrejenosti. Tudi to je bil
včasih vzrok, da sta se sporekla.
Oba sta trmasta. »Tisti, ki trdijo,
da se niso nikoli skregali, laže-
jo,« pravi Pepca. »Midva sva se,
pa sva si tudi hitro odpustila in
življenje je šlo naprej,« je še
dodala.
V zakonu so se rodili štirje
otroci, sedaj pa živijo še Jožica,
Lenart in Zlatko. Vsi so blizu in
ju večkrat obiščejo, Zlatko pa se
domov vrača vsak konec tedna.
Čeprav jima zdravje ni več tako
naklonjeno, Fabjan še vedno po-
skrbi, da je vsako nedeljo v Šent-
lenartu peta maša, Pepca pa ho-
di k zboru, če ji zdravje dopušča.
Ljubezen do glasbe sta privzgo-
jila tudi svojim otrokom in vnu-
kom.
Na slovesnosti minulo soboto
se- je zbralo veliko ljudi, l^i so
jima želeli stisniti roko ob biser-
ni poroki. Za njuno delo v kraju
so jima čestitali tudi župan obči-
ne Laško Jože Rajh, ki ju je
civilno poročil, Stanko Selič v
imenu krajevne skupnosti, žup-
nik Jože Pere in nekdanji župnik
v imenu cerkve, pevci in številni
drugi. Po maši pred cerkvijo ji-
ma je v čast zaigrala tudi laška
godba na pihala. »Za nepozabne
trenutke, ki so nama jih pripravi-
li, sva neizmerno hvaležna in se
vsem prisrčno zahvaljujeva,« sta
posebej poudarila biseroporo-
čenca.
Pepca in Fabjan Krivonog s sorodniki na biserni poroki.
Najboljši v športnih igrah
v dvorani upokojencev v
Grižah so se na zaključni
kulturno zabavni slovesno-
sti zbrali tekmovalci, ki so se
pomerili na lanskih Delav-
skih športnih igrah v občini
Žalec.
Kot je na slovesnosti dejal
Vinko Banovšek, predsednik
komisije pri Zvezi športnih
društev občine Žalec, je na 35.
igrah nastopilo 950 tekmoval-
cev, ki so se pomerili v devetih
športnih panogah v petih sta-
rostnih kategorijah. Največ
tekmovalcev, kar 165 oziroma
33 ekip, se je pomerilo v stre-
ljanju z zračno puško, veliko
zanimanja pa je bilo tudi za
tenis, kjer je sodelovalo 24
ekip. Večjo udeležbo so priča-
kovali v atletiki, kjer je tekmo-
valo le 160 posameznikov, ki
so se pomerili v tekih, meta-
nju krogle, v skoku v daljino
in metanju žogice. Pri starej-
ših članicah je zmagala TT
Prebold, pri mlajših Tovarna
nogavic Polzela, pri starejših
članih Postaja policije Žalec,
pri mlajših članih in veteranih
pa je prvo mesto pripadlo Pe-
karstvu Roter iz Šentruperta,
ki so postali tudi skupni zma-
govalci.
T. TAVČAR
Vinko Banovšek izroča pokal za osvojitev prvega mesta pri
mlajših članicah Mojci Vršnar iz Tovarne nogavic Polzela.
REČENO (ne)STORj^
O, predpust, ti čas presneti
v pesmi Učenec opisuje
France Prešeren tegobe, ki ga
pestijo u predpustnem času.
Tudi sedaj je tak, predpustni
čas, ne vem sicer, ali nas pesti-
jo enake težave, kot so v dolo-
čenem času našega pesnika, je
pa res, da prav letos, u ta
predpustni čas, sovpada tudi
naš kulturni praznik. Za pust-
ne šeme se sicer zanima že kar
nekaj naših sodržavljanov, ne
vem pa, če bi enako lahko
trdili za 8. februar. Seveda,
kolikor je bil včasih ta praznič-
ni dan prenapihnjen, je danes
skorajda »prazen«. Ampak,
recimo, da tako pač je, in da
kakšno tarnanje za drugačni-
mi časi nima nobenega smi-
sla. Če dobro pomislimo, je šlo
pravzaprav tudi včasih le za
politično farso, ki naj bi povz-
dignila državo v nekakšne
kvazi kulturno umetniške sfe-
re. Včasih je pač bilo moderno
»biti kulturen«, danes pa je
moderno biti poln denarja. Ne
eno ne drugo nima kakšne
posebne zveze z resnično kva-
liteto življenja. Kultura sicer
sama v sebi nosi ta vzorec,
denar pa še to ne. Če mi ne
verjamete, se spomnite le bre-
zveznih šolskih proslav s kak-
šno »železno cesto« na čelu. V
ta kontekst sodijo tudi osred-
nje kulturne prireditve, s to
razliko, da so v šolah recitirali
neznani otroci, iz širokih ljud-
skih množic, na pomembnih
podelitvah kulturnih nagrad
pa so njihovo vlogo prevzeli
znani gledališki igralci. Kar se
tiče denarja pa tako ali tako
vemo, da se večina niti približ-
no ne zaveda, da je bogastvo le
sredstvo za srečo, ne pa že
sreča sama. Ko grabiš, torej
hočeš grabiti še več. ne da bi
ob tem pomislil, kaj z nagrab-
Ijenim storiti. Ob tem se je, kot
piše Freud v Nelagodnosti v
kulturi, nemogoče znebiti ob-
čutka, da ljudje vse merijo z
lažnimi merili. Želijo si moč,
uspeh in bogastvo in to obču-
dujejo pri drugih. Podcenjujejo
pa prave življenjske radosti
(ali se spomnite kakšne?). No,
vendarle, ne bodimo patetič-
ni, nadenimo si pustne maske
in ostanimo šeme, kakršne
pač smo. In upajmo, da se bo
tu pa tam še našel kak »uče-
nec«. ki bo znal, vsaj dobro,
pimti o tegobah tega predpust-
nega, presnetega večnega ča-
sa.
ZORAN PEVEC
Kamor seže
elektronsko oko
AltaVista je še en iskalnik,
ki bi mu naredili veliko krivi-
co, če ga ne bi predstavili v tej
rubriki. Morda še posebej za-
to, ker so se v znanem raču-
nalniškem podjetju Compaq
Computer, ki je lastnik tega
internetnega servisa, ravno te
dni odločili, da bodo v ta na-
men ustanovili javno podjetje
AltaVista Corp., tako da bo ta
portal na trgu poslej deloval
samostojno, postal pa naj bi
tudi nekakšen paradni konj
Microsoft Network.
In kaj je tako posebnega na
tem iskalniku, da se v zvezi z
njim sprejemajo tako usodne
poslovne odločitve? Ima vse,
kar imajo drugi iskalniki, toda
to je že stara novica, ki smo jo
brali tudi na tem mestu. Alta-
Vista (www.altavista.com) je
predvsem zelo znan in široko
uporabljan iskalni servis, ki
slovi po tem, da je med svojimi
v samem vrhu. AltaVista, ali
»visok razgled«, v dobesednem
prevodu, je namreč iskalnik,
na katerega prisegajo tako za-
četniki kot izkušeni deskarji,
saj omogoča poleg klasičnega
iskanja (po ključnih besedah)
še hierarhični pregled iskanja,
česar recimo na Yahoo! in na
nekaterih drugih znanih iskal-
nikih ne boste našli. Pregled-
nost rezultatov omogoča intui-
tivno in hitro iskanje, elektron-
ska očesa AltaViste pa resnično
sežejo daleč.
Poglejmo: Iskana področja
se odpirajo drevesno, tako da
imamo pri iskanju ves čas pre-
gled nad dogajanjem, s posa-
meznimi izbori pa si ožimo
področje iskanja. Tokrat bo-
mo na spletu s pomočjo tega
iskalnika poiskali še druge is-
kalne servise. V levem delu
osnovne strani najdemo vrsto
področij, med katerimi bomo
izbrali »Computers&Internet«,
nato »Internet&The Web«, po-
tem »Search Tools« in na kon-
cu »Search Engines«. AltaVista
nam bo vrnil seznam povezav
do petdesetih najboljših splet-
nih iskalnikov. Zaenkrat bo
torej iskalnikov dovolj.
Zato le še kratek skokk Alta-
Visti. Eden izmed dodatkov,
oziroma storitev, zaradi kate-
rih si AltaVista zasluži obisk,
je prevajalnik, ki preko spleta
smiselno prevaja cele (od)stav-
ke in ne samo besede! In to iz
angleščine v nemščino, itali-
janščino, španščino, portugalš-
čino in obratno - iz teh jezikov
nazaj v angleščino. »Transla-
tion Service«, kot se zadeva
imenuje, boste našli v opciji
»AV Tools and Gadgets« (toč-
neje, na naslovu http://babel-
fish.altavista.com/cgi-bin/
translate?). Preizkusite ga.
Poiščite na spletu kos kakšne-
ga besedila v jeziku, ki ga niste
vešči, ga skopirajte na odložišče
ter ga vstavite v prevajalno ok-
no na AltaVisti. Nato določite
iz katerega jezika in v kateri
jezik želite prevod ter poženite
stroj. Pri rezultatu ne pričakujte
leposlovja, morda se boste celo
od srca nasmejali. Zagotavljani
pa vam, da boste v večini pri-
merov razvozlali smisel besedi-
la. Nič čudnega, da so servis
poimenovali po Babilonski ribi-
ci, ki jo je Dou^las Adams opi-
soval v svojem Stoparskem vod-
niku po galaksiji. Takšno ribico
so si namreč junaki te znanstve-
nofantastične knjižne serije
vtaknili v uho, kar jim je omo-
gočilo, da so naenkrat razumeli
vse jezike vesolja. Do vseh ve-
soljskih jezikov pri AltaVisti si-
cer še niso prišli in tudi z vtika-
njem PC-ja v uho bi imela nor-
malno razvita odrasla oseba
precej težav, toda jaz bi jim
pustil še malo časa. Kdo ve?
Morda se nam bodo povečala
ušesa, morda pa se bodo po-
manjšali računalniki...
Vasja Ocviri<
vasja@eurocom.si
Šola računalništva za dijake I
Inštituta za računalništvo in informatiko Fakultete zal
elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor or-|
ganizirata že peto zimsko počitniško šolo računalništva, |
namenjeno dijakom 3. in 4. letnikov srednjih šol.
Šola je brezplačna, za dijake, ki ne živijo na mariborskem-
ali ljubljanskem območju, bo organizirana od 15. do. 19o
februarja, za vse ostale pa od 22: do 26. februarja. Vsi,Vki|
želijo v tej'šoli sodelovati, lahko dobijo podrobnejše podatk^
po telefonu (062) 220-7435 (Boštjan Brumen) ali na interne-^
tu: www.zimska.uni-mb.si.	NMS
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Podivjana devica
Odkrušen del skale Čerenakovim »odnesel« vogal hiše in porušil kokošnjak - Kdo bo poskrbel za sanacijo?
Vinko Čerenak živi v Košni-
fj 1 pri Celju, ob cesti, ki pove-
zuje Celje in Laško. Hiša je bila
zgrajena že pred prvo svetov-
no vojno. Vinko se je vanjo
vselil leta 1957, njen lastnik pa
je postal šest let kasneje. Nič ga
ni motilo, da je za hišo ogrom-
na skala, ki se razteza visoko
nad streho. Ker je v hiši name-
raval ostati za vedno, jo je po-
polnoma obnovil. Zdaj je to
enonadstropna hiša, v kateri
pa se Čerenakovi ne počutijo
več varne. Posamezni manjši
kamenčki so že prej odpadali,
pred dnevi pa se je s skale
odkrušil velik kos.
V ponedeljek, 25. januarja,
ob pol sedmih zjutraj je Vinka
iz spanca prebudil strašanski
hrup. Odpravil se je za hišo in
sprva ni mogel verjeti svojim
očem. S skale se je odkrušil
ogromen kamnit del, ki je od-
nesel vogal Vinkove hiše, po-
polnoma porušil kokošnjak in
zmečkal zamrzovalno skrinjo,
v kateri je bila hrana za koko-
ši. Vse to se je zgodilo približ-
no dva metra stran od spalni-
ce, tako da sta bila z ženo še
toliko bolj prestrašena.
Ko sta nemočno opazovala
ruševine hiše in kokošnjaka
pod skalami, sta zagledala ko-
koši, ki so žive in zdrave skaka-
le po dvorišču. Vse so se rešile,
razen ene, ki je roteče kokoda-
kala izpod ruševin. »Mislil sem,
da je z njo že konec, ampak
približno ob pol dveh popoldne
je sama prilezla ven,« je z na-
smehom na ustih dejal Vinko.
Po nesreči je Vinko poklical
svojega sina v službo in mu
povedal, kaj se je zgodilo. In
če je Vinko prej ostal razso-
den in hladen, je šok prišel za
njim. »Ko sem sinu razlagal,
kaj je bilo, sem od strahu
zlezel skupaj,« je priznal.
Spomnil se je, da je dan pred
omenjenim dogodkom po-
pravljal kokošnjak in pritrje-
val mrežo, s katero je bila
skala zavarovana. Pri delu je
na glavi nosil čelado, toda če
bi se kamenje odkrušilo dan
poprej, najbrž ne bi preživel.
SIcala iz časov
celjsicih grofov
Skalo, ki je družini Čerenak
povzročila toliko strahu, neka-
teri imenujejo Jungfrausprung
(skok device). Ime izvira še iz
časov celjskih grofov, natanč-
neje grofa Urha. »Legenda
pravi, da je imel grof Urh hčer-
ko, ki se je poročila, ne da bi
mu to povedala. Zato je za njo
poslal biriče, da bi jo ulovili in
pripeljali nazaj. Ko je nevesta
ugotovila, da jo zasledujejo, je
s skale skočila v Savinjo in se
ubila,« je pripovedoval Vinko.
Odkrušena skala, ki ima
približno 6 kubičnih metrov,
zraven pa je še nekaj manjših
delcev, na srečo pri Čerenako-
vih ni terjala žrtev, toda kdo
ve, kaj bi se lahko zgodilo. Kaj
je vzrok, da se je del skale
odlomil, Vinko ne ve. »Kokoši
so pri vznožju skale nenehno
razkopavale, svoje pa je nare-
dila tudi cesta Celje-Laško,« je
pojasnil Vinko. Na cesti je
ogromno lukenj in ko se to-
vornjaki in drugi avtomobili
vozijo čez te luknje, se na hiši
tresejo okna. »O luknjah sem
obvestil tudi celjsko občino,
ampak do sedaj še ni bilo ni-
kogar blizu.« Mimo hiše teče
potok Košnica, ki je lani no-
vembra Čerenakovim poplavil
vrt in odnesel kar precej zem-
lje.
Kdo bo saniral
ruševine?
Pri Čerenakovih razdeja-
nja, ki ga je na dan nezgode
povzročila odkrušena skala,
še niso pospravili. Vinko pra-
vi, da ne bo ničesar saniral,
ker se bo kakšen del skale
verjetno še odkrušil, poleg te-
ga pa mora biti vse nedotak-
njeno, dokler si tega ne pogle-
da tudi zavarovalnica. Ker so
majhni delčki skale leteli že
prej, je Vinko hišo zavaroval
pri zavarovalnici Adriatic. O
nesreči je seveda obvestil tudi
zavarovalnico, vendar do za-
četka tedna pri Čerenakovih
zavarovalniškega agenta še ni
bilo.^ Prišli pa so občinski
možje, ki so si skupaj z dve-
ma geologoma ogledali ruše-
vine. O tem, ali bodo ruševine
sanirali, Vinka še niso obve-
stili.
Od direktorja Komunalne
direkcije Mestne občine Celje
Ivana Pfeiferja smo izvedeli,
da ob primerih naravnih kata-
strof občina prizadetim ose-
bam pomaga pri ugotavljanju
škode in z nasveti. Občinska
komisija za naravne katastro-
fe glede na obsežnost nesreče
županu svetuje, da prizade-
tim iz proračunskega sklada
za rezerve izplača denar za
sanacijo. Župan se potem od-
loči, ali bo občina krila stroš-
ke sanacije.
Do marca bo Vinko ruše-
vine pustil, kot so. »Menda
se bodo iz zavarovalnice do
takrat že oglasili,« upa. Ko-
koši bodo odsihmal živele v
rastlinjaku, Čerenakovi pa
bodo trepetali, kdaj se bo
odkrhnil še kakšen del ska-
le, mogoče še večji in usod-
nejši. -
; BISERKA NEUHOLT
Foto: GREGOR KATIČ
Bi legli na fakirsko posteljo?
Kakšno zvezo imata milni-
ca in geometrija, kaj pravite
na razmnoževanje z zrcali,
bi radi šepetali na daljavo?
No, morda bi za začetek legli
le na fakirsko posteljo ali pa
naredili nekaj mehurčkov-
velikanov, ki se lahko razte-
zajo tudi v dolžino nekaj me-
trov? To in še marsikaj dru-
gega lahko mladi in tudi sta-
rejši radovedneži sami preiz-
kusijo v Hiši eksperimentov,
ki od ponedeljka do nedelje
popoldne gostuje v Celjskem
domu.
Hišo eksperimentov je v
Celje ob pomoči Mestne obči-
ne Celje, ministrstev za zna-
nost in tehnologijo ter šolstvo
in šport ter podjetij Eles Slo-
venija, Termoelektrarna Šo-
štanj in Bosio, tako kot pred
dvema letoma, pripeljalo
podjetje Fit media. Namenje-
na je zlasti šolarjem, saj 27
eksperimentov naravoslov-
nih znanosti učencem pribli-
ža te vede na privlačen, dru-
gačen način kot šolski učni
načrti. Da so lahko tudi fizika,
matematika, kemija in kar je
še podobnih za veliko šolar-
jev strah zbujajočih predme-
tov prav zabavna in zanimiva
področja, po obisku Hiše eks-
perimentov potrdijo številni
mladi obiskovalci, pojasnjuje
pomen te razstave predsedni-
ca uprave Hiše eksperimen-
tov Branka Lovrečič. Sicer pa
je gostovanje v Celju bolj izje-
ma kot pravilo, saj zaradi iz-
jemno zahtevnega in tudi dra-
gega prevoza razstavnih eks-
ponatov razstava ne potuje
po Sloveniji.
V ponedeljek je Hišo ekspe-
rimentov v Celjskem domu
odprl župan Bojan Šrot, zna-
nost v živo pa lahko mladi in
seveda tudi starejši obiščejo
do nedelje popoldne. Zanima-
nje za obisk je zlasti med šo-
larji precejšnje, saj so med ted-
nom skorajda vsi termini za
organizirane 45-minutne ogle-
de pod strokovnim vodstvom
že zasedeni, v soboto in nede-
ljo pa bo verjetno največ indi-
vidualnih obiskov. Morda pa
bi si takrat privoščili šepetanje
na razdalji nekaj deset metrov,
pognali vodne mline ali pa le-
gli na fakirsko posteljo?
I. STAMEJČIČ
Foto: G. KATIČ
Da ne bi legli na desko, iz katere štrlijo žeblji, poznano tudi kot fakirsko posteljo? Pa v Hiši
eksperimentov velja preizkusiti tudi to!
16
REPORTAŽA
U Celu poznam
Dalibor Zupančič, Boris Jug, Gorazd Tratnik, Tomaž Crnej - Bori&The Young Ones - Kralji vina in kopriv na zgoščenki
in v nedeljo zvečer v Zamorcu
»In pesmi letijo iz nas, ko
Sikers zdrsi po kitari, ko Go-
ki zašiba na bas, ko Tuži po
bobnih udari, ko Bori v uho
vam zapoje in bend je čisto
pri stvari. Komade vam šiba-
mo svoje in boljši smo, čim-
bolj smo stari.«
Kralji vina in kopriv. Bo-
ri&The Young Ones.
Boris Jug-Sikers je verjetno
najstarejši celjski roker. Leta
1969 je kot osmošolec prvič
zaigral v bendu in je edini, ki
ga je zamikala glasbena šola.
»Hotel sem igrati bobne in ker
jih niso imeli, so mi ponudili
violino. Od takrat me niso več
videli.« Gorazd Tratnik-Goki
je igral v raznih zasedbah in
pred dvanajstimi leti je nastal
The Young Ones. Pevca sta
bila Sikers in Andrej Pavlina-
Jaka, bobnarja pa vedno dva.
Bojan Kljakovič-Bajc je bil pr-
vi in ko ga je zagrabilo zdrav-
je, je vskočil Franček Majcen.
Leta 1989 so celo igrali v ta-
krat najbolj imenitnem ljub-
ljanskem klubu Babilon in ker
so bili za goste obvezni suknji-
či, so se tudi glasbeniki morali
vreči v »rekrce«.
Young Onesi so odprli Bar-
fly in Pop Teater, ki je odločil-
no posegel v njihov zasedbo.
Pavlina se je zaradi kariere
odpovedal glasbi, tri leta so
bili trio in - se je zgodilo. »V
Pop Teatru smo bili na neki
butasti razstavi. Ob »šanku« je
stekel pogovor s Sikersom in
Bajcem. Ker imam rad stari
ročk, sem si zaželel, da bi
lahko še kdaj zapel Rollinge,«
je začel Bori.
»Bili smo >fajn< bend in Bori
nas je lepo prosil,« je Sikers
izkoristil pravico do svoje ver-
zije. »Dobili smo se pri Lakiju,
kjer so vadili in dovolili so mi
Teli me. Po odpetem komadu
sem se počutil, kot da bi ne-
kam odpotoval,« je' nadaljeval
Bori in dopolnil zasedbo, če-
prav je prvi )špil< - bilo je 7.
februarja 1995 - izpustil.
Manjkal je še Tuži, bivši bob-
nar pri Romeu. Kot najemnik
Pop Teatra si je kar sredi kon-
certa zaželel, da bi spet udaril
po opnah in ker so imeli teža-
ve z bobnarji, je padel notri.
»Po politični liniji. Imel sem
psa, njegov oče pa je bil veteri-
nar,« je Borijev del zgodbe o
Tužijevem prihodu.
Kralji vina in
kopriv
Dobimo se enkrat na teden
zvečer, najprej se vsedemo
skupaj na pir
Nato zaigramo za dušo in
telo, včasih odnese nas tud'
v nebo
Young Ones, Young Ones
»Kopriva nikoli ne pozebe,
vino pa je tem boljše, čim bolj
je staro,« pravijo Dalibor Zu-
pančič, Boris Jug, Gorazd
Tratnik in Tomaž Črnej o svoji
himni [Ta pesem še ni popu-
larna in mogoče sploh nima
šans. To naša je himna udar-
na in govori o bendu Young
Ones), bendu in prvi zgoščen-
ki Kralji vina in kopriv, ki jo
bodo v nedeljo zvečer promo-
virali v Zamorcu.
Celan
Sem rojen u Celu, sem pravi
Celan
Gor rasel u Celu, u Celu
poznan
U Celu živim, u Celu
trohnim
Iz dneva v dan
»Pesem je zelo stara. Iz leta
1974, ko je bila Cinkarna še
brez filtrov in je bila z naslo-
vom TiO^ kantavtorski protest
zoper onesnaževanje. Ko sem
prišel v bend, smo hoteli imeti
pesem o Celju. Malo sem spre-
menil tekst, napisal glasbo in
nastal je Celan,« pravi Bori, ki
je avtor vseh devetih tekstov s
CD-ja.
Kdo je pravi Celan? »Bori še
najmanj. Zdaj živi v Šmarjeti,«
se je oglasil Sikers. »Gre za
razpoloženjsko pesem. Za ob-
čutke o vseh dobrih in manj
dobrih stvareh. Živimo v Celju
in tu bomo očitno tudi ostaU,«
je Borijev odgovor.
Vojnik
Vojnik, ti si moj zdravnik
Nimaš sto pik, a vseeno si
moj sodnik
Bori je v Psihiatrični bolni-
šnici v Vojniku likovni tera-
pevt, vendar si pesem ni za-
mislil, tako kot jo igrajo. Ide-
ja je bila dolgo v glavi in
Voung Onesi niso vedeli, da
je njihov pevec Vojnik zai-
gral tudi s pacienti. »Na Po-
horskem dvoru so bile igre
psihiatričnih bolnišnic in ko
smo odpeli komad, smo že
bili zmagovalci. Igral sem na
kitaro in pel, drugi člani pri-
ložnostnega ansambla pa so
plešah.«
Vimbiden
Tam v tisti hiški, prijazen
škric živi
Pravimo mu Mičo, za tenis
on skrbi
Najraje je za šankom, tam
se res sprosti
Če pa ga nafehtaš, te špilat
nauči
Še ena pesem iz okolice. S
konca Hudinje. »Sikers je do-
stojen rival, Tuži poskuša
igrati tenis, Gokija pa ne zani-
ma,« se Bori pohvali za uvod
v pesem o Matjažu Jezerniku.
»Na njegovo željo sem napi-
sal klubsko himno. Spet sem
imel idejo, pa je nekaj let
trajalo, da sem verze zložil
skupaj,« pravi tekstopisec.
»Pri tebi vedno traja,« se je v
pogovor vmešal Mičo, pri ka-
terem Voung Ones vadijo.
»Tekst se more vsesti. Zdaj
mogoče ni več najbolj aktua-
len. Toda tenis je večna zade-
va, šank in ljudje pa niso,« se
je spet branil Bori.
Nitke
In nitke od včeraj so nitke
od danes
In nitke od danes so nitke
od jutri
In čas beži vstran, in čas
beži, beži
Pesem iz sedemdesetih. »Bi-
la je že daljša in na željo čla-
nov ansambla sem jo skraj-
šal,« je o drugem evergreenu
spregovoril Bori. »Vsaka dru-
ga vrstica je šla ven,« ga je
dopolnil Goki, vsi pa so si
enotni, da čas beži. Beži. Be-
ži...
Denar
Avto, ki po zraku vozi,
strojček, ki ti vse stori
In biser kot nihče ga nima
in ključek, ki odpira vse
Karkoli si kadarkoli zaželiš,
dobiš, če imaš denar
Večna tema. Zato je besedi-
lo povsem enako, kot pred
tremi desetletji, ko je bil Bori
še kantavtor. Pesem, ki je naj-
bolj všeč Tužiju. »Družino
imam v Gradcu in na vlaku
sem pogosto bobnal. Kupe
sem zaprl, na ušesih walk-
'man, pred mano note in prsti
so leteli po mizi. Konduktor
me je poznal in pustil pri mi-
ru. Potem sem učil še Vukija
in Verdija. Bila sta večna učen-
ca. Nepopravljiva. Zdaj pa me
Vuki vedno zbode, da se CD
začne z njegovim tamburi-
nom.«
Muci me
In vem, da je čas, da se vate
izgubim
In vem, da je čas, da se vate
znorim
Muči me, močno
»Niti sam ne razumem pe-
smi,« se zamisli Bori. »Imam
dobrega kolega Čučka, ki je
>avtor< tega songa. Vse pesmi
so napisane na neko temo, so
odsev časa in okolice. Muči
me je ena prvih, ki govorijo o
ljubezni. Pravim jim ljubezni-
ve pesmi.«
Obisk
A zakaj si mu dala sedeti i;
mojem fotelju.
Kaditi moje cigarete in piti
konjak, ki dobil sem ga za
rojstni dan
»Doma sem našel nenapove-
dan obisk. Lepo so žurirali,
sedeli v mojem fotelju, skadiii
vse cigarete in spili konjak. Vi
mi ga je Laki prinesel za rojst-
ni dan. Niti odprl ga nisem,
potem pa mi ponudijo zadnji
požirek,« je bil Bori še vedno
jezen. »Komad si napisal šele
po tistem, ko sva bila z Vuki-
jem pri tebi. Pa tudi konjak
smo takrat pili,« se podobne
scene spomni Tuži in takoj
dobi odgovor, da obisk ni
»njegova« pesem.
Adijo
če prideš kdaj, zares nazaj
Ne delaj to, ko pride maj
Vedi, da jaz nisem zmaj
Le srce imam kot tolovaj
Res sem ti obljubil raj
A v nebesih je premalo saj
Komad, ki ga vedno odigra-
jo zadnjega. Na koncertih in
na vaji. »Lani smo igrali dva-
krat. V Zlatorogu in na Veni-
šah. Torej smo klubski bend
in tudi za open air,« se na svoj
račun pošali Sikers. Vsi nek-
danji člani so na zgoščenki
gostje v vsaj enem komadu:
Sanja in Manja sta vokala ex-
Lahki živalci (Da tudi oči bi
nekaj imele, nam pomagajo
Lahke živalce), producent
Mitja Korber igra akustično ki-
taro, Andrej Pavlina je za kla-
viaturami, Bojan Kljakovič in
Franček Majcen za tolkaU, An-
drej Vovk pa s kabaso in tam-
burinom.
Adijo.
Zadnji komad tudi v nede-
ljo. Ali pa bo že ponedeljek.
Ker bodo šele ob 22. uri iz njih
začele leteti pesmi.
Ko Sikers zdrsi po kitari
Ko Goki zašiba na bas, ko
Tuži po bobnih udari
Ko Bori v uho vam zapoje in
bend je čisto pri stvari
Komade vam šibamo svoje
in boljši smo, čimbolj smo
stari
Bori&The Voung Ones. Kra-
lji vina in kopriv.
ŽEUKO ZULE
Sikers
Bori
Tuži
Goki
REPORTAŽA
17
Realist in pustolovec
Kljub najmanj dvema skupnima značajskima potezama - vztrajnosti in natančnosti - živita brata Korun v dveh različnih svetovih
Vlado Korun je bil trideset
let tedenski migrant, razpet
nied Ljubljano in Velenjem,
včasih že v nevarnosti, da bi
prehitel samega sebe. Doktor
pravnih znanosti je obseden z
voljo do dela. Borut Korun,
doktor stomatologije, zadnjih
petintrideset let potuje po
vsem svetu. Veslal je v oddalje-
nih eksotičnih deželah in vtise
s potovanj zapisal na več kot
tisoč straneh v petih potopi-
snih knjigah. Starejši brat ima
rad načrtovan in predvidljiv
svet, mlajši je očaran nad ne-
gotovo pustolovščino. Prvi se
bo letos morda odpravil na po-
tovanje po morju z veliko lad-
jo, drugega vleče na razburlji-
vo veslanje v Bolivijo.
S" -
Brata Korun, oba sta že sreča-
la Abrahama, sta vnuka Frana
Koruna Koželjskega, skladatelja
in pedagoga, ki je končal diri-
gentsko šolo na Dunaju in napi-
sal prva slovenska učbenika za
violino in citre ter zgodovino
glasbe, ki je ostala v rokopisu.
Ded je njega dni v hiši ob cesti
pred Velenjem, kjer sta odrašča-
la, ustanovil in vodil čitalnico ter
komponiral. Vase zaprt in raz-
mišljujoč človek je bil občutljiv
na vsak napačno zaigran ton v
domači hiši. Sina Antonija po-
klicno ni usmeril v glasbo in
tako je oče bratov Korun, ki je
sicer dobro igral klavir, postal
pravnik. Bil je javni tožilec v
Celju, kasneje je vodil zasebno
odvetniško pisarno v Slovenj
Gradcu. Josipina, njegova žena,
je bila poklicna pianistka in nje-
no igranje je bilo v tridesetih
letih moč slišati v boljših meš-
čanskih lokalih in hotelih. Pri
Korunovih sta zrasla kot noč in
dan različna otroka.
Jurist
Prvi honorar si je Vlado, bil je
dijak nižje gimnazije v Celju,
prislužil s prepisovanjem iz
Nemčije prenešenih notnih za-
pisov zabavne glasbe, današnjih
evergreenov. Na takt so mu pla-
čali 50 para. Bolj kot matematika
mu je ležala glasba, a kljub te-
mu, pravi, je pristal na realnih
tleh in ni tvegal umetniškega
študija, ampak se je raje odločil
za pravo. Bil je med tremi naj-
boljšimi študenti svoje generaci-
je. Izpite je opravljal v prvih
.rokih z odliko. Imel je odličen,
malone fotografski spomin, saj
je na izpitu v mislih listal po
knjigah, stran za stranjo. Še da-
nes pomni vsa izpitna vpraša-
nja, čeravno trdi, da je njegova
sposobnost pomnjenja z leti
malce opešala.
Mladi diplomirani pravnik se
je zaposlil najprej v gospodars-
tvu, nato pa se odločil za razi-
skovalno delo v Inštitutu za jav-
no upravo in delovna razmerja
pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spomladi leta 1968 se je poročil
z Gabrielo Šugarovo iz slovaške-
ga mesta Pieštany, vendar se
zgodba zaradi posredovanja var-
šavskega pakta na tedanjem
Češkoslovaškem ni končala ro-
mantično. Njegova žena je na-
mreč zapustila Slovenijo, za-
skrbljena za usodo svojcev. Čas
je naredil svoje in zakonca sta se
razšla. On je zavihal rokave, se
lotil magistrskega študija, ga v
dveh letih končal in nadaljeval s
pisanjem doktorske disertacije.
Tisto obdobje, pisalo se je leto
1974, je minilo kot v sanjah. Ušli
so mu letni časi in druge podrob-
nosti. Z mislimi je bil pri projek-
tu. Veliko noči je sameval na
univerzi. A tudi ko se je napo-
sled odpravil domov, se je pripe-
tilo, da se mu je med vožnjo v
mestnem avtobusu utrnila kak-
šna ideja ali rešitev, načečkal jo
je na cigaretno škatlico, na na-
slednji postaji izstopil in se vrnil
na univerzo. Zatopljen v razmiš-
ljanje o svojem delu je večkrat
prečkal ceste pri rdeči luči, na
srečo brez posledic. Doktoriral
je v enajstih mesecih s temo o
delovnem pravu, ki jo je spisal
na več kot 500 straneh. Štiri leta
je živel kot ptica selivka ne le
med Velenjem in Ljubljano,
temveč tudi Reko, kjer je v Prav-
ni fakulteti poučeval delovno
pravo. Postal je docent in nato
izredni profesor. Več let je pou-
čeval v Višji upravni šoli v Ljub-
ljani. Zatem je delal pri ministrs-
tvu za delo kot svetovalec vlade
in se na račun zahtevnih službe-
nih zadolžitev odrekel mnogim
dopustom, sončnim dnem in
praznikom. »Noben zaslužek mi
ni mogel nadomestiti tega, da
sem se veselil naslednjega delov-
nega dne,« je dejal dr. Vlado
Korun.
Vselej ga je navduševalo obli-
kovanje norm - nomotehnika:
»Pomembno je razumevanje na-
čela znanega nemškega pravne-
ga teoretika prof. Savignyja, ki je
trdil, da mora biti pravna norma
v sebi zaključena logična, med
seboj povezana celota. Danda-
nes žd ugotavljamo, da so v
mnogih zakonskih predlogih,
često pa tudi v sprejetih zakonih
in drugih predpisih, norrne če-
sto nepopolne, ker vsebujejo le
začetek in niso izpeljane do kon-
ca. Norma brez sankcijskega de-
la je lahko samo napotilo, dekla-
racija ali zgolj na poseben način
zapisana pobožna želja.«
V stroki se je želel ponovno
preizkusiti in pred tremi leti je
nastopil službo višjega svetoval-
ca na Ustavnem sodišču RS. Po-
ložaj, primerljiv s položajem dr-
žavnega sekretarja, je pomenil
njegovo zadnjo delovno postajo.
»Sreče ni kar naprej in vsak dan,
kaj šele vsak trenutek. Človek
potrebuje obdobje trdega dela in
odpovedovanja, vztrajanja in tu-
di požiranja krivic, da lahko de-
lovni vek zaključi približno tako,
kot si je predstavljal,« je menil.
Leto 1999 se zanj ni začelo s
seznamom dolžnosti, temveč s
privajanjem na upokojitev. Ostal
je še državni in mestni svetnik.
Zdaj je že mesec dni v stari
Korunovi domačiji, ki jo kani
obnoviti. Del odpravnine pa bo
bržčas porabil za nakup novega
pianina. Za klavir ni mogel sesti
dvanajst dolgih let po mamini
smrti, vse do minulega novega
leta. Prsti niso več tako prožni, a
razgibal jih bo tudi ob ponov-
nem izdelovanju ladijskih plov-
nih maket. Najljubše so mu boj-
ne ladje. Uživa tudi ob vlakih, z
njimi je vseskozi najraje potoval.
Odločil se je, da bo en prostor v
hiši namenil obratovanju malih
vlakov, ki jih zbira. Morda, je še
pristavil, se bosta z bratom od-
pravila na prvo skupno veslanje
po Mazurskih jezerih na Polj-
skem... ali pa v pribaltske drža-
ve?
Stomatolog
Za razliko od starejšega brata
je bil Borut v otroštvu neurejen
in čezmerno razigran. Najraje je
oborožen z lokom izginil v gozd,
kjer je preživljal ure in ure v
iskanju ptičjih gnezd, plezanju
na drevesa in napovedovanju
dramatičnih vojn. Deček, ki bi se
kar naprej igral kavboje in Indi-
jance, je igral tudi violino in bral
zdaleč najboljše, predvsem pa
najhitreje v razredu. Pri osmih
letih je prebiral knjige Karia Ma-
ya. Pri štirinajstih je s prstom po
zemljevidu prepotoval ves svet
in odprtih oči sanjaril ob kupih
knjig, ki so mu prinašale spoz-
nanja o tujih deželah. Pri osem-
najstih, bil je gimnazijec, je od-
šel na prvo večje potovanje. Naj-
nujnejše je zložil v nahrbtnik,
vzel spalno vrečo in odšel na
osebni maturantski izlet v Grči-
jo. Tako se je začelo in še danes
traja.
Bil je nadarjen študent, ki je
opravil vse izpite v prvem roku.
da je lahko vsako poletje poto-
val. »Potovanje je kot življenje:
vedno prekratko in vedno neiz-
polnjeno,« pravi Borut Korun, ki
se je v dežele in kraje, ki so ga
prevzeli, vračal tudi trikrat ali
štirikrat. Pisanje je že samo po
sebi pustolovščina. Pisal je o
propadanju in nastajanju ekso-
tičnih civilizacij v Srednji in Juž-
ni Ameriki, razkrival ostanke
majevske in azteške kulture. V
Ande, med Indijance in v ama-
zonske gozdove, ga je zvabil
Kondorjev klic. Stopal je tudi po
stopinjah sončnega boga Atona
in osvetlil biblijsko tematiko
skozi dežele Bližnjega vzhoda.
Čas je ta kot sipina, ki jo veter
premika skozi puščavo, posa-
meznikova usoda kot usoda peš-
čenega zmca v njej. Preveslal je
domače in tuje reke in brzice.
Prikazal je svet, ki ga ni mogoče
videti z rečnih bregov. Šlo je za
pustolovščine, ki so pravi kon-
glomerat vsakovrstnih doživ-
ljanj, pretresov, strahu in navdu-
šenja. Odveč je razmišljati, zakaj
potrebuje takšne poti in dobro je
vedeti, da ga nanje kliče rado-
vednost. Potovanja so oblikova-
la njegov svetovni nazor in vpli-
vala, da je ustanovil gibanje 23.
december. Zakaj? »Ne verjemi-
mo obljubam o Indiji Koroman-
diji, ki nam jo prikazujejo s prib-
liževanjem Evropi! Pravijo, da je
dobro vse, kar je evropsko. Go-
vorijo o evropskih normah in
celo obnašali naj bi se evropsko.
Zaradi ekonomskih razlogov si-
limo v politično združevanje in
se obenem odpovedujemo svoji
zakonodaji in možnosti, da bi še
kdaj o sebi odločali. Navsezad-
nje je slovenski narod kaj več kot
dva milijona posameznikov,«
razmišlja Borut Korun.
Po njegovih besedah je člo-
vek postal predvsem zbiralec
energije in gojitelj domnevne
umetnosti. Izrablja in uničuje
naravo. Lepote okoli nas je
vedno manj in morda, je dejal,
bodo naslednje generacije vse
to lažje prenašale. Kot smo se
tudi mi sprijaznili, da danda-
nes ni več Beethovnov in Mo-
zartov, da ne gradimo lepih
stavb, ampak grde bloke in
stolpnice.
Videl je zajeten kos sveta, a
rad se je vračal domov, zadnja
leta v Lipje pri Velenju. K ženi
Tatjani in trem otrokom se vse-
lej vrne s toplim srcem, čeprav
spozna kraje, v katerih bi rad
ostal, in sreča ljudi, s katerimi
bi bil lahko prijatelj. Loti se
pisanja, dokler spet ne začuti,
da mora na pot. Zadnje doži-
vetje je bilo v porečju južnoa-
meriškega Orinoka, nepozab-
ne dežele, kjer brez vesla in
čolna ne prideš nikamor. Drsel
je skozi savane in se prebijal
skozi džungle. Veslanje torej.
Kraji, kjer je treba veslati. Čas,
ko ure veslanja bistrijo duha,
ko vsa miselna navlaka tone v
pozabo, čas, ko v očiščenih celi-
cah možganske snovi nastajajo
nove in nove misli. Enkrat v
sedanjosti, drugič v zbliževa-
nju z indijansko dušo. Danes
pregret, jutri prezebel do kosti.
V trenutku do vratu v vodi,
naslednjih nekaj ur premočen
v čolnu. A tudi najbolj divja
reka ponižno ponikne.
Da ne bi nikoli več poslušal
žive andske glasbe, otožnega
zvoka piščali, ki spominja na
hitenje vetra? Se večeri, ko je
sonce zahajalo za valovi Tihe-
ga oceana, ne bodo več ponovi-
li? Bo kmalu treba na pot?
KSENUA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Brata drug drugemu pripisujeta vztrajnost in natančnost.
Borut Korun, avtor petih potopisnih knjig, je na svojih potovanjih preveslal na stotine
kilometrov.
Dr. Vlado Korun ob modelu angleške bojne ladje King
George V.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Zimska rez jablan pri Dolinarjevih
Društvo sadjarjev celjske regije in enota Kmetijske svetovalne službe Žalec sta prejšnji
konec tedna pripravila prikaz zimske rezi jablan. Tokrat so se sadjarji zbrali na gostoljubni
kmetiji Franca Dolinarja v Pongracu pri Grižah.
Sadjarji iz celotne celjske regije so se udeležili prikaza v velikem številu. Zimsko rez je
prikazala mag. Zlatka Gutman Kobal iz Kmetijskega zavoda Maribor, s katerim društvo sadjarjev
dobro sodeluje. Sadjarje je seznanila z vsemi osnovnimi zakonitostmi zimske rezi jablan in
novostmi. Po končanem prikazu so sadjarji spregovorili še o trženju in integrirani pridelavi
jabolk ter snovali skupne načrte za prihodnost in krepitev sadjarstva.	T. TAVČAR
Srečanje icrajanov na Gomiiskem
v KS Gomilsko enkrat na leto pripravijo srečanje za svoje krajane, stare sedemdeset in več
let.
Povabljeni se z veseljem udeležujejo srečanj, saj se sicer nimajo veliko priložnosti srečevati z
vrstniki. Letošnje srečanje, ki ga je pripravila KS, je bilo v dvorani doma krajanov. Zbranim sta
dogajanja v kraju predstavila KS Vinko Topovšek in predsednik sveta KS Gomilsko Vinko Derča,
v občini Braslovče pa župan Dušan Goričar. Za srečanje so pripravili kulturni program in
pogostitev.	T. TAVČAR
Haskiji v Logarski dolini
Dvodnevno 5. državno tekmovanje vodnikov vlečnih psov z mednarodno udeležbo, ki je
bilo minuli vikend na čudovitih poljanah Logarske doline, je potekalo v zelo mrzlem, vendar
lepem vremenu, ob odlični organizaciji in lepi udeležbi tekmovalnih ekip.
Podjetje Logarska dolina d.o.o. ter ekipa športnih vodnikov vlečnih psov sta brezhibno izvedla
zahtevno organizacijo in tekmovanje.
Najhitrejši v vpregah so bili: v skijoringu na 9 km Mitja Trampuš s sibirskimi haskiji, v razredu
4 psi na 9 km Dušan Jontes z aljaškimi haskiji ter v razredu 6 psov na 12 km Primož Urank z
Ljubnega z aljaškimi haskiji. Prireditev pa je bila prava paša za oči, za odporne proti mrazu pa
tudi doživetje v naravi.	JOŽE MIKLAVC
V Slomu na ogled knjige
Župnišče Ponikva je v so-
delovanju s Kulturnim druš-
tvom Anton Martin Slomšek
s Ponikve v soboto, 30. ja-
nuarja, v Slomškovi rojstni
hiši pripravilo razstavo knjig
šestih založb. Do 20. fe-
bruarja bodo na ogled knjige
Mohorjeve družbe. Ognjišča,
Družine, založbe Salve,
Slomškove založbe in Mla-
dinske knjige.
Razstava temelji na knji-
gah s katoliško in duhovno
vsebino, namenjenih bral-
cem vseh starosti. Za pred-
šolske otroke založbe raz-
stavljajo slikanice, pobar-
vanke in sestavljanke z ver-
sko vsebino. Najstnikom so
na voljo različne knjižice za
odraščajoče otroke, zbirka
Pričevanja, ki vključuje živ-
ljenjske zgodbe posamezni-
kov, in različni priročniki za
voditelje veroučnih skupin.
Vsebine ostalih knjig se doti-
kajo odnosov med cerkvijo
in državo, kritičnih pogledov
na šolsko prenovo, težav pri
učenju in nasvetov za učin-
kovitejše učenje itd.
Zbirko Mohorjeve družbe
je predstavil ravnatelj založ-
be Janko Jeromen, Družino
njen odgovorni urednik dr.
Janez Gril, salezijansko za-
ložbo Salve prof. dr. France
Škrabl, Slomškovo založbo
pa dr. Marjan Turnšek. Založ-
bi Ognjišče in Mladinska knji-
ga sta v Slom poslali le svoje
knjige.
^ Ponkovški župnik Miha
Herman je v uvodnem nago-
voru povedal, da je glavni cilj
razstave spodbuditi ljudi k
branju, ki postaja vse redkejša
oblika izkoriščanja prostega
časa.
JANJA PEVEC
Vozilo in zaščitna oprema
Na rednem letnem zboru
so se pred dnevi zbrali člani
prostovoljnega gasilskega
društva Vitanje ter gostje so-
sednjih društev iz Zreč, Stra-
nic, Gorenja in Doliča.
Zbrane je pozdravil posla-
nec v državnem zboru Rudolf
Petan, nato pa je predsednik
društva Simon Kotnik na krat-
ko opisal dosedanje naloge in
načrte. Med najpomembnejše
lanske dosežke je uvrstil na-
kup avtocisterne in izgradnjo
gar^ž. Posebno zadovoljni so
vitanjski gasilci tudi z dosežki
s tekmovanj. Lani so priskočili
na pomoč šestkrat: ob dveh
požarih na poslopjih, posre-
dovali so med poplavljanjem
in pomagali dovažati vodo v
obdobju suše.
Za v prihodnje načrtujejo
pridobitev vozila za hitra po-
sredovanja ter zaščitne opre-
me. Za to bodo potrebovali
devet milijonov tolarjev. Ker
toliko denarja ne bodo mogli
dobiti iz občinskega proraču-
na, bodo morali sami najti še
druge poti.
Na občnem zboru PGD Vita-
nje so podelili tudi priznanja:
priznanja tretje stopnje za ak-
tivnost in napredek društva so
prejeli Janez Brodej, Janez
Matevžič in Franjo Marov-
šek. Zlato značko sta dobila
Jože Mavhar (mladinska zve-
za) in Anton Čečko za požr-
tvovalno delo. Občnega zbora
so se udeležili tudi veterani.
Za šestdeset let delovanja je
prejel odlikovanje Konrad
Kajtner, ki je najstarejši vete-
ran. Odlikovanje za petdeset
let pa so prejeh Karel Rav-
njak, Anton Poklič in Rudi
Petelinšek.	M.R.
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije vabi na
februarske krvodajalske akcije.
Tako bo mogoče darovati kri v
Ločah danes, 4. februarja, v
Rogaški Slatini (teren) 11., v/
Gornjem Gradu 18. ter v Gorici
pri Slivnici 25. februarja.
FOTOREPORTAZA
19
Predah za priznanja
Bralci Novega Tednika in poslušalci Radia Celje so po večmesečnem glasovanju nedolgo
tega izbrali svoje športnike in klube leta 1998 na Celjskem. Čeprav vrhunski športniki veliko
potujejo, smo jih na posebni podelitvi večji del le zbrali v novem fitness centru Top Fit, ki ga
je na Ipavčevi uredil Mišo Toplak. V prijetnem druženju je beseda stekla o načrtih,
dosedanjih uspehih in tudi težavah, ki jih v športu nikoli ne manjka.
»Medijski« športnik leta je
tudi tokrat rokometaš. Ro-
man Pungartnik si je naziv
priboril pred atletom Gre-
gorjem Cankarjem in lan-
skim zmagovalcem Iztokom
Pucem.
Pri dekletih je največ gla-
sov zbrala velenjska teniška
igralka Katarina Srebotnik
pred judoistko Urško Žolnir
in plavalko Urško Roš, med
moštvi pa so celjski rokome-
taši (trener Sead Hasanefen-
dič je dobil posebno prizna-
nje, tako kot trenerja
judoistk in košarkarjev) do-
kaj tesno ugnali mlade ju-
doistke Sankakuja, njihovi
kolegi iz košarkarskih vrst
so bili tretji. NT&RC je na-
gradil še predsednike najus-
pešnejših klubov Toneta
Turnška (RK GPL), Marjana
Fabjana (JK Sankaku) in Jo-
žeta Sadarja (KK PIL).
PRIMOŽ ŠKERL
i Foto: GREGOR KATIČ
Predsednik rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Tone
Dimšek si bo lahko pripel ročno uro. S točnostjo sicer nima težav.
Nagrajenci, kar ji je zajel objektiv: Roman Pungartnik, Iztok Puc, Mileta Lisica, Sead Hasanefendič, Uroš Šerbec, Tone
Turnšek, Urška Roš, Jože Srebotnik, Urška Žolnir in Marjan Fabjan.
Velenjska tenisačica Katarina Srebotnik je še na Floridi. Priznanje je iz rok direktorja
NT&RC Jožeta Cerovška v njenem imenu prejel oče Jože Srebotnik.
Kapetanu celjskih rokometašev Urošu Šerbcu je odgovorna
urednica Radia Celje Nataša Gerkeš vročila kristalni pokal.
Kasneje je v pogovoru z novinarjem Dejanom Šustrom potrdil
visoka pričakovanja v tej sezoni
Zadovoljen stisk rok športnika leta po izboru bralcev in poslušalcev Romana Pungartnika in
'Njegovega trenerja Seada Hasanefendiča. Košarkar Mileta Lisica se je čestitkam in pogovoru
nemudoma pridružil.
Predsednik gospodarske komisije RK CPL Marko Jugovič, lastnik fitness studia Mišo Toplak,
predsednik RK CPL Tone Turnšek in celjski zdravnik Rudi Čajavec so na hitro premlevali
načrte. Morda so se dogovorili tudi za tesnejše sodelovanje.
20
ŠPORT
Kazačok na iverki
Po prepričljivi in dovolj visoki zmagi nad Kaustikom v rokometnem klubu previdno napovedujejo polfinale, kjer se
bodo Celjani verjetno znašli v trikotniku Borcelona-Zogreb-Pamplona
Razlogov za to je veliko.
Ruski prvak v tej sezoni še ni
tako slabo igral. Vodil je le
pri 8:7, pivovarji pa bodo v
Golovcu le stežka ponovili
zares briljantno obrambo, ki
je bila morda sploh najboljša
doslej.
K temu ob bok gre iskati
razloge, da se volgograjski
zvezdnik Sergej Pogorelov
sploh ni utegnil razigrati. Štiri-
krat je streljal iz igre in si
navlekel Peričev (22 obramb]
kompleks, ki ga je deloma od-
pravil s petimi sedemmetrov-
kami, a mu je celjski vratar
tretjo prav tako »odnesel«.
Oboleli Oleg Kulešov je stežka
delil žoge, obema pa se je v
glavah opazno podila prihod-
nja (nemška) sezona, ko bosta
zaigrala za Lemgo oziroma
Magdeburg. Najboljši strelec
Pavel Gouskov se je (ob dveh
zapravljenih sedemmetrov-
kah) veselil šestkrat, a si v
drugem delu poškodoval gle-
ženj in moral odnehati.
Perfekcionizem trenerja
Seada Hasanefendiča bi mor-
da še bolj prišel do izraza, če
rokometaši ne bi v roke dobili
dokaj nenavadno žogo, ki je
na ivernati podlagi cirkuške
dvorane - imenovane Palača
športov - odskakovala na vse
strani, bila je večja, lažja in
mehkejša. Vse to je botrovalo
številnim tehničnim napa-
kam, medtem ko so Rusi poče-
li isto zaradi velike nervoze.
Rezerve v napadu
v Evropi je malo ekip, ki na
gostovanju v nekdanjem Sta-
lingradu prejmejo manj kot 20
golov, še veliko manj pa je
tistih, ki jih več kot 20 tudi
dosežejo. Celjska »abrambna-
ja napaljotka« bo v tem pogle-
du zagotovo našla pot v učbe-
nike - ne toliko zaradi številk,
kot zaradi obilice znoja in do-
besedno prigarane zmage, ki
gre prav na njen rovaš. Hasa-
nefendič je uporabil vse raz-
položljive moči, tudi Puca, Pa-
joviča ni pošiljal v napad. Tre-
ner Kaustika Leonid Karasta-
ševič se je dolgo hudoval nad
neučinkovitostjo svoje »ka-
mande« in bil nagrajen s sod-
niškim opominom: »V Rusiji
pravih igralcev ni več, vsi so v
tujini. V Kaustiku so le roko-
metaši, ki smo jih vzgojili do-
ma. Za zmago v Celju ni real-
nih možnosti. So ekipa na
evropski ravni, pri nas pa so
stvari precej drugačne.
Obramba nas je vrgla iz tira,
Kulešov in Pogorelov sta igra-
la po svoje in nista pokazala,,
kar bi morala,« je kasneje po-
jasnil. Njegovi so v vsakem
trenutku pri sebi imeli »rume-
nega čuvaja«, kar je omogoča-
la plitka postavitev 3-2-1. Ru-
ske kombinacije pred Periče-
vimi očmi bi zlahka prešteli,
»šablonsko« igro pa so Celjani
kmalu kaznovali s protinapa-
di. Tudi Pogorelova selitev iz
ene strani na drugo ni razvese-
lila 3 tisoč gledalcev. Nekaj
manj moči je celjski vrsti osta-
lo za napad. Škrbič se je kot
morski pes na črti moral ote-
pati ruskih trojk. »Ne igrajo
umazano, ampak zelo čvrsto,«
je priznal po tekmi. Pungart-
niku in Manaskovu je steklo v
drugem delu, Stefanovič pa je
ob pomoči asistenc Iztoka Pu-
ca spet lahko igral za dušo. Ob
takšni igri je sila težko še učin-
kovito napadati, kar strokovni
štab jemlje kot rezervo v po-
vratni tekmi.
»Posameznik ni
pomemben«
...je menil Dejan Perič. »Z
uspešnimi posredovanji lahko
krepim zanesljivost moštva, a
revanša lahko prinese razoča-
ranje, če se preveč sprostimo.
Nenazadnje ima Kaustik tri
člane prve postave ruske iz-
brane vrste,« je bil previden
»Poudarjam, da je to šele prvi
polčas. Videli ste, da tudi na
gostovanju lahko igramo kva-
litetno. V prvi vrsti gre za
obrambo, iz katere vse izhaja.
Ko smo zaustavili najboljša
ruska igralca, niso več imeli
prave rešitve. Žal je tekmoval-
ni sistem tak, da lahko izpade
tudi boljša ekipa. Tega se kot
izkušena evropska ekipa zave-
damo. Rusi so pač Rusi in ne
gre jih podcenjevati, četudi so
na trenutke igrali smešno. V
Golovcu bomo še za odtenek
boljši in navijače vabim, da
skupaj proslavimo polfinale,«
je hitel pojasnjevati Roman
Pungartnik, ki je doslej poka-
zal najstabilnejšo formo.
»Tekme se dobivajo v obram-
bi, vsaj v Evropi je tako. Z
vrnitvijo Puca smo v igro vne-
sli nekaj več mirnosti, tako da
se je tudi Manaskov po slabem
začetku lahko zbral. Rusi nas
v Celju nikakor ne morejo pre-
magati, zato pred - upam da -
polnim Golovcem pričakujem
še drugo zmago in zanesljiv
polfinale,« je tretjo ponovitev
največjega uspeha napovedo-
val Hasanefendič, ki je Barce-
lono in Badel Zagreb že posta-
vil v polfinale, medtem ko si
po Portlandovi zmagi v Kielu
ni drznil napovedati še tretje-
ga udeleženca.
PRIMOŽ ŠKERL
Aleksej Popov je ob poškodbi Gouskova deloma zapolnil
vrzel, a je po tekmi razočaranje težko skrival.
V klubu so s predprodajo
vstopnic zelo zadovoijni. Se-
dišča so do torka že razpro-
dali in pričakovati je povsem
polno dvorano. Pred tekmo
bodo organizatorji verjetno
pripravili še poseben zabav-
ni program.
Ekipa Kaustika bo v Celje
dopotovala v petek zvečer in
bo nameščena v laškem hote-
lu Hum. Trening bodo opravi-
li v soboto ob 10. uri, proti
Volgogradu pa bodo poleteli
šele v ponedeljek dopoldne.
Preostali izidi prvih četrt-
finalnih tekem: Kiel-Port-
land San Antonio 21:24
(11:12), Zaporožje-Badel Za-
greb 21:22 (7:12), Fotex-Bar-
celona 29:29 (14:15).
Tekmo v Golovcu sodita
Španca Victor Pedro Lamas
in Ramon Galego, delegat pa
je Norvežan Terje Anthon-
sen.
V Preboldu ustanovili športno
zvezo
Z delitvijo občine Žalec je razpadla tudi Zveza športnih
društev občine Žalec, nove občine pa so povečini ustano-,
vile svoje zveze.	;
Tako je tudi v občini Prebold, kjer je bila v soboto zvečer v
osnovni šoli ustanovna skupščina Športne zveze Prebold. Na
ustanovno skupščino je bilo povabljenih dvanajst športnih
društev, ki delujejo na območju občine. Skupščine in podpi-
sa pogodbe o ustanovitvi zveze so se udeležili predstavniki
devetih društev, ostali pa se bodo k zvezi priključili kasneje.
Sprejeli so statut zveze in izvolili vodstvo. Upravni odbor ima
devet članov, za predsednika pa je bil izvoljen Aleksander.
Govc. Zveza ima številne naloge, najpomembnejša med
njimi pa je skrb za razvoj športa v občini. T. TAVČAR
Zmaga Čalasanove v
Budimpešti
Vse boljša celjska atletinja
Desanka Čalasan je s petero-
bojsko zmago na mednarod-
nem dvoranskem mitingu v
Budimpešti dosegla pomem-
ben mednarodni uspeh. S
3962 točkami je za las zgre-
šila rekordno znamko, ki
znaša 4017.
»Zelo sem zadovoljna z na-
stopom in rezultatom. Če bi v
skoku v daljavo ponovila zad-
nje rezultate, bi dosegla tudi
nov rekord. Kljub temu pa
sem za ta čas odlično priprav-
ljena in z optimizmom zrem v
novo sezono,« je vedela pove-
dati ob povratku iz glavnega
madžarskega mesta. Pri zbiri
3962 točk je dosegla naslednji
rezultate: 60 m ovire 8,48,
skok v višino 170 cm, skok v
daljavo 597 cm, met krogle
11,61 in 800 m 2:36,11. JK
Po stopinjah
lorgerja in
Lubejeve
Na dvoranskem atletskem
prvenstvu za mlajše mladin-
ce v Ljubljani so Kladivarjevi
atleti osvojili štiri medalje
Izvrstna Marina Tomič na
daljuje z rekordnimi dosež
ki.
Z zmago v teku na 60 m t
ovirami in novim državnim re-
kordom za mlajše mladink«
8,72 nadaljuje s tradicijo Mar
jane Lubej, ki je v nekdanji
Jugoslaviji pred dobrimi tride-
setimi leti bila premočna »za*
prekašica«. Celjani dobivam"
tudi naslednika Stanka Lorger-
ja, kajti Urh Kopitar je na tein
tekmovanju v isti disciplini os-
vojil zlato medaljo. Zlatim^
medaljama sta v skoku s palicf
srebro in bron dodala Luk^
Žirovec in Andrej Hliš. Jl^
Celju EP, prej v Oviedo
Mesto ob Savinji bo pri-
hodnje leto prireditelj evrop-
skega prvenstva v karateju
za kadete in mladince. Po
odpovedi belgijske zveze je
naša z lobiranjem na najviš-
jih ravneh prišla do velikega
tekmovanja, ki bo od 11. do
13. februarja leta 2000 v celj-
skem Golovcu.
»Takoj, ko smo izvedeli, da
nam je bila zaupana organizaci-
ja tako velikega prvenstva, smo
začeli s pripravami nanj. Do
evropskega zbora najboljših
mladincev in kadetov je sicer še
precej časa, a nas čaka ogromno
dela, zato je že potrebno urejati
vse potrebno za brezhibno izpe-
ljavo tekmovanja,« je povedal
sekretar KZS in obenem pred-
sednik KK Žalec Silvo Marič.
Žalec se vse bolj uveljavlja
na karate zemljevidu Sloveni-
je. Vedno večje število repre-
zentantov potrjuje dobro delo
kolektiva, ki ga bo na letoš-
njem EP od 12. do 14. februar-
ja predstavljala trojica Rok Pa-
der, Grega Jančič in Matjaž
Končina. Prvi bo na prvenstvu
v Španiji nastopil v kadetski
konkurenci. »Šlo bo predvsem
za nabiranje izkušenj, vsaka
zmaga bo uspeh,« pravi Pader.
»Zame velja podobno kot za
Roka. Pričakovanja niso
(pre)visoka, pustimo se prese-
netiti,« meni mladinec Jančič,
medtem, ko je Matjaž Končina
najizkušenejši izmed vseh in
so njegove ambicije malce
večje: »Glede na to, da sem na
prejšnjem prvenstvu pristal
na 5. mestu, je razumljivo, da
ciljam stopničko višje, kar po-
meni odličje. Z medaljo se si-
cer ne obremenjujem, a si jo
želim,« napoveduje Končina,
ki bo prihodnje leto prav na
tekmovanju v Celju zaključil z
nastopanjem v mladinski kon-
kurenci. Zaključek pa bi lahko
bil šampionski!	T.L.
^^_ŠPORT
0
Pomešane košarkarske karte
V soboto se pričenja drugi del Lige Kolinska - Na Polzeli bodo lovili zamujeno - Ingrad podkuril Ježičankam
Celjske »brezdomke« so na
[gžici dosegle zgodovinsko
■niago, toda prvi zvonček
^lubu še zdaleč ni prinesel
iiove pomladi. Nedeljska ko-
šarkarska prireditev Ali stars
jg bila tudi za naše najboljše
l-ošarkarje vmesna postaja in
nekakšen mejnik med red-
pini ligaškim tekmovanjem
in drugim delom državnega
prvenstva.
Najboljši trener je, zanimi-
Zmago Sagadin, čeprav sta
oba strokovnjaka, ki vodita
moštvi s Celjskega, Boris Zrin-
ski in Aleš Pipan, s slabšima
ekipama kot je Union Olimpija
večkrat opozarjala nase. Res,
da se to ni dogajalo v Evroligi, a
merila v domačem okolju ven-
darie še niso povsem izobliko-
vana. Na omenjeni nedeljski
tekmi v Tivoliju so se predsta-
vili tudi Sani Bečirovič, Ervin
Dragšič, Goran Jurak, Miljan
Goljovič in Mileta Lisica (Pivo-
varna Laško), ter Primož Koba-
le, Goran Jagodnik in Dušan
Stevič (Savinjski Hopsi).
Tretji derbi
Glede na zgornji seznam bi
moral biti zmagovalec sobot-
nega lokalnega derbija znan,
ampak obračuni Polzelanov in
bščanov so že tolikokrat pre-
senetili, da je prav nesmiselno
papovedovati, kdo bo uspe-
šnejši tokrat. Prednost je ned-
vomno na strani pivovarjev, ki
bodo domačini, toda »hmeljar-
ji« bodo za odtenek bolj moti-
virani: da bi se izognili polfi-
nalnemu obračunu z Ljubljan-
čani, lovijo 3. mesto v DP, ob
tem pa ne nastopajo več v
evropskem pokalu Saporta,
kjer Laščane v torek čaka fran-
coski Cholet.
Četa Aleša Pipana bo v drugi
del sezone krenila povsem
neobremenjena in v domačih
tekmovanjih z etiketo favorita.
Pivovarna Laško je trenutno
nedvomno drugo moštvo v dr-
žavi. Nihče razen Polzelanov
in Uniona Olimpije ji ne more
do živega, priborjeno »pozici-
jo« je potrebno le zadržati in
čuvati ter iz ozadja čakati na
odločilni udarec - v prestolnici!
O tej različici v Laškem ne
razmišljajo glasno, vendar: z
Vrnitvijo zaradi poškodbe dol-
go odsotnega Gregorja Hafnar-
)a bodo pivovarji na zunanjih
položajih vsaj enakovredni, če
•le celo boljši kot prvaki. Drugi
del prvenstva pomeni torej za
Uščane »pripravo terena« za
sklepna dejanja, od katerih si
obetajo finale pokala in DP. In
je doslej veljalo, da je Union
Olimpija ranljiva na eni tekmi,
■^a štirih ali petih nikakor ne,
1^0 letos ta trditev na bolj maja-
vih temeljih. »Z Unionom
Olimpijo se še ne moremo pri-
•^erjati v vseh pogledih, a je že
'3ko, da včasih srce premaga
denar. Ne razmišljamo o slavju
^ prvenstvu, toda v morebit-
■•lem finalu ne bomo razmišlja-
li o eni zmagi, ki ne prinaša
'Ničesar, temveč o treh,« je že
pred časom napovedal pred-
sednik Pivovarne Laško Jože
^adar. Nobene grožnje, nobe-
'^ega širokoustenja, le odkrita
želja in pravi način športnega
razmišljanja...
V Savinjski dolini so v prvem
delu državnega prvenstva pla-
čali davek na številne spremem-
be v moštvu, zavedajo pa se, da
še zdaleč ni nič izgubljenega.
Polzelani ponovno računajo na
»eksplozijo« v nadaljevanju se-
zone. Trenutno »polnijo aku-
mulatorje« v Poreču na Hrvaš-
kem, od koder bodo krenili v
nove zmage(?), ki jih bodo kr-
vavo potrebovali. Varovanci Bo-
risa Zrinskega bodo namreč v
ligi najboljših šestih moštev lo-
vili zaostanek dveh zmag, koli-
kor znaša razlika do Krke. Le-ta
je v zadnjem krogu prve polovi-
ce sezone presenetila Polzelane
na njihovem parketu, kar je lah-
ko usodno za edine lastnike
lovorike v samostojni Sloveniji,
ne upoštevajoč Uniona Olimpi-
je, ki je pobrala vse ostale. Glav-
na aduta Savinjskih Hopsov os-
tajata Boris Zrinski, ki se ne bo
predal vse do konca, in Goran
Jagodnik, ki iz tekme v tekmo
dokazuje, da je postal vrhunski
košarkar. Po izpadu iz pokala
Saporta med Polzelani ne bo
več utrujenosti zavoljo napor-
nih tekmovanj, uigranost tudi
naj ne bi bila več problem, zato
naj bi bile njihove predstave
kakovostnejše.
Ugriz
obglavljenega
zmaja
Prav milo je gledal trener celj-
skih košarkaric Sergej Ravni-
kar, ko mu je pomočnik Boris
Kralj na Ježico pripeljal vsega 9
igralk, med katerimi pa ni bilo
obolelega centra Olivere Vasic.
Še bolj pa se je celjski strateg
praskal za ušesom, ko mu je
postalo jasno, da bo derbi lahko
igral le s 7 igralkami. Šušljalo se
je, da bodo Celjanke zadovoljne
že s porazom okoli 30 točk, a se
je na koncu sprevrglo v veliko
slavje. Nekaj je gotovo pripo-
mogel nedopustno podcenjujoč
pristop državnih prvakinj, ki so
oborožene s tremi letošnjimi
uspehi nad Ingradovo vrsto po
tihem že vknjižile novi par točk.
Tako se trener Predrag Milovič
v prvem delu kljub nenehnemu
zaostanku sploh ni dvignil s
klopi, ob premoru so se Ljub-
ljančanke na parket vrnile v
manj kot minuti, veteranka Ti-
ma Džebo pa je celotno sreča-
nje presedela na klopi, odeta v
trenirko. Bojda zaradi bolezni,
čeprav na dnevu slovenske ko-
šarke ni bilo videti, da ji karkoli
manjka. Ravnikarje bil prisiljen
zgraditi igro na konceptu treh
polcentrov in dveh branilk. Pe-
torka sicer ni zmogla zaustaviti
Rankice Šarenac, je pa dočakala
njene napake, ki so prišle prav v
odločilnih trenutkih, ko sta
Obrovnikova in Juršetova zlah-
ka bili kos Markovičevi in Felče-
vi. In če smo pred sezono zapi-
sali, da je celjska ekipa močnej-
ša, kot kdajkoli, potem za obra-
čun v Savljah drži, da (poimen-
sko) tako slabe ekipe na parke-
tu še nismo videli. Poleg »Olie«
je manjkala še poškodovana
Mateja Veble, drugega centra
Smiljo Radženovič so odslovili
že pred nekaj tedni, z igranjem
je prenehala Alenka Potočnik
(že prej pa Germova in nekda-
nja kapetanka Polutnikova, ki
je minuli teden povila sina), za
nameček pa je odstopila celot-
na uprava kluba.
Nepričakovan uspeh je seve-
da najbolj legel na srce prav
celjskemu trenerju, ki je v hra-
mu ženske košarke pustil svoje
najboljše dni. Ah se mu nada-
ljevanje teh zdaj končno obeta
tudi v Celju? Ne bi veljalo preu-
ranjeno sklepati, toda če bo
blesteča zmaga v derbiju vsaj
uredila klubske razmere in če
bodo košarkarice končno dobi-
le svojo dvorano, bo lahko ta-
ko. Z denarjem za igralke boj-
da ni težav, za prvenstveni »po-
le position« pa mora Ježica še
enkrat pasti, a s precej višjo
razliko.
IjjjjH PRIMOŽ ŠKERL,
■■H TOMAŽ LUKAČ
Lisica in Rituper v skoku pod obročem. Laščani in Polzelani imajo vsak po eno zmago v
medsebojnih obračunih.
na kratko
Celje: V nadaljevanju keg-
Ijaškega DP bi Miroteks na
svojem kegljišču skorajda do-
živel nepričakovano presene-
čenje. V srečanju z Adria Con-
ventom iz Ankarana so gostje
povedle 2:0 in 3:1, ko so zad-
nje tri celjske kegljavke Gro-
belnikova (453), Kardinarjeva
(451) in Petakova (449) le pre-
vesile tehtnico v korist Ce-
Ijank (2595:2511). Moška eki-
pa CP Celje je izgubila proti
okrepljeni ekipi Rudarja 1:7,
ki je dosegla nov moštveni
rekord na celjskem kegljišču -
5651 kegljev. V 2. ženski ligi je
v derbiju vodečih moštev Mi-
roteks Celje II. s 5:3 zmagal v
Šoštanju.
Griže: Posebna komisija pri
ZŠD Žalec je najboljšim tek-
movalcem 35. delavskih
športnih iger podelila prizna-
nja. Lani jih je na igrah nasto-
pilo preko 950, ki so se v 5
starostnih kategorijah merili v
9 panogah, najštevilčnejša
udeležba pa je bila v streljanju
z zračno puško, kjer je nasto-
pilo 165 posameznikov iz 33
ekip.
Petrovče: Na DP v shiro-ryu
karateju so največ medalj in
priznanj osvojili člani Ljuto-
mera (3 zmage) in Celja-Ga-
berja (6). Na prvenstvu so na-
stopili še tekmovalci Petrovč,
Šempetra, Polzele, Laškega
Štor, Ljutomera, Tabora, Ljub-
ljane in Trnave.
% športni I
IkoledarI
Rokomet
Liga prvakov, četrtfinale
(povratna tekma) - Celje: Ce-
lje Pivovarna Laško-Kaustik
•Volgograd (17,15).
l.DRL, 13. krog - Radeče:
Radeče-Termo, Dobova: AFP
Dobova-Gorenje.
l.DRL (Ž), 11. krog - Piran:
M Degro Piran-Juteks, Izola:
Baje Daewoo Izola-Vegrad.
Košarka
Liga Kolinska, II. del, 1.
skupina od 1. do 6. mesta -
Laško: Pivovarna Laško-Sa-
vinjski Hopsi (19).
l.B SKL, 17. krog - Sloven-
ske Konjice: Banex-Elektra,
Šentjur: Kemoplast-Gradbi-
nec Radovljica, Radenci: Ra-
denska-Rogla Atras (vse ob
19).
l.SKL (Ž), II. del, od l.do6.
mesta, 5. krog - Laško: Ingrad
Celje-Maribor.
Odbojka
1.DOL,	13. krog - Žužem-
berk: Žužemberk-Šoštanj To-
polšica.
2.pOL,	15. krog - Šempeter:
SIP Šempeter-Brezovica.
2.D0L (Ž), 15, krog - Ruše:
Ruše-Zgornja Savinjska (14),
Šempeter: B&L Utrip Šempe-
ter-Kemiplas Koper II. (16),
Šoštanj: Kajuh Šoštanj-Asics
Tabor (18).
______ ,......■ .- -. , .~jmmmms!%;mt
TOREK, 9.2.
Košarka
Pokal Saporta, osmina fina-
la (prva tekma) - Laško: Pivo-
varna Laško-Cholet (19.30).
panorama
NOGOMET
Prijateljske tekme
Publikum-Osijek 2:3 (0:3)
Boškovski 49, 86. Publikum-
Jadran Poreč 0:0. Publikum-
Polonia 0:2. Publikum-Mose-
nergo Moskva 3:0 (2:0) Gor-
šek 31, Boškovski 39, Širec 68.
- -....................■^srSS8Blli(IK>''i ' ^
KOŠARKA
Liga Kolinska
22. krog: Savinjski Hopsi-
Krka 87:99 (46:46) Stevič 20,
Jagodnik 18, Rituper 15, Ko-
bale 12, Čmer 7, Cizej in Trifu-
novič 6, S. Udrih 3. Kraški
Zidar-Pivovarna Laško 62:87
(39:46) Bečirovič 31, Kune 23,
Gojovič 12, Jurak 7, Kazafero-
vič 6, Dragšič 4, Dončič 3,
Tilinger 1. Vrstni red po red-
nem delu: Union Olimpija 43,
Pivovarna Laško 42, Krka 39,
Savinjski Hopsi 37, Loka Kava
in ZM Lumar 32, Helios, Slo-
van, Pošta MB Branik in Po-
stojna 29, Triglav 28, Kraški
Zidar 27.
l.B SKL
16. krog: Nova Gorica-Ba-
nex 85:99 (37:40). Rogla
Atras-Gradbinec Radovljica
72:73 (64:64, 42:31) Sedmi-
nek 19, Benič 18, Temnik 13,
Pučnik 10, Šrot 9, Ravnihar 2,
Herman 1. Union Olimpija
ml.-Kemoplast 99:78 (39:26)
Kočar 17, Sušin in Urbanija
16, Jovanovič 10, Škornik 9,
Lapornik 6, Košak in Josipovič
2. Elektra-Ihrija 80:100
(33:52) Rizman 32, Divjak 13,
Medvešek 10, Črešnik, Tajnik
in Božič 5, Maličevič, Zupane,
Brinovšek, Kovačevič in Ru-
preht 2. Vrstni red: Zagorje
29, Rogla Atras 27, Kemoplast
25, Banex, Radenska in Ilirija
24,	Elektra in Nova Gorica 23,
Union Olimpija ml. (-1), GD
Hrastnik in Krško 22, Gradbi-
nec Radovljica (-1) 20.
I.SKL	(Ž) od l.do 6.
mesta
II.	del, 4. krog: Imos Ježica-
Ingrad Celje 65:74 (31:43)
Grobelnik 22, Jurše in Obrov-
nik 17, Ramšak 10, A. Vodopi-
vec 8. Vrstni red: Imos Ježica
35, Ingrad Celje 34, Maribor in
ADD Ilirija 27, Odeja Marmor
25,	SKB Ježica ml. 24.
ROKOMET
Liga prvakov
četrtfinale (prva tekma):
Kaustik Volgograd-Celje Pivo-
varna Laško 18:22 (8:9) Pun-
gartnik 6, Manaskov 5, Škrbič
4, Stefanovič 3, Puc 2, Tomšič
in Jelčič 1.
l.DRL
12. krog: Termo-Celje Pivo-
varna Laško 17:21 (9:10) Ma-
naskov 6, Škrbič 5... Radeče-
Krško 40:15 (20:6) Šantl 7,
Češnovar 6, Žvižej in Bon 5,
Martinčič 4, Privšek, Cvijič in
Lazar 3, Ivančič in Lesjak 2.
Gorenje-Andor 29:20 (15:10)
Bedekovič 9, Sovič 8, Tamše 5,
Plaskan 3, Tome, Cvetko in
Krejan 1. Vrstni red: Celje Pi-
vovarna Laško 22, Trebnje in
Gorenje 18, Prevent 17, Prule
67 16, AFP Dobova 15, Radeče
12, Termo 8, Slovan 6, Izola 5,
Andor 4, Krško 3.
l.DRL (Ž)
10. krog: Vegrad-Gramiz Ko-
čevje 25:19 (10:11) Krajnc 6,
Topič 5, Dešman 3, Nojinovič,
Ibralič in Stevanovič 3, Rauko-
vič 2, Jukič 1. Juteks-Burja
40:13 (21:4) Randl 10, Zidar 6,
Urankar in Derčar 5, Strmšek
in Kline 4, Šeško in Jager 2, V.
Dolar in Majerle 1. Vrstni red:
Krim Electra NR (-1) in Robit
Olimpija 18, Juteks 16, M De-
gro Piran 11, Gramiz Kočevje
9, Vegrad in Baje Daevvoo Izola
8, 7, Branik 3, Burja 0.
Prijateljska tekma
Juteks-Krim Electa NR
30:23 (16:9).
ODBOJKA
1.DOL
12. krog: Šoštanj Topolšica-
Olimpija 0:3 (6:15, 10:15,
2:15). Vrstni red: Fužinar
GOK IGEM 20, Salonit in Pom-
grad 18, Stavbar IGM in Elvo
Bled 16, Titan Kamnik 14,
Olimpija 12, Žužemberk 4, Šo-
štanj Topolšica 2, Krka 0.
2.D0L
14. krog: Ljutomer-SIP
Šempeter 0:3 (5:15, 11:15,
12:15). Vrstni red: Astec Tri-
glav 26, Granit in Brezovica
22, IGM Hoče 20, SIP Šempe-
ter 18, Kovinar Kočevje in Ter-
mo Lubnik 14, GLŠ Črnuče 12,
Ljutomer in Hoteli Simonov
zaliv 6, VC Portorož in Vuze-
nica 4.
2.D0L (Ž)
14. krog: Zgornja Savinjska-
Partizan Prevalje 3:1 (9:15,
15:9, 15:12, 15:8). Bell Rogo-
za-Kajuh Šoštanj 3:0 (15:9,
15:9, 15:4). Frupi ŠOU K2
Sport-B&L Utrip Šempeter 3:0
(15:3, 15:11, 15:13). Vrstni
red: Bell Rogoza 28, Asics Ta-
bor 26, Frupi ŠOU K2 Šport
24, Infond Branik in Kemiplas
Koper II. 16, Zgornja Savinj-
ska in Solkan 12, B&L Utrip
Šempeter in Kajuh Šoštanj 10,
Benedikt 8, Ruše 6, Partizan
Prevalje 0.
22
ZA RAZVEDRILO
PISMA BRALCEV
23
i3DMEVI I
Glasbeni ex-
press
člani glasbene skupine Bo-
i^The Young Ones izražajo
pjuplost in istočasno navdu-
ijeoost spričo fenomena nji-
liovih virtualno-realnih sub-
istitutov, ki jih je glasbeni in-
jformator Stane Špegel odkril
L treningih v krčmi Pri za-
Lorcu (Novi tednik, 21. 1.
|999). Ustrezni informaciji v
^rid pa izjavljajo, da kanijo
biti ti Bori&The Young Ones le
njihova psevdoparalelnost in
da so pravi Bori&The Voung
jOnes le tisti, ki so zadnjih
Inekaj mesecev pred izidom
^albuma »Kralji vina in kopriv«
povsem odkrito zabušavali v
Tclubu A&M Jezernik, kjer si-
cer tudi zares trenirajo. To
lahko vsak hip potrdi vsaj
dvoje otipljivih prič: birt Mičo
jin pan Dežnak.
Zmedenost je posledica
■kronološkega lapsusa, ki ga
'je škratek vtkal v napoved
našega (njihovega?) nastopa
|(Novi tednik, 28. 1. 1999), kar
|nas rahlo plaši, da so paralel-
ne eksistence bolj aktivne,
kot pa se nam jih je bati.
Bori&The Voung Ones
i So stroški
ogrevanja
realni?
' Stroški ogrevanja stanova-
pja so določeni s porabo to-
iplote v stanovanjskem objek-
tu in cene toplote. Poraba tO:
plote se z nižjo zunanjo tem-
peraturo povečuje, pri dani
zunanji temperaturi pa je od-
visna od toplotnih izgub po-
sameznega stanovanjskega
objekta. Toplotne izgube so
za različne objekte različne, v
Celju od 110 kWh na m^ na
leto do preko 200 kWh na m^
na leto. Na porabo toplote
lahko vplivajo lastniki stano-
vanj z raznimi izboljšavami,
l^i pa zahtevajo večja finančna
sredstva. V Sloveniji deluje
Agencija RS za učinkovito ra-
bo energije (AURE), ki v zad-
njih letih subvencionira dolo-
čene projekte na tem področ-
ju. Razpisi so objavljeni v me-
dijih, informacije in tudi brez-
plačne nasvete na področju
^'arčevanja z energijo pa lah-
1^0 dobijo stranke v Energet-
ski pisarni, ki deluje v Prešer-
tiovi ulici že vrsto let.
Cena toplote iz sistema da-
ljinskega ogrevanja je nadzo-
■■ovana, potrjuje jo ministrs-
tvo za ekonomske odnose in
''^zvoj, največji delež v njeni
strukturi pa predstavlja gori-
co. Določena je za priključno
nioč objekta v MW in za kWh
porabljene toplote na odjem-
•lem mestu, ki ga predstavlja
Slavni toplotni števec v to-
Plotni postaji posameznega"
stanovanjskega objekta. To
Pomeni, da so v ceni zajete
'oplotne izgube, ki nastajajo
M proizvodnji toplote v kot-
'^rnah in njeni distribuciji po
°nirežju do objektov. Pre-
tvorba energije in njena distri-
bucija ne moreta potekati
izgub. Naloga javnega
podjetja Energetike pa je, da
povečuje izkoristek sistema,
ki je bil lani za 0,8 odstotkov
večji kot predlani.
Problem obračuna dejan-
ske porabe toplote po posa-
meznem stanovanju je zah-
tevnejši v primerjavi z obra-
čunom plina ali elektrike. Pri
toploti je problem v prehodu
toplote iz stanovanja v stano-
vanje, ki ga povzročajo razli-
ke temperatur v stanovanjih
in v izgubah v skupnih pro-
storih. Zato absolutno dolo-
čanje porabe toplote za posa-
mezno stanovanje ni mogo-
če, mogoče pa je, da se temu
približamo s sistemi meritev.
Leta 1994 sta bila v Celju
sprejeta dva akta: Odlok o
obvezni vgraditvi in uporabi
merilnikov toplotne energije
in Tarifni sistem, ki predstav-
ljata pravno podlago za obra-
čun toplote po dejanski pora-
bi. V skladu s tem je bil izve-
den prehod od pavšalnega
načina obračunavanja porabe
toplote na porabo toplote po
posameznem objektu. Dolo-
čitev deleža stroškov za posa-
mezno stanovanje pa je so-
razmerna velikosti njegove
ogrevane površine, ker dru-
gačnih sistemov za določitev
ključev delitve stroškov v ob-
jektih ni vgrajenih. Praksa v
svetu, predvsem na zahodu,
pa pozna pomožne sisteme
za razdelitev stroškov. V Slo-
veniji zakonska regulativa za
to področje ne obstaja, pri-
pravljen pa je predlog Pravil-
nika o zajemanju in obračunu
stroškov za ogrevanje in pri-
pravo tople vode v stavbah in
gospodinjstvih po porabi. Že
omenjena, v Celju sprejeta
akta, to omogočata, tako da
je uvedba takšnih sistemov
odvisna od odločitve lastni-
kov. Pogoj je, da se s tem
strinjajo vsi lastniki.
V Mestni občini Celje se
podpirata racionalna raba
energije in princip, da odje-
malec lahko vpliva na porabo
toplote v stanovanju in da
plača, kar porabi. Zato v Ener-
getiki, skupaj s stanovalci in
upravnikoma, v Kraigherjevi
9 in 11 izvajamo pilotni pro-
jekt, s katerim želimo ugoto-
viti vpliv pomožnih sistemov
meritev na porabo toplote v
stanovanjih. Po letošnji ogre-
valni sezoni bomo javnost o
rezultatih obvestili.
IVO JURAK,
Energetika Celje
PREJELI
SMO
Obraz
demokracije so
časopisni mediji
časopisi naj bi bili neodvi-
sni mediji vsake demokratič-
ne države, vendar v Sloveniji
izgleda, da ni tako.
Dne 18. 12. 1998 sem oseb-
no predal na dopisništva De-
lo, Večer in Nedeljski dnevnik
članek z. naslovom »Balkan-
ska poslovnost Zavarovalnice
Maribor«. Edino časopisno
podjetje Novi tednik iz Celja
si je upalo moj članek objaviti
v celoti, za to se jim iz srca
zahvaljujem in čestitam za
pogum.
Zame je objava mojega
članka v njihovem časopisu
dokaz njihove neodvisnosti
in želja za obstoj pravnosti
naše anarhistične mlade dr-
žave. Časopisi Delo, Večer in
Nedeljski dnevnik žal nimajo
tega poguma in bistroumno-
sti, kar si lahko razlagam na
več načinov. Ni mačji kašelj
dregniti v stvar, vredno več
milijard dolarjev, še manj pa
vznemiriti že tako negotove
naložbe zavarovancev v Slo-
veniji. Da ne omenjam mate-
rialno in tudi politično moč
zavarovalniških hiš.
Petindvajset let sem se bo-
ril v našem prejšnjem totali-
tarnem režimu za spremem-
be, za demokratičnost druž-
be in to v največji meri z
objavo mnogih člankov v ča-
sopisih Dela, Večera in Ne-
deljskem - in to v času, ko so
objavljeni članki nosili kazen-
sko odgovornost objavitelja
in pisatelja, sem v tem času
naletel na več razumevanja in
poguma odgovornih uredni-
kov, ki so večkrat tvegali svoj
položaj za ceno kazenskega
pregona.
Kje so danes ti ljudje? So se
morali na silo odpovedati
častnemu novinarskem delu?
Ker ti, ki so ostali ali na novo
prišli, so v večini materialisti.
Lastni interes jim je na prvem
mestu, vse ostalo je tako sa-
mo čvek, zdrahe in kriminal.
Če ne verjamete, prelistajte
dnevne časopise. Kako naj se
potem borim proti kriminalu,
korupciji in nepoštenosti, če
me ti, ki so mi dolžni poma-
gati vsaj z objavo mojih član-
kov, za katere jaz kazensko
odgovarjam, v javnosti one-
mogočajo?
MIRKO NIKOLIČ,
Grobelno
Pobuda
županom
Podpisani predstavniki Slo-
venske matice. Društva slo-
venskih pisateljev. Slovenske-
ga centra PEN, Nove revije,
Cankarjeve založbe in Druš-
tva slovenskih prevajalcev
opozarjamo na dejstvo, da
slovenska mesta vse bolj iz-
gubljajo knjigarniško mrežo
in da po številu in kvaliteti
knjigarn Slovenije daleč zao-
staja za slovenskimi standar-
di. Le redke od obstoječih
knjigarn še prodajajo zgolj
knjige, mnoge med njimi sa-
mo priročnike v angleščini,
večina pa se jih je spremenila
v ropotarnice, v katerih se
prodaja vse mogoče. Veliko
knjigarn ni vzdržalo pritiska
najemnin in stroškov, zato so
jim lastniki kratkomalo spre-
menili namembnost, vrsta
drugih pa je pred zaprtjem.
Slovenija na tem področju ne
zaostaja samo za sosednjimi
evropskimi državami, pač pa
se je stanje poslabšalo tudi v
primerjavi z razmerami pred
nekaj leti, ko so naše knjigar-
ne prodale več kot polovico
vseh izdanih knjig, danes pa
je delež prodaje padel pod 30
odstotkov. Ostrejše tržne za-
konitosti izrivajo iz mestnih
jeder tudi knjigarne. Posledi-
ca vsega je vedno slabša pro-
daja knjig, kulturna podoba
in ponudba naših mest je vse
bolj osiromašena, v knjigar-
nah pa je vse manj mladih
bralcev.
Ugotavljamo, da v drugih
mestih v Evropi s posebno
tankočutnostjo urejajo polo-
žaj knjigarn in vzpodbujajo
njihovo delo, s tem pa bral-
cem, založnikom in avtorjem
omogočajo, da v konkurenč-
nih tržnih razmerah ohranja-
jo svoje nenadomestljivo in
enkratno kulturno poslans-
tvo.
Menimo, da bi obstoječe
knjigarne namesto štacun
morale postati eminentni kul-
turni prostor s široko, pred-
vsem slovensko ponudbo, da
bi v njih morali delati ljudje, ki
se na knjige spoznajo, in da bi
morale biti urejene v skladu z
najvišjimi oblikovalskimi
standardi. Zato predlagamo,
da sveti slovenskih mestnih
občin z odloki ali na drug
ustrezen način sprejmejo
ukrepe za izboljšanje seda-
njih in nastajanja novih knji-
garn. Mestne občine naj dolo-
čijo kriterije, po katerih lahko
dobi knjigarna položaj kultur-
nega prostora; ugotovijo, ali
so knjigarne kulturni prosto-
ri, in naj določijo lokacije, v
katerih je mogoče opravljati
samo to dejavnost; poslovne
prostore, ki so v občinski la-
sti, pod posebej ugodnimi po-
goji oddajati v najem ali pro-
dajo samo tistim zainteresira-
nim, ki so pripravljeni v njih
opravljati zgolj knjigotrško
dejavnost; s subvencijami in
krediti podprejo obnovo knji-
garniških prostorov; knjigar-
ne oprostijo plačila nadome-
stila za uporabo stavbnega
zemljišča ter zagotovijo nižjo
tarifo za ogrevanje in ostale
stroške...
Kar predlagamo, so seveda
samo nekatere od možnosti
za izboljšanje delovanja ob-
stoječih in nastajanja novih
knjigarn v naših mestih. Pre-
pričani smo, da se ljudje, ki
smo jih izvolili, zavedajo izzi-
vov in zahtev našega sloven-
skega in evropskega časa in
da bodo naše predloge ne sa-
mo sprejeli, pač pa tudi izpol-
nili in uresničili.
prof. dr. JOŽA MAHNIČ,
predsednik Slovenske matice
Obratovalni Čas
gosfinsicih
lokalov
Moje mnenje o novem
obratovalnem času, kot ga
predlaga bistro EX, je seveda
pozitivno, saj sodim med za-
govornike »nemrtvega« sta-
rega mestnega jedra. Vendar,
ker sem tudi zagovornik
pravne države in s tem tudi
ustave (z njo je določeno, da
je gospodarska pobuda svo-
bodna in se jo omeji lahko le
z zakonom oziroma s predpi-
som, izdanim na podlagi za-
kona), protestiram proti nači-
nu, kako se v Celju v konkret-
nih primerih in ne le bistroja
EX (pri tem mislim tudi oziro-
ma zlasti na Kljub) pridobiva
mnenje, namesto da bi se de-
lovalo le v okvirih, kot jih
dopušča zakon in predpisi,
izdani na podlagi tega zako-
na.
Iz določb zakona o gostins-
tvu jasno izhaja, da bistroji
lahko po samem zakonu, če
se za to odločijo njihovi last-
niki, obratujejo med 5. in 1.
uro naslednjega dne, če niso v
stanovanjskih objektih. Če pa
so gostinski lokali v stano-
vanjskih objektih, za kar gre v
konkretnem primeru, pa o
morebitnih izjemah obrato-
valnega časa ne odloča niti
občinski oddelek za gospo-
darstvo niti četrtna skupnost,
ampak za gostinstvo pristoj-
na upravna enota, ki mora pri
izdaji dovoljenja upoštevati
mnenje občinskega organa,
pristojnega za gostinstvo. S
statutom MOC oziroma statu-
tarnim sklepom je sicer res
določeno, da določene naloge
občinske uprave lahko oprav-
lja četrtna oziroma krajevna
skupnost. Postavlja pa se mi
vprašanje, s katerim aktom je
določeno, da lahko ČS oziro-
ma KS o takšnih aktivnostih,
kot je začetek predmetnih
spraševanj stanovalcev in nji-
hovo upoštevanje, lahko sa-
mostojno odloča, glede na to,
da so to naloge, ki jih je glede
na statutarni sklep MOC lah-
ko opravlja, naloge, ki jih je
dala MOC le v preneseno pri-
stojnost.
To, da četrtna skupnost
sprašuje stanovalce za njiho-
vo mnenje, ne pove pa, na
kakšni pravni podlagi in kaj
bo ČS s takšnimi mnenji stori-
la, ni le dejanje, ki nima pod-
lage v nobenem predpisu,
ampak je tudi dejanje, ki sta-
novalce zavaja, ker potem, ko
dajo mnenje, mislijo, da se bo
moralo njihovo mnenje v na-
daljevanju postopka upošte-
vati.
Takšno »spraševanje« je
zato v popolnem nasprotju z
vsemi resolucijami, sklepi in
priporočili mestnega sveta
MOC, da bo staro mestno je-
dro »oživljeno« in »voda na
mlin« raznim »intersparom«.
Celju ne bo prav nič koristilo,
če tudi stokrat na leto »obr-
ne« smer prometa na Gospo-
ski ulici ali da zgradi še več
javnih garažnih hiš, če ne bo z
ustreznimi prostorskimi akti
jasno razmejila območij, ki so
namenjena za prebivanje, od
območij, ki so namenjena za
opravljanje dejavnosti.
Izvirni greh, da prihaja do
takšnih nepotrebnih sporov,
kot je primer tudi pri Kljubu,
je namreč v nesposobnosti
celjskega urbanizma, da bi
vzdržal pred pritiski investi-
torjev. Spomniti se je treba
samo, kako se v Celju še ved-
no vse, kar ni mogoče zinve-
stirati do konca, zapolni s sta-
novanji. To velja tudi za pred-
metno stavbo na Razlagovi
11, ki po prvotni zasnovi
sploh ni bila predvidena za
stanovanja, ampak naj bi bile
v njej le poslovne dejavnosti.
TOMAŽ M. JEGLIČ,
Celje
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
23.1.: Petra ZUPANC s Koz-
jega - deklico. Fonda JELOV-
ŠEK s Polzele - dečka, Mateja
ŠKRABLIN RAMARA iz Ro-
gatca - dečka, Jožica ART-
NJAK iz Loke pri Žusmu -
deklico.
24.1.: Barbara SUŠIN iz Ce-
lja - dečka, Marjeta GODEC s
Teharij - dečka, Vesna HOR-
VAT iz Velenja - deklico. Vera
BREZLAN iz Vitanja - deklico,
Saša HLIŠ iz Velenja - dečka,
Helena ROBAN iz Solčave -
dečka.
25.	l.:SašaJERAM iz Celja-
dečka, Karolina NOVAK iz Ro-
gatca - deklico, Nevenka SE-
DOVŠEK iz Mozirja - deklico,
Nada KUMPREJ z Ljubnega -
dečka, Andreja KOVAČ ZAVR-
ŠKI iz Rogatca - deklico, Tanja
VERHOVŠEK z Grobelnega -
dečka, Mojca KAVČIČ ŠKUF-
CA iz Celja - deklico, Ganiu
EMRUE iz Slovenskih Konjic -
deklico, Boža KALČIČ iz Luč -
deklico, Nataša VNUČEC iz
Rogatca - dečka, Alenka PRA-
PROTNIK GRADIŠNIK iz
Šmartnega v Rožni dolini -
dečka, Andreja KRUMPAK iz
Petrovč - dečka.
26.	1.: Saša KRIŽNIK iz Ce-
lja - deklico, Katarina KOKOL
iz Slovenskih Konjic - dečka,
Vlasta ŠPIUAK s Huma ob
Sotli - dekhco, Katja TRAFE-
LA iz Celja - dečka in deklico,
Ana BRECKO iz Buč - dečka.
27.	1.: Nataša LOJEN iz Ce-
lja - deklico, Zdenka KOVAČIČ
iz Šentjurja - dečka, Vesna
PETKOVŠEK iz Vrtojbe - de-
klico, Vesna ROŽIČ iz Velenja
-	dečka. Mara MARČETA iz
Zreč - deklico, Mihaela ČO-
PAR iz Mozirja - deklico, Joži-
ca ŠKRUBEJ iz Luč - deklico,
Natalija KORŽE iz Celja - deč-
ka.
28. 1.: Vida GUBENŠEK s
Polzele - dečka. Vida TRŽAN
s Planine - dečka, Apolonija
KOVAČIČ iz Loč pri Poljčanah
-	dečka, Jožica LUŽAR iz Pod-
četrtka - deklico, Sonja VOVK
iz Sevnice - deklico.
POROKE
Velenje
Poročila sta se Zoran ME-
SARIČ iz Šoštanja in Tatjana
VIDEMŠEK iz Gaberk.
SMRTI
Celje
Umrli so: Emilijan MAREŠ
iz Celja, 88 let, Rudolf PRE-
VORŠEK iz Gradišča pri Vojni-
ku, 56 let, Elizabeta JESEN-
ŠEK iz Celja, 73 let, Alojz RA-
TEJ iz Tepanja, 64 let. Julija
JERAM z Vranskega, 67 let,
Katarina ZUPANEK iz Vojni-
ka, 77 let, Valerija KOLENC iz
Lahovne, 84 let, Ivan KOLIN
iz Celja, 72 let, Stojan ANTE-
ŽEVIČ iz Vojnika, 61 let, Mari-
ja PREDOVNIK iz Celja, 87 let
in Jožefa KLANJŠEK iz Štor,
72 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Rozalija POVA-
LEJ iz Zlateč pri Šentjurju, 82
let, Franc VERBOVŠEK s Po-
nikve, 64 let, Albin TOPLIŠEK
s Proseniškega, 49 let.
Velenje
Umrli so: Angela KOČNIK
iz Velenja, 74 let, Karol REČ-
NIK iz Slovenskih Konjic, 73
let, Jera KONŠAK iz Velenja,
87 let, Alojzija JANČIČ iz Vele-
nja, 68 let, Veronika KROPEJ
iz Velenja, 78 let, Josip GLAVI-
NA iz Dolnje Prekope, 57 let
in Jože PILIH iz Velenja, 79
let.
Žalec
Umrli so: Evstahij SEVNIK
iz Pongraca, 68 let, Martin
MAJCENOVIČ iz Šempetra v
Savinjski dolini, 76 let, Marija
ŠPAN iz Celja, 82 let, Anton
MELANŠEK s Polzele, 86 let,
Marija PLAMBERGER iz Lip-
ja, 72 let.

Območna enota Celje
Celje: gradbeni delavec (8), pomožna šivi-
lja, talilec (2), strojni obdelovalec kovin (4),
varilec za varjenje v zaščitnem plinu (2), bolni-
čar, talilec-livar (2), stavbni klepar, varilec (3),
šivilja, , frizer, železokrivec, tesar, zidar (2),
voznik avtomehanik (2), prodajalec (4), pro-
dajalec živilskih-prehramb. artiklov (2), ku-
har, natakar, računalniški tehnik, grafični teh-
nik, trgovinski poslovodja, ekonomist za de-
narniš., finance, računov., ekonomist za ko-
mercialno dejavnost, diplomirani inženir ra-
čunalništva, diplomirani inženir farmacije,
dipl. inženir gradbeništva specialist in dipl.
ekonomist za komercialno dejavnost.
Laško: optik, tesar (3), trgovinski poslovod-
ja, diplomirani inženir farmacije in profesor
kemije.
Slovenske Konjice: oblikovalec kovin, grafi-
čar, prodajalec živilskih-prehramb. artiklov, ra-
čunalniški tehnik, ekonomist za analize in pla-
niranje, zdravnik specialist interne medicine.
Šentjur pri Celju: trgovinski poslovodja
(2), ekonomski tehnik in prof. za matemat.
naravoslovne predmete.
Šmarje pri Jelšah: kmetijski delavec, grad-
beni delavec (2), delavec brez poklica, stavbni
klepar, avtoelektrikar, kozmetik, tesar, zidar,
natakar (3) in kmetijski tehnik.
Žalec: gradbeni delavec, delavec brez pokli-
ca, pomožni delavec ((11), zidar za zidanje in
ometavanje, rudar za površinsko pridobiv.
min. surov., ključavničar, avtomobilski klju-
čavničar, avtomobilski klepar, monter TK
omrežja, zidar, natakar, kmetijski tehnik, ru-
darski tehnik in ekonomski tehnik.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Delavec brez poklica (3), krivilec armatur
(3), tesar opažev (4), zidar za zidanje in
ometavanje (3), natakarski pomočnik, dode-
lovalec obutve, ključavničar, keramik (2), av-
toličar, tesar, zidar (2), voznik avtomehanik
(3), diplomirani inženir farmacije, diplomirani
inženir arhitekture in zdravnik specialist pe-
diatrije.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
Z vso silovitostjo mu je zaplala kri po žilah in nič več se mu ni
dalo postavati med njegovo, fantovsko druščino. Pozabil je
Peter na številne radovedne oči vaških opravljivk in nič ni slišal
zbadljivih fantovskih besed, ki so ga spremljale, ko je stopil
proti Anki in jo nežno prijel pod roko, ves omamljen od
ljubezni, ki je v njenem srcu gorela samo zanj. Nič nista
govorila, samo držala sta se za roke, njune oči so postale slepe
za vse, kar se godi na trgu, pred cerkvenimi vrati, kjer je zdaj
vse več ljudi začudeno gledalo zaljubljeni par.
»Le kaj pcJčneta tukaj, vsem ljudem na očeh?!« so predrami-
le Petra in Anko ostre besede Petrove matere.
»Sramota! Kako se mladi svet obnaša!« je zagodla neka
ženska in svetohlinsko zavila z očmi.
»O, Jezus!« se je ovedla Anka. »Vsi naju gledajo!« in hotela s
sklonjeno glavo pobegniti v cerkev in se pred radovednimi in
škodoželjnimi pogledi skriti v najtemnejši kot! Peter pa jo je
prijel še trdneje za roko in ji govoril dovolj naglas, da so ga,
mogli vsi naokrog slišati: »Čemu bi bežala in skrivala pred
svetom najlepše, kar imava?!« Odločno in čisto po moško je
potem stopal ob Anki v cerkev, ne meneč se za pomenljive
poglede starih opravljivk in zbadljivke, ki so letele za njima iz
fantovskih ust.
Petrova mati ni nič slišala, kaj je govoril župnik pred
oltarjem s strani vstajenja. Pred očmi ji je vseskozi poplesoval
prizor izpred cerkve in bolj kot slovesno bučanje orgel s kora
so ji v glavi donele besede, ki jih je govoril o ljubezni do
sosedovega dekleta.
»Začarala ga je, drugače se naš Peter ne bi tako čudno
obnašal!« si je govorila in izpod čela mrko pogledovala proti
Anki. Pred očmi ji je poplesovala lepa podoba Ankine nove
rute, ki je še povečevala njeno jezo in bolečino. A vsemu
navkljub si je morala priznati, da v vsej cerkvi ni bilo bolj
čednega dekleta od Anke, zato jo je še bolj zaskrbelo za sina.
»Tako pameten je bil doslej naš Peter, zato še težje razu-
mem, kaj ga je danes zagrabilo. Nič nimam proti Osojnikove-
mu dekletu in zares ne vem, zakaj slutim nesrečo v svojem
srcu. Mar je res kaj pomenilo sovino petje sinoči?« so ji begale
zmedene misli po glavi in že se ji je prikazala podoba sina,
kako leži v poročni obleki na mrtvaškem odru.
»Ne!« ji je ušla iz ust glasna beseda v tihoto cerkve, da so se
bližnji ljudje začudeno ozrh proti njej. Zmedeno je opazovala
začudene obraze in z grozo v srcu premišljevala: »Mar me
mora tudi v svetem prostoru izkušati hudobec?!«
Hladen pot je oblil Francko in čisto brez zavesti se je
zgrudila v naročje najbližjih žensk, ki so jo hitro spravile ven iz
cerkve na sveži zrak.
»Samo zaradi mene je prišlo Petrovi materi slabo!« je
kljuvalo po Ankini glavi, ko je gledala, kako peljejo ubogo
žensko iz cerkve. »Le kako sva se mogla s Petrom tako
neumno vesti in toliko prizadeti njeno čast?«
»Moram ven, da ji pomorem, saj so jo pospremile same
nepoznane ženske. Vesela bo moje pozornosti in bo lažje
pozabila na nerodnost, ki se je pripetila pred mašo!«
Francka je medtem že prišla k sebi in se začudeno zazrla v
Anko, ki se je sklanjala k njej, da ji pomaga.
»Slaba vest jo je prignala iz cerkve! Najbrž bo kar prav, da se
lepo pogovoriva in sama spozna, da ni primerna nevesta za
našega Petra in da ne bo nikoli gospodinja pri našem ognjiš-
ču!«
Druge ženske so se počasi razšle, Francka pa je mirno dejala
Anki: »Najbolje bo, da kar greva in se ne dajeva še bolj v zobe
trškim opravljivkam!«
Anko, ki je pričakovala karajoče besede Petrove matere, je
začudil umirjen Franckin glas in brez besed ji je sledila po cesti
med trškimi hišami. Pri gostilni, katera je stala ob križišču
dveh poti, so kot ponavadi postavali fantje in možje, ki jim je
bilo več do slabega žganja kot do duševne hrane v cerkvi.
Začudeno so, s svojimi meglenimi očmi, ogledovali obe mi-
moidoči ženski in iz nekih pijanih ust je priletela za njima
posmehljiva opazka.
»Kmalu bo ohcet! Mati že vodijo )ta mlado< po trgu!« Kljub
temu, da sta Anka in Francka stopali hitro mimo gostilne, ju je
dohitel pijan krohot okajenih dedcev.
»Slišiš, kako se ti nemarni pijančki posmehujejo na račun
tvoje in Petrove neumnosti?« je brž poprijela mati Francka, ko
sta se toliko oddaljili, da ju ni mogel nihče več slišati.
»Veste, mati...,« je hotela odgovoriti Anka, a jo je Francka
takoj grobo prekinila: »Najbrž si že toliko stara, da veš, kateri
ženski smeš in moraš reči mati! Jaz tudi dobro vem, kdo me
sme tako ogovarjati in še bolj, kdo mi tega nikoli ne bo rekel!«
Bolj kot je želela, so Franckine besede ranile občutljivo
Ankino srce. Široko je razprla svoje oči in njen glas je bil poln
bolečine, ko je vprašala: »Le kaj sem vam kdaj storila slabega
življenju, da se smete tako grdo in podcenjujoče pogovarjati
mano?«
Bili sta ravno tam v drenovem" gozdiču in znova se je Ani
spomnila, kako korajžno se je nekoč Peter postavil za njen
čast. »Tudi jaz se bom odločno borila za najino ljubezen, kf
dobro vem, da je poštena in se zaradi nje nimam koga bati!«
»Nič mi nisi storila slabega, Anka,« je po daljšem premislek
odgovorila Francka. »Najbrž se še spomniš, da smo vas o
prvega dneva, kar ste se priselili v Daljno vas in vse do zdi
imeli za dobre sosede. Vsi si žehmo, da tako ostane še
naprej, zato te prosim, pusti pri miru našega fanta in ne mis^
več nanj, če hočeš dobro sebi in njemu! Spametuj se in saffl
malo poglej okoli sebe, pa boš hitro videla, kako se končaj
ljubezni med gruntarskimi sinovi in bajtarskimi dekleti!«
Še bolj za zabolelo Anko ob teh ošabnih besedah DoHnarjt
ve gospodinje, a hkrati ji je še bolj zrasla njena samozavest ii
upornost proti domišljavi sosedi.
»Res nismo pri nas tako bogati, kot ste pri vas!« je odločn;
odgovorila in ponosno dodala: »Vse, kar imamo, pa smo i
priborili s poštenim delom svojih rok in nikoli nismo va
prosili za kruh! Če mislite Petra oženiti zaradi bogatije, ga k2
dajte, a samo potem, ko mi bo sam povedal, da me nima ve
rad! Vedite, da ga ima moje čisto srce preveč rado, da bi g
mogla jaz pustiti in ga gledati nesrečnega ob kupljeni nevesti!
»Dekle, še enkrat te prosim, spametuj se in ne kliči s svof
brezglavostjo nesreče nad Petra in nad vse nas!« je skušaj
Francka dopovedati Anki svoje občutje, da je njena ljubezen
Petrom zapisana nesreči.
»Nesrečo kličete vi, ker vam je hudič premamil oči
slepečim blagom! Zato ne vidite več resnične sreče, ki jo v hip'
prinese le srce, ki gori v resnični ljubezni, skromno in bre'
napuha!«
Po teh besedah je Anka pospešila svoj korak, da je Franck
ni mogla več dohajati v breg. Nikamor se ji ni mudilo, le solz,
so ji kar same tekle po licih, ni hotela kazati pred žensko, kij
je tako globoko ranila! Bila je hitro preko hriba, v prazničnei
jutru, ki se je že spreminjal v sončen dan, brez oblačka "
globokem modrem nebu.
»Solzice po licih teko, pri srčku je pa hudo...!« je ob potr
grmovju nekdo zapel z raskavim glasom in dodal: »Pim-pofl
da je tako!«
Anka si je hitro obrisala solze v svileno ruto in gleda'
starega, grčavega moža, ki ji je nagajivo mežikal in ji z rok
kazal, naj ji sledi.
Prav gotovo Anka drugikrat ne bi sledila staremu PiH
pomu, danes pa se je zavedla, da je vsa objokana in bo r«
bolje, da se malce razvedri in nasmeji ob starem burkeŽ'
preden stopi v domačo hišo, zato je rada sledila starcu.
MALI OGUSI - INFORMACIJE
25
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
iK-	. ..	..... .	.,.. ,
Desetletje daljša
najstrožja kazen
Nekaj udarnih sprememb in novosti v kazenski zakonodaji - Za najhujše zločine
predvidena 30-letna zaporna kazen
Državni zbor je 27. januar-
ja v drugo obravnaval nekaj
predlaganih (skupina po-
slancev) sprememb in novih
določil v slovenskem kazen-
skem zakoniku. Nekatere
novosti so v kazenski zako-
nodaji nujne, pri nekaterih
pa se zdi, da gre bolj za nabi-
ranje političnih točk predla-
gateljev, kot pa za resna in
premišljena poseganja v slo-
venski pravosodni sistem.
Tako bo po novem, ko (če)
bo predlog sprejet v državnem
zboru, najdaljša zaporna ka-
zen podaljšana z dvajsetih na
trideset let zapora, gre pa za
zločine, kot so naklepni umor,
genocid, vojno hudodelstvo
zoper civilno prebivalstvo, ra-
njence, bolnike in vojne ujet-
nike, nadalje za uporabo ne-
dovoljenih bojnih sredstev,
protipravno pobijanje in pov-
zročanje ran sovražniku, za
mednarodni terorizem, ogro-
žanje oseb, ki so pod medna-
rodnim varstvom in za jema-
nje talcev.
Z noveliranjem slovenskega
kazenskega zakonika se uva-
jajo tudi nova kazniva dejanja:
poslovna goljufija, vdor v ra-
čunalniški sistem in organizi-
ranje denarnih piramid. S tem
naj bi bilo preganjanje organi-
ziranega kriminala, pranja de-
narja in politične korupcije
lažje, saj so ta kazniva dejanja
natančneje opredeljena. Zdaj
je najvišja zagrožena kazen za
zvodnike mladoletnih oseb tri
leta, po novem predlogu pa so
najvišjo kazen za te vrste kaz-
nivih dejanj podaljšali na de-
set let zapora. Izjeme pri kaz-
novanju izdaje uradne ali vo-
jaške skrivnosti bodo po no-
vem osebe, ki so se za objavo
skrivnosti odločile zato, da bi
razkrile nepravilnosti, ki so v
nasprotju z ustavnim redom.
Z zaporno kaznijo do treh let
bo po predlagani noveli kaz-
novan tisti, ki preganja posa-
meznika, sindikalista ali sin-
dikalno organizacijo zaradi
zavzemanja za enakopravnost
ljudi ali za sindikalno svobo-
do. Enoletna zaporna kazen
pa bo grozila tistemu, ki bi
kršil načela svobodnega sindi-
kalnega združevanja in oviral
uresničevanje sindikalnih pra-
vic. Za neupravičeno prisluš-
kovanje, zvočno ali slikovno
snemanje, za kršitev tajnosti
občil in nedotakljivosti stano-
vanja bo za uradne osebe po
novem namesto do dveletnega
zapora zagrožena kazen od
treh mesecev do petih let za-
pora. Seveda pišemo o predla-
ganih spremembah in novo-
stih v kazenskem zakoniku,
saj bodo zadnjo besedo imeli
poslanci državnega zbora.
fHiiriyrii'H'i!i marjelaagrež
Zapor človeka ne spreobrne
Slovenija spada med države z milejšo kazensko zakonoda-
jo, saj imajo nekatere države v ZDA za najhujše zločine še
vedno predvideno smrtno kazen, v drugih pa je najdaljša
kazen dosmrtna ječa. Papež Janez Pavel II. je med nedavnim
obiskom v Ameriki opozoril, da smrtna kazen ni dostojna
človeka.
Je dolžina najhujše kazni v
Sloveniji ustrezna? Ni sloven-
ski kazenski zakonik premil?
In če ni, ali zapor res prevzga-
ja zločince ali pa jih samo
odstrani iz družbe za določen
čas? Na to in še podobna vpra-
šanja so odgovarjali naključno
anketirani na celjskih ulicah.
Jožica Demšar, upokojen-
ka: »Nekaterim tudi dosmrt-
na kazen ne pomaga, drugim
pa je 20 let čisto dovolj. Sicer
pa glavno vlogo pri zmanjša-
nju kaznivih dejanj igra
vzgoja, ki bi morala biti dru-
gačna. Posameznika privede
do zločina družbeni sistem,
zato bi se ta moral spremeni-
ti.«
Anica Čater, gradbeni teh-
nik: »Zaporne kazni so prekrat-
ke in premile, predvsem za
nasilje nad otroki, spolne zlo-
rabe in zločine nad človekom.
Nekdo lahko na primer ogolju-
fa nekoga, potem pa ga dajo v
zapor odprtega tipa. Tam se
lahko nemoteno sprehaja, hra-
no ima zastonj, skratka, godi
se mu bolje kot doma.«
Srečko Čanžek, strojni teh-
nik: »Kazen mora biti. Toda o
dolžini kazni sem nevtralen, o
tem naj odločata sodstvo in
policija. Je pa res, da ko ljudje
enkrat zagrešijo kaznivo deja-
nje, jih še tako dolga zaporna
kazen ne spreobrne.«
Friderik Žohar, upokoje-
nec: »Vsak naj bi živel pošte-
no, pa kazni sploh ne bi potre-
bovali. 30 let zaporne kazni je
za umor človeka absolutno
premalo.«
Urška Veber, dijakinja:
»Kazni ne bi smele biti časov-
no tako dolge, za kazniva de-
janja bi morali zahtevati večje
denarne kazni. Drugače pa so
zadeve čisto subjektivne. Do-
smrtna kazen je lahko v neka-
terih primerih upravičena, v
drugih pa ne.«
— BISERKA NEUHOLT
LJ Foto: VLASTA DEŽAN
Ilegalci
v sredo, 27. januarja zgodaj
zjutraj, je pozornost žalskih
policistov vzbudil tovornjak,
ki so ga potem ustavili in
opravili kontrolo. Voznik je
bil romunski državljan Dimi-
tru O., šest potnikov pa prav
tako Romuni. Policisti so ugo-
tovili, da so vsi ilegalno pre-
stopili državno mejo, k nam
pa so prišli z madžarske sme-
ri. Ilegalce so vrnili nazaj na
državno mejo in na Madžar-
sko.
V soboto zvečer so policisti
v Bistrici ob Sotli preverjah
voznika osebnega avtomobila,
24-letnega Ivana J., ki je pre-
važal tri državljane ZR Jugo-
slavije, nato pa še voznika
osebnega avtomobila, 27-let-
nega Danila R., ki je prevažal
štiri jugoslovanske državljane.
Pri postopku so policisti ugo-
tovili, da so tujci prestopili
državno mejo ilegalno, zunaj
mejnega prehoda, pri tem pa
jim je pomagal tudi 20-letni
Alojz S. Po opravljenem po-
stopku so jih vrnili v R Hrvaš-
ko, zoper domače vodiče po
ilegalnih poteh pa so odredili
pridržanje zaradi suma stori-
tve kaznivega dejanja prepo-
vedanega prehoda čez držav-
no mejo.
V ponedeljek, 1. februarja
dopoldne, so policisti PP Slo-
venske Konjice na avtocesti
pri motelu Tepanje izsledili
skupino šestih tujcev. Ugoto-
vili so, da gre za državljane
Bangladeša, ki so ilegalno pre-
stopili državno mejo. Nastani-
li so jih v prehodnem domu za
tujce v Ljubljani.
mini krimiči
Smuči in orodje
v času od 22. do 27. januarja
je neznani storilec vlomil v
brunarico v Krajnčici na Šent-
jurskem, last Igorja I. V notra-
njosti so ga zamikale smuči,
sproti pa si je nabral še nekaj
orodja. Lastnik je oškodovan
za okoli 45 tisoč tolarjev.
Pretepaška
Pred trgovino Sveti Križ v
Rogaški Slatini sta se 27. ja-
nuarja zvečer hudo sprla 41-
letni Andjelko M. in 62-letni
Jurij Z. Prepir se je stopnjeval
do točke, ko je Andjelko prete-
pel Jurija in mu z udarci pov-
zročil hudo telesno poškodbo.
Kradel v centrali
Policisti PP Celje so bili mi-
nuli četrtek obveščeni, da je
nekdo vlomil v prostore tele-
fonske centrale na Srednji šoli
Borisa Kidriča v Celju. Storilec
je iz centrale odnesel daljinski
mikrofon z oddajnikom,
transformatorjem in kabli
vred, v skupni vrednosti okoli
200 tisoč tolarjev.
Dolgoprsti
rekreativec
Prejšnji četrtek zvečer se je
v garderobi telovadnice na os-
novni šoli Ob Dravinji v Slo-
venskih Konjicah zadrževal
nekdo, ki je čas večerne re-
.kreacije izkoristil za krajo.
Odnesel je prenosni telefonski
aparat Nokia, denarnico z do-
kumenti in dve plačilni karti-
ci. Boris V, Matej K. in Matej
N. so skupno oškodovani za
okoli 125 tisoč tolarjev.
Elanke izpred
picerije
Neznani storilec je 29. ja-
nuarja okrog poldneva opazil,
da so pred picerijo Planja na
Rogli prislonjeni trije pari
smuči Elan z vezmi Tyrolia,
lastnikov pa nikjer v nepo-
sredni bližini. To okoliščino je
izkoristil, ukradel smuči, last-
nike Janeza Ž., Bojana J. in
Gregorja A. pa oškodoval za
približno 205 tisoč tolarjev.
Naslednjega dne so v dopol-
danskem času z istega mesta
izginile smuči Elan PCX v mo-
dri barvi, skupaj z vezmi Mar-
ker in palicami. Ana K.V.Je
oškodovana za okoli 35 tisoč
tolarjev.
Žeparji, tatovi na
avtobusih
Danilo R. s Polzele se je
prejšnji petek dopoldne peljal
v avtobusu na relaciji Žalec -
Šempeter. Ko je kasneje hotel
vzeti v roke svojo denarnico,
ga je čakalo nemajhno prese-
nečenje: spoznal je, da mu jo
je na avtobusu nekdo ukradel.
V denarnici je bilo 100 tisoč
tolarjev gotovine.
Neznani storilec je v pone-
deljek, 1. februarja zjutraj, iz-
koristil nepazljivost potnika
Antona B., ki se je peljal z
avtobusom na relaciji Maribor
- Celje. Ukradel mu je usnjen
kovček z denarjem in doku-
menti v skupni vrednosti okoh
50 tisoč tolarjev.
Dobrodošlica z
nožem
Policisti PMP iz Rogaške
Slatine so se minuli petek po-
poldne oglasili na Brestovški
cesti v Rogaški Slatini, da bi
posredovali pri kršitvi javnega
reda in miru. V stanovanju je
Slavko Š. pričakal patruljo kar
z večjim nožem v roki in gro-
zil ter se upiral prijetju. Konč-
no so ga policisti le obvladali z
uporabo fizične sile, seveda
pa so upornika tudi pridržali
do streznitve.
Drzna tatvina
Albina K. iz Velenja sta mi-
nuli petek zvečer na Bračičevi
cesti ustavila dva neznanca in
ga zaprosila za manjšo vsoto
denarja. Ko je Albin izvlekel
denarnico, sta neznanca opa-
zila, da je v njej večja vso|
denarja, zato sta mu jo iztrg,
la iz rok in zbežala neznan
kam. Z dejanjem je Albin k
oškodovan za več kot pol milj
jona tolarjev.
Neznana storilca sta moškj
stara približno 20 let, visol^
okoli 175 cm, govorita pa slo
vensko. V času tatvine sta bil
oblečena v sivi vetrovki, če
glavo pa pokrita s kapucama,
Nekdo, ki je vedel
v času od 28. do 31. januarj
se je v hiši Amalije Č. v Lokal
pri Mozirju mudil nekdo, kij
najbrž vedel, da ženska nekji
hrani denar. Zadnjega januarj
je Amalija namreč ugotovila
da ji je nekdo ukradel 190 tisoj
tolarjev prihrankov.
Za pomiritev
v nedeljo, 31. januarja, mei
15. in^l9.30 uro, je nekdo vlo
mil v prostore splošne ambu
lante v Zaporih v Celju. Ukra
del je večjo količino pomirje
valnih tabletk, vrednih okoli
50 tisoč tolarjev.	M.A
Podjetje NT&RC d.o.o., m
direktor: Jože Cerovšek. ^
poslovni sekretar: Suzana RoberJ
Podjetje opravlja časopisno- 3
založniško, radijsko in agencijsko-1
tržno dejavnost. Naslov: Prešerno-,
va 19, 3000 Celje, telefon (063)i
422-50. fax: 441-032.
Novi tednik izhaja vsak četrtek.-^
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tciarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa: ^
50700-601-106900. Nenaročenihi
rokopisov in fotografij ne vračam^
Tisk: Delo, Tisk časopisov in rev^
d.d.. Ljubljana. Dunajska 5. M
direktor: Alojz Zibelnik. ^
Na podlagi mnenja Ministrstva zaj
informiranje z dne 23.6,1992 sodfl
časopis Novi tednik med proizvocH
informativnega značaja, za katere s^
plačuje 5% davek od prometa J
proizvodov. .JB
[Him
Odgovorni urednik: i
Branko Stamejčič.	i
Urednica Nov^ tednika:
Milena B. ft)klič.	i
Urednica Petice: Tatjana Cvirn. i
Uredništva: Marjela Agrež, Janja
Intihar. Brane Jeranko. Ksenija Lekič,
Gregor Katič. Urška Selišnik, Ivana ^
Stamejfič.ŽeljkoZule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot. j
Tehnični urednik Franjo Bogadi,
Račiinalniad prelom: Robert j
Kojterer. Igor Šariah. |
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si '
Odgovorna urednica: !
Nataša Gerkeš-Lediiik
Uredništvo: Simona Brglez. Vesna
Lejič, Sergeja Mitič. Mateja Podjed,
Tone Vrabl.	i
Glasni urednik: Stane Špegel.	;
Vodja tehnike: Bqan Pišek	i
Telefon studia (za oddaje v živo):	;
4900-880,4900-881	J
E-mail: Radio@NT-RC.si
Opravlja trženje oglasnega prostora v:
Novem tedniku in Radiu Celje '
ter nudi ostale agencijske storitve. ^
Vodja Agencije: Frančdt Pungerčič ■
Propaganda: Valter Leben, Vojko ^
Grabar, Zlati«) Bobinac, Carmen ^
Koprivica, Vesna Matjašič; j
Koordinator trženja: Mitja Umnik ^
TelefeMi: 063/422-50 3
fax: 441-032. 443-511 i
E-mail: Agencija@NTRC.si ri
KRONIKA
31
r nočne
I^cvetke
J V igralnici Naja na Kersni-
l(Ovi je bil 26. januarja zvečer
l^raval. Povzročal ga je Dušan
g., ki je mahnil Nenada K.
$ V okrepčevalnici na Gričku
je bila v sredo zvečer neprijet-
na situacija, ko je Edvard D.
nadlegoval Marjeto in s tem
l^ršil javni red in mir.
t Na policijski postaji se je
prejšnji četrtek popoldne po-
javil Anton M. in prijavil, da
ga je pretepel Peter K. Ko so .
policisti prisluhniU še Petrovi
zgodbi, so krivdo za prepir in
pretep enakomerno porazde-
lili med Toneta in Petra.
•	V lokalu Vija Vaja je v noči s
petka na soboto kravalil Si-
mon J.
•	Nekdo je v soboto popold-
ne sporočil, da v lokalu Ma-
drugada dva gosta kršita javni
red in mir. Prijava je bila nesla-
na, saj sta brezdomca Pavel in
Zoran tam samo jedla in tisto,
kar sta pojedla, tudi plačala.
•	V bloku na Iršičevi je bilo v
nedeljo ponoči tako glasno,
da je stanovalcem prekipelo.
Prijavih so Andreja K., ki je
moral zaradi preglasne muzi-
ke seči v žep in plačati globo,
to pa ga še ni izučilo. Čez dve
uri se je patrulja vrnila, nepo-
boljšljivi Andrej pa bo moral
še k sodniku za prekrške.
•	V ponedeljek, 1. februarja,
ob 3.40 uri zjutraj, je po bloku
na Čopovi 9 močno odmevalo,
to je Vida razbijala po Luciji-
^ih vratih, s hodnika pa se je
odstranila še pred prihodom
policijske patrulje. M.A.
prometne nezgode
Smrtno trčenje
Na regionalni cesti zunaj naselja Šentrupert se je v četrtek, 28. januarja, ob 7.15 uri,
pripetila nezgoda, ki je terjala človeško življenje.
Marta L. (52) iz Rakovelj je vozila osebni avtomobil iz Pariželj proti križišču z regionalno cesto
Žalec - Vransko. V dolgem levem preglednem ovinku je na mokrem vozišču izgubila oblast nad
vozilom, zato jo je zaneslo na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smrti pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 23-letni Anton Ž. iz Šempetra, vozili pa sta silovito trčili. V nesreči je voznica
Marta L. utrpela tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrla.	Foto: SHERPA
V silovitem trčenju je v razbitinah avtomobila ugasnilo človeško življenje.
Na bankino in v jarek
Na regionalni cesti zunaj naselja Šentjanž
se je v nedeljo, 31. januarja, ob 3.15 uri,
'pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna
škoda znaša približno 1 milijon tolarjev.
Jernej P. (33) iz Gornjega Grada je vozil
osebni avtomobil iz Nizke proti Grušov-
Ijam. Zunaj naselja Šentjanž je v blagem
levem preglednem ovinku zapeljal na desno
bankino in nato v obcestni jarek, kjer se je
vozilo prevrnilo. Pri trčenju in prevračanju
je voznik Jernej P. utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Trčila Ljubljančana
Na glavni cesti prvega reda, zunaj naselja
Ločica pri Vranskem, se je v ponedeljek, 1.
februarja zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri
je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe.
gmotna škoda na vozilih pa znaša približno
600 tisoč tolarjev.
Damir K. (23) iz Ljubljane je vozil osebni
avtomobil iz Vranskega proti Trojanam. V
blagem levem preglednem ovinku je zapeljal
na nasprotni vozni pas v trenutku, ko mu je
nasproti pripeljal voznik tovornega vozila, 30-
letni Metod Š., prav tako iz Ljubljane. Med
voziloma je prišlo do trčenja, v katerem je
voznik osebnega avtomobila utrpel hude tele-
sne poškodbe.
Z motorjem na pesek
Na dovozni cesti v Bezini se je v ponede-
ljek, 1. februarja popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri se je hudo telesno poškodoval
voznik motornega kolesa.
Vojko Š. (40) iz Bezine je vozil motorno kolo
iz smeri Škalc proti Bezini. Na ravnem delu
ceste je zapeljal na pesek in padel po vozišču
ter se hudo telesno poškodoval.	M.A.
Zastrupitev v kopalnici
V	torek, 26. januarja zvečer, je med kopanjem v domači
kopalnici umrl 24-letni Marko B. iz Celja.
Z obdukcijo je bilo ugotovljeno, da je Marko umrl zaradi
zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je nastajal pri
izgorevanju plina v plinski peči centralnega ogrevanja.
Stisnil ga je bik
Vladimir P. (42) iz Tepanja je 29. januarja popoldne delal
v svojem hlevu in se kmalu za tem znašel v bolnišnici.
Ko je med različnimi opravili stopil tudi v stajo z biki, ga je
eden izmed njih močno stisnil ob ograjo in ga zbil po tleh.
Okoli ležečega Vladimira se na nato začeli nevarno gnesti še
ostali biki, k sreči pa je to opazil delavec Bojan F. in bike
razgnal. Vladimira so potem odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer
so ugotovih, da je utrpel hude telesne poškodbe.
Požar V skladišču
V	nedeljo, 31. januarja, okoli 11.15 ure, je zagorelo v
priročnem skladišču na Partizanski ulici v Celju.
Alojz R. (45) iz Celja je takrat menjaval jeklenko na plinski
pečici, ni pa opazil, da nekje uhaja plin. PUn je povzročil
eksplozijo in požar, v katerem je Alojz utrpel lažje telesne
poškodbe. Lastniki in najemniki tega objekta so oškodovani
za okoli 5 milijonov tolarjev. Požar so pogasili gasilci celjske
poklicne brigade in gasilci iz Ostrožnega, Zagrada-Pečovnika
in Babnega.	M.A.
od drugod
Osumljen umora iz
koristoljubja
Občane vasice Gibina v ob-
čini Razkrižje je konec prejš-
njega tedna močno vznemi-
ril dogodek, povezan z umo-
rom 62-letne Anuške Klenar
Rožman dne 22. decembra
lani. Umora je namreč osum-
ljen njen 40-letni sin.
Jožko Rožman (18), mlajši
sin umorjene, dijak srednje
ekonomske šole na Ptuju, je
22. januarja na PP Ljutomer
prijavil izginotje svoje mate-
re, ki naj bi bila pogrešana od
21. decembra lani, ko jo je
mlajši sin nazadnje videl. Sle-
dila je policijska akcija z zbi-
ranjem obvestil in ugotovitvi-
jo, da je starejši sin pokojne, -
40-letni Marjan Elimir Rož-
man, ki živi v Ljubljani, 22.
decembra zvečer vlomil v
materino hišo, nakar se je
njegova mama prebudila in
med njima se je vnel hud pre-
pir. Osumljeni je takrat mater
večkrat udaril po glavi s to-
pim predmetom, nato pa jo
je, na tleh ležečo, ustreUl v
glavo. Da bi prikril sledove
zločina, je truplo naslednji
dan odnesel iz hiše, na dvo-
rišču z delovnim strojem iz-
kopal jamo, nato pa truplo
vrgel vanjo in jamo zakopal.
Iz hiše je pobral več vrednej-
ših predmetov in morilsko
orožje ter se z materinim
osebnim avtomobilom odpe-
ljal.
Nadškof obtožen spolnega
Britanski policisti so areti-
rali 70-letnega cardiffskega
nadškofa Johna Aloysiusa
VVarda, ker naj bi bil spolno
nadlegoval mladoletnico.
Ta katoliški nadškof, ki v
britanski javnosti uživa velik
ugled, vse obtožbe odločno
zavrača. Warda so policisti
prijeh zaradi obtožb, ki jih je
sprožila neka 45-letna Britan-
ka z Irske, ker naj bi jo nadš-
kof spolno nadlegoval v letih
1960 in 1961, ko ji je bilo šest
let. Takrat je bil Ward še du-
hovnik v neki župniji južno
od Londona. Marca naj bi
Warda ponovno zaslišali, zanj
pa se je med drugim zavzel
tudi britanski kardinal Basil
Hume, ki ne verjame obtož-
bam in trdi, da nadškofovim
izjavam popolnoma verjame
in mu zaupa.
Od države terja
Ljubljančan Andrej Cun-
der je na pravdnem oddelku
ljubljanskega okrožnega so-
dišča te dni vložil odškod-
ninsko tožbo, v kateri toži
Republiko Slovenijo in od
nje zahteva 2,1 milijona to-
larjev odškodnine.
Državo toži zato, ker je
ljubljansko okrajno sodišče
zaradi absolutnega zastara-
nja kazenskega pregona zavr-
glo zasebno tožbo, ki jo je 1.
decembra leta 1994 vložil zo-
per Jerneja Cundra zaradi
obrekovanja. Cunder se v
tožbi sklicuje na ustavo, ki
vsakomur daje pravico do po-
vračila škode, ki mu jo v zvezi
z opravljanjem službe držav-
nega organa s svojim proti-
pravnim ravnanjem stori or-
gan ali oseba, ki tako službo
opravlja. Ker naj bi bil državni
organ ravnal nestrokovno,
tožnik trpi duševne bolečine,
saj mu je bila s kršitvijo pravi-
ce do sodnega varstva odvze-
ta možnost zaščite njegove
časti in dobrega imena, je v
tožbi (med drugim) navedel
Andrej Cunder.
Delovna nesreča
Do hujše delovne nezgode je prišlo 28. januarja, ko so
delavci Elektra Celje v kraju Javornik postavljali drog.
Na drogu električne napeljave je Andrej H. odstranjeval star
vodnik ter pri tem uporabljal sekalo. Med sekanjem se je
udaril po roki, sekalo pa pri tem izpustil iz roke. Orodje je
padlo na temenski del glave Zvonka P., ki je stal pod Andrejem
in skrbel za napenjanje vodnika. Hudo ranjenega Zvonka so
odpeljali v celjsko bolnišnico.
Radarji bodo
•	v petek, 5. februarja dopoldne, na območju Velenja in
Mozirja, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju in
Slovenskih Konjic;
•	v soboto, 6. februarja popoldne, na območju Rogaške
Slatine in Celja;
•	v nedeljo, 7. februarja popoldne, na območju Velenja in
Mozirja;
•	v ponedeljek, 8. februarja popoldne, na območju Sloven-
skih Konjic in Laškega;
•	v torek, 9. februarja dopoldne, na območju Celja in
Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Rogaške
Slatine in Velenja;
•	v sredo, 10. februarja dopoldne, na območju Laškega in
Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Slovenskih
Konjic in Velenja ter
•	v četrtek, 11. februarja dopoldne, na območju Rogaške
Slatine in Celja, v popoldanskem času pa na območju Žalca in
Šmarja pri Jelšah.
Laserski merilnik hitrosti bo do 11. februarja pogosteje
nameščen na območju Žalca in Šmarja pri Jelšah.
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Kdo je v Sloveniji
bogat?
Nekdanji direktor zdravi-
lišča Atomske toplice Bojan
Albreht, ki je prejšnji teden
kupil Zlatarno Celje, je pred
časom prišel v Palače hotel v
Portorožu in vprašal tam-
kajšnjega direktorja Danila
Daneva, zakaj ima v hotelu
neizkoriščeno konferenčno
dvorano, v kateri se kaj več-
jega dogaja dva ali tri krat na
leto, pa zakaj ima tako veli-
ko kuhinjo...
No, rezultat je znan. Terme
v Palače hotelu so nenehno
zasedene, prav tako sam hotel
Palače, ki je pred tem navadno
septembra zaprl vrata in jih
odprl šele aprila. Albreht se je
izkazal tudi v najbližjem hote-
lu Morje, ki je na njegovo po-
budo zgradilo nekaj bazenov
in še kje. To pomeni, da bo
Zlatarna v dobrih rokah. Na-
vsezadnje si mora Albreht vr-
niti vloženi denar.
Morda so se ravno zaradi
njega ponovno vnele razprave
o tem, kdo je v Sloveniji bogat
in kdo ne. Številk o tem, koli-
ko ima kdo pod palcem, ne
pozna nihče in dokler ne bo
postalo bogastvo vrlina in
ljudje, ki so si denar pošteno
zaslužiU in ga tudi pošteno
prijavili, ugledni in od vseh
spoštovani, toliko časa bomo
o tem lahko samo ugibali.
Je bil bogat Celjan Roman
Leljak, ki si je premoženje us-
tvaril s pisanjem in prodajo
knjig Teharske žrtve in pa Sam
proti vsem? V tistem času knji-
ge niso bile obdavčene tako
kot so danes in razvpiti Leljak
jih je prodal ^nekaj deset tisoč
izvodih, denar takoj spreme-
nil, spomnimo se, da je bilo to
v času Markovičeve inflacije, v
marke in obogatel. Roman Le-
ljak bi lahko še danes užival v
miru svoje bogastvo, če se ne
bi začel bahati, da si je stano-
vanje opremil v marmorju, ce-
lo postelja, omare in mize so
bile iz marmorja, nakar si je,
samo zato, da bi tekmoval z
ljubljanskim dirkačem in po-
slovnežem Matjažem Tomlje-
tom, kupil prestižnega lambor-
ginija, za katerega je plačal ne-
kaj manj kot 400.000 mark.
Res je, da si ga je nekaj dni prej
kupil tudi Matjaž Tomlje, po-
slovni partner lastnika nekaj
kanadskih naftnih vrelcev in
nekdanjega lastnika ekipe for-
mula ena Walterja Wolfa, Šta-
jerca po rodu. Matjaž je bil prvi
Slovenec, ki je dirkal na pre-
stižni dirki 24 ur La Mancha,
vendar je Roman trdil, da pri-
pada prvenstvo njemu, ker je
prvi imel slovensko registrsko
tablico, medtem ko je bil Mat-
jažev avto sicer njegova last,
vendar s tujo registrsko tabli-
co. Potem se je začel ukvarjati
še z lepoticami in začel se je
konec lepe poti.
In kdo je skrivnostni Celjan,
ki je pred dnevi kupil nakit v
novi ljubljanski draguljar ni Da-
miani? Zvedeli smo, da je moš-
ki srednjih let, nekoliko ekstra-
vagantno oblečen in z lasmi,
spetimi v čop, plačal za nakit
štiri milijone tolarjev. Da je
Celjan, je povedal sam, več pa
lastnica trgovine Sava Sabadin
ni hotela izdati. Samo to je
dejala, da je naslednji najdražji
nakit, ki ga je prodala, stal tri in
pol milijone tolarjev in da ga je
neki Ljubljančan kupil za svojo
ljubico. »Vem, po ženski intui-
ciji vem, da ga ni kupil za ženo.
Takrat se drugače obnašajo.
Nedvomno ima priletni moža-
kar mlado ljubico, vsaj takšen
nakit sem mu pomagala izbra-
ti. Celjan pa ni o ljubici nič
povedal in mislim, da ga je
kupil kar zase.«
NINA J. KAVRAN
(Od)kloni
Po deželi gripa že razsaja,
a ni zima tu najhujše zlo,
kak politik tu pa tam se
vsaja,
od tega nam je kar slabo.
Jelcin v Rusiji okreva,
NATO Srbiji grozi,
OZN sredi sveta sameva,
skratka, vse iz rok polzi.
POPEVKAR
tračnice
Izbiramo dvorano
leta
Hkrati s tem, ko člani žal-
skega občinskega sveta gostu-
jejo vsak mesec v drugi krajev-
ni skupnosti, bi lahko pripra-
vili tudi izbor maj« prostora, v
katerem bodo zasedah. V po-
štev pridejo razne dvorane, ga-
silski in prosvetni domovi...
Petrovški gasilci so presenetili
s činarjem, kavami in narez-
kom, tako da se bodo morah
drugi gostitelji kar potruditi,
da bodo prišli v ožji izbor za
maj«.
Sklepčen razširjen
pletilski krožek
Dve levi, dve desni, pa spet
ena leva, ena desna... 33 celj-
skih mestnih svetnikov je v
torek v pičlih dveh urah in 20
minutah predelalo 17 točk
dnevnega reda, pri čemer so
imele 4 točke še po 2 ali 3
podtočke. Svetniki so v treh
primerih sprejemanja odlokov
izglasovali tudi hitri postopek
in odloke dokončno sprejeli,
svoje delo pa bi še hitreje opra-
vili, če župan in predsedujoči
sveta Bojan Šrot ne bi pred
vsakim glasovanjem dosledno
ugotavljal' sklepčnosti. Pa v
uredništvu Tračnic vseeno
ugotavljamo, da je celjski ple-
tilski krožek (svetniki so zveči-
ne odločali skorajda soglasno)
tokrat imel v košari zelo debe-
lo volno, pletel pa je preprost
šal. Ko bodo dobili v roke tanj-
ša volno in se lotili zahtevnej-
ših modelov, bo torkov rekord
le še spomin...
Skrbni občani
Ena izmed pobud, s katero
so se strinjali žalski svetniki,
je obnova fasade na občinski
stavbi. Zanimivo je, da je po-
buda prišla pred svetnike v
imena krajanov Šempetra, Go-
tovelj in Ponikve. Očitno Žal-
čani občinske stavbe še pogle-
dajo ne več dobro.
Nostalgija po milici
v mestu ob Voglajni ure vča-
sih tiktakajo drugače kot v so-
sednjih krajih. Tako je na
osrednjem šentjurskem križiš-
ču po tolikih letih še vedno
oznaka, ki opozarja na dostop
do milice. Šentjurčani so drža-
vo že prosili, naj se tudi v njiho-
vem kraju usmili duha časa.
Zamenjani vlogi?
v zadevi Holmec je vlogo ti-
skovnega predstavnika prevzel
kar odstopljeni direktor policije
Borut Likar. Zato pričakuje-
mo, da bo tiskovni predstavnik
Šentjurčan Miran Koren sedaj
prevzel šefovsko mesto...
Pazniki besnijo
Pred domnevnimi lopovi niso
več vami niti zapori. V ambu-
lanti so izpraznili police s po-
mirjevali in profesionalno za-
krili vse sledi. Zdaj so dokončno
umirjeni, pazniki pa besnijo.
nasmeh;
prosim!
i
Zadnje čase ste nas kar 2
suli s šalami. Nagrajujer,
Zofijo Menart iz Loč, obji
Ijamo pa še nekaj šal že n
grajenih sodelavcev (Lju
mila Goter, Marinka Buli
Vič).
Vcistilnici
Gospod pride v čistilnico
vpraša, če čistijo tudi žens
jezike. Uslužbenka odgovch
»Ne, ker se je stroj pokva
zaradi moških jezikov.«
Lepota je
dedna
»Kako lepe zobe imate, gt
podična!«
»Hvala, veste, podedova
sem jih po materi.«
»Še dobro, da so vam prav
Umivanje
Pride Huso k Mujotu in op
zi, da sedi na stolu z nogami
loncu.
Huso: »Kaj vendar počneš
Mujo: »Noge si umivam!«
Huso: »Kako si jih umiva
če nimaš vode?«
Mujo: »Bedak, kaj ne vidi
da je to AMC lonec!«
Ona-on
Mož ozmerja ženo: »Nem
goča si! Saj še osla ne ločiš £
konja!«
»Kako da ne! Ali sem ti '
kdaj rekla, da si konj?«
Zimsko veselje ob Savi
Najprej sta bila le dva, potem pa se jima je pridružila kar cela jata. Labodi se v mirni Savi, v
neposredni bližini radeškega mosta, očitno dobro počutijo. Tudi hrane imajo dovolj, za kar vse
dni vestno skrbijo zlasti otroci. Labode, ki so trenutno najbolj privlačna zanimivost v Radečah, si
z veseljem ogledujejo tudi odrasli.	JI
vitezi belega mesta
v Podpeci tudi celjski graščaki
V mrzlem zimskem dnevu je v Podpeci pri Črni na Koroškem
zraslo 49 pravljičnih gradov iz snega, ki so privabili približno
1500 obiskovalcev iz vse Slovenije in nekaj manj graditeljev.
Gradili so tudi celjski graščaki, med njimi Balkanski goniči in
Celjski grofje. Komisija je vsaki ekipi določila gradbeno parcelo.
Najpomembnejši gradbeni material je bil sneg, pomagali so si
lahko še z vodo in šibjem. Potrebovali so načrt gradu, od orodja
pa predvsem lopate, žage, nože in sekire. Dolino pravljičnih
gradov si je ogledal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije
Marjan Rožič.	L. OJSTERŠEK
REPORTAŽA
33
Usodno telefonsko
vedeževanje 090
Včasih je telefonski klic za napoved usode le beg iz osamljenosti
Nikoli nisem razumel ljudi, ki želijo do
)otankosti vedeti, kaj jih čaka v prihodnosti,
kdaj in s kom se bodo poročili, kdaj uspeli v
[življenju, odšli na potovanje, dobili denar ali
^kockali hišo, avto ali ženo; kako in kdaj
jih bo obiskala srečna zvezda njihove uso-
de... Reklame, ki ponujajo takšne storitve
napovedi prihodnosti, so polne blišča, ob-
ljub, sreče in lažnih bleščic, polne make-
upa, ki ga že drugo jutro zmijemo z obrazov.
[Zdi se mi, da je življenje bolj pestro in
zanimivo, če ne vemo, kaj nas čaka jutri, če je
nepredvidljivo in skrivnostno, če nam stvari
niso naprej usojene ali vsaj ne vemo, kaj nam
prinaša usoda in bližnja bodočnost. Dasiravno
že od Einsteina naprej vemo, da so se stvari iž
tbodotnosti že zgodile v preteklosti in da je
lepo linearno zaporedje časa zgolj iluzija. Za-
adi ukrivljenosti časa-prostora se "dogodki iz
mhodnosti dogajajo lahko tale trenutek in ko
lam začne teči voda v grlo, se lahko skozi
azpoke v času mirne duše vrnemo v prihod-
lOSt.
A pustimo fiziko in poglejmo povsem prag-
matični razcvet komercialnih linij za vedeže-
ranje in podobne zadeve, ki so se v zadnjih
itirih letih pojavile tudi pri nas. Pred letom
1995 so morale usodeželjne stranke pač klica-
■iti v tujino ali osebno oditi k »šlogarci« po
napoved svoje bodočnosti.
Na take komercialne linije kliče okoli 80
odstotkov žensk, preostali klienti so moški ali
otroci. Vtis je, kot da prihodnost veliko bolj
zanima ženske. Krojijo jo pa nato moški.
Med te komercialne linije, ki se začnejo s
številko 090, sodijo storitve s področja vedeže-
vanja, astrologije, razlage sanj, obstajajo pa
tudi zabavne storitve, razne športne napovedi,
informativne linije..., največji uspeh in razmah
pa so naredile vroče linije ali
hot-line. Vse te dejavnosti
spadajo pod storitvene tele-
fonske dejavnosti, ki jih omo-
goča Telekom Slovenije (ki je
v tovrstni telefoniji še vedno
monopolist), seveda storitev
zaračuna. Minuta pogovora
stane stranko običajno 156
tolarjev, lahko pa tudi nekaj
več ali manj. Ampak kaj je to
nasproti srečni usodi, ki vam
jo napovedo na drugi strani
žice?
Problemi se
razblinijo
Razni jasnovidci in vedeže-
valke so začeli rasti kot gobe po
dežju. Ljudje v stiski, tisti neod-
ločni, osamljeni ali samo rado-
vedni, lahko kar takoj izvedo za
svojo prihodnost. Problemi in
stiske življenja, ki jih imajo še
največ tisti, ki tega ne priznajo -
se nam lahko v nekaj minutah
razblinijo ali vsaj postanejo
znosnejši. Prijeten glas na drugi
strani žice nam zagotovi, da vse
le ni tako črno, da nas ljubezen
še ni pozabila, da bomo zadeh
glavni dobitek, da nas mož sicer
ne vara in da nam tudi pes še ne
bo poginil... Da bomo konec
koncev dobili spor na sodišču
in da bo zlobni sosed crknil od
zavisti.
Težave in probleme, ki se
najpogosteje pojavljajo pri
uporabnicah telefonskega ve-
deževanja, bi lahko razvrstili v
nekaj skupin:
• čustvene in ljubezenske te-
žave so najpogostejša tema
vprašanj; v tej zvezi še nezve-
stoba, zakonski problemi, tak-
šne in drugačne prevare itd...
Kličejo na primer obupane
ženske, ki jih pijani in sadistič-
ni možje pretepajo in maltreti-
rajo. Tu pa tam se javi tudi
kakšen obupan moški, ki ga
pretepa žena.
•	^ Vprašanja o zdravju, bolez-
ni in vsem, kar je s tem poveza-
no.
•	Finančni problemi, spori
na sodiščih, upanje na zadetek
glavne ter ne na loteriji in po-
dobna hrepenenja...
•	Poslovni dvomi in pomem-
bne odločitve, s tem poveza-
ne...
Paradoks je, da so klicatelji na
linije za vedeževanje potem pri-
pravljeni plačati velikanske ra-
čune za telefon, čeprav njihovo
gmotno stanje ni rožnato, prej
nasprotno. Pojavljajo se tudi re-
klamacije telefonskih računov.
Prvi dve leti, ko so se pri nas
pojavile take linije, je bilo traja-
nje pogovora neomejeno in pri-
hajalo je do zlorabe klicev, pred-
vsem na rovaš firm in ustanov.
Vedeževalka se je npr. zmenila z
znancem, ki je delal kot vratar v
neki firmi in ta jo je recimo
zvečer poklical na komercialno
številko in nato pustil linijo od-
prto do jutra. Tako je firma ko-
nec meseca dobila milijonski ra-
čun za telefon. Potem je Tele-
kom omejil trajanji pogovora na
30 minut - seveda pa te lahko
stranka spet pokliče.
Nekatere uporabnice posta-
nejo močno odvisne od klica-
nja na take linije, pa tudi spret-
na vedeževalka ji lahko poma-
ga pri tem z vedno novimi
obljubami.
Tehnike
prerokovanja
Večinoma delavke na takih
linijah uporabljajo ciganske
vedeževalske karte, ki jih lah-
ko kupite v vsaki trafiki. Po-
men karte in to, kar predstav-
lja, je v petih jezikih napisano
že na karti, in tu ni potrebno
nobeno poznavanje simbolike
ali ezoteričnih znanj.
Uporabljajo se tudi navadne
igralne karte za remi, t.i. fran-
coske karte, prerokovanje z
njimi zahteva že malo večji
napor in kanček znanja. Neka-
tere vedeževalke se sklicujejo
na nihala, viške, kristale (kot
znana Maruča), na bioenergi-
jo, jasnovidnost in intuicijo,
mešajo fižol ali grah in vam
potem povedo, kaj vas čaka v
prihodnosti (sic)!
So pa tudi take, ki govorijo
kar na pamet, brez pripomoč-
kov, zraven pa kvačkajo nogavi-
ce za svojega otročička... Važno
je, da je pogovor kar najdaljši in
da tečejo minute, ure...
Veliko bolj natančne in do
neke mere predvidljive pa so
napovedi na osnovi astrološke
karte rojstnega horoskopa do-
ločene osebe, t.i. natalne kar-
te horoskopa. Sploh, če je
prognoza povezana s siste-
mom arhetipskega tarota, se
pravi, če oseba z intuicijo kon-
zultira take karte ali recimo
starodavni kitajski sistem Knji-
ge premen - Yi jing. Tako vam
lahko izkušen astrolog veliko
svetuje o vaših ravnanjih v pri-
hodnje, analizira napake, ki jih
ponavljate; razjasni vam vaše
predispozicije za trpljenje in
mizerijo. Vendar so takšne
ezoterične tehnike daleč od na-
vadnega vedeževanja in blebe-
tanja po telefonu.
Seveda pa lastniki takšnih
komercialnih linij po pravilu
nimajo pojma o ezoteriji in jih
zanima samo zaslužek in koli-
čina minut, ki jih naredijo ve-
deževalke. Za nekatere se je
pred leti tak posel izkazal za
zlato jamo in so na račun klica-
teljic v nekaj mesecih obogate-
li. Dandanašnji je konkurenca
tovrstnih linij velika, manjše
»vedeževalske linije« že propa-
dajo ali niso rentabilne. Obsta-
ja pa v Sloveniji še nekaj cen-
trov, kjer se vrti ogromna mi-
nutaža. Veliko delavcev na teh
linijah dela na črno ali hono-
rarno brez pogodb, plače pa se
izplačujejo kar na roko, obsta-
jajo pa seveda manj in bolj
pošteni delodajalci; seveda pa
se dogajajo stvari, ki bi zani-
male davčno upravo ali inšpek-
cijo za delo, recimo.
Delo na takih linijah je za
vedeževalko dokaj naporno, gre
za črpanje energije. Tovrstno de-
lo ni za ljudi z rahlimi živci.
Dejstvo pa je, da se veliko
ljudi, ki kliče na take linije, želi
le izogniti svoji osamljenosti in
se morda le pogovarjati; najti
sorodno dušo in uiti za nekaj
minut iz vakuuma vsakodnev-
nih problemov in stisk, malo
•pozabiti na realnost in se pre-
pustiti kozmičnemu vrtincu
usode; pozabiti na strah in uro,
ko se bo pijani mož primajal
domov... Želijo najti smisel v
zvezdah in usodi, neznanki ali
neznancu na drugi strani žice -
če ga že ne najdejo v ljubezni,
sreči, uspehu in denarju. Po-
membno je, da je nekdo s pri-
jetnim glasom z nami ta trenu-
tek, ko ga najbolj potrebuje-
mo.
J.Z.
Vedeževalske karte lahko kupite v vsaki trafiki. Foto: GK
Nekateri vam bodo napovedali usodo na osnovi položaja planetov ob vašem rojstvu.

NASVETI
kultura biva^
Zakaj ne barve?
Nov dom, nova oprema, vse
je usklajeno... Pa barva sten?
V večini primerov bela. Kot
da ne bi znali uskladiti pohiš-
tva, dekorativne opreme in
barve sten. Najlažja je pot v
trgovino po vedro bele barve
in veselo na delo. Po princi-
pu, da ne moremo udariti mi-
mo. Pa to vedno ne drži.
Verjetno ta fobija pred bar-
vami izhaja še iz časov, ko je
bila moderna petrol zelena,
oranžna, rdeča, rjava... pa so
vsi barvali stene v te kombi-
nacije, ne glede na to, kaj v
stanovanje pristoji. Kot neka
vrsta uniforme ali bojazni
pred individualnostjo. Res pa
je, da je to verjetno ostanek
časa, ko je za naš okus skrbe-
lo preteklo družbeno okolje.
S pravilno izbiro barve lah-
ko vsakemu prostoru damo
svoj šarm, svoj zorni kot, svo-
jo svetlobo in tudi pomen.
Potrebno je uskladiti stil
opreme, upoštevati želje in
način življenja prebivalcev.
Tudi bojazni pred okolico ne
smemo imeti. Če nam je všeč
določena barva za zavese, za-
kaj pa ne, če je seveda pravil-
no uporabljena in usklaje-
na.Vendar moramo paziti, da
v tem času velike ponudbe ne
zaidemo na več različnih poti.
Tako moramo izluščiti stil, ki
nas odraža, ne pa da se pre-
pustimo kaosu različnih sti-
lov. Seveda so kombinacije
različnih stilov lahko čudovi-
te, vendar jih je potrebno zna-
ti pravilno uskladiti.
S pomočjo barve lahko do-
segamo različne estetske
učinke, lahko poudarimo
všečnost, mogočnost, vzviše-
nosti... Poudarjamo lahko
simbolnost.Vsaka barva ima
tudi svoj psihološki učinek na
človeka. Z barvami lahko do-
sežemo dobro počutje v pro-
storu. O barvah je napisanega
že ogromno.
Kot je znano, barve delimo
na tople in hladne, te pa po-
tem še na svetle in temne.
Kombinacije različno delujejo
v prostoru. Kadar imamo to-
ple svetle barve, dobimo ob-
čutek dvigovanja - povzdigo-
vanja, kadar so tople svetle
barve ob strani, nas grejejo,
zbUžujejo, aktivirajo, naspro-
ten pa je učinek, če so te
barve spodaj, takrat nas du-
ševno dražijo.
Pri temnih toplih barvah
imamo občutek varnosti, če
so v prostoru zgoraj, če so s
strani, nas močno zaokrožu-
jejo, če pa so spodaj, delujejo
težko, mogočno.
Hladne svetle barve, ki so
v prostoru zgoraj, nam dajejo
občutek gladkosti, želje po gi-
banju, s strani dajejo občutek
hladu ter širjenja, če pa se
odločimo za takšna tla, bodo
v večini primerov učinkovale
svetlo, v kombmaciji s toplo
steno pa bo doseženo ravno-
vesje.
Hladne temne barve bodo
v prvem primeru delovale
obremenjujoče, s strani hlad-
no in žalostno, spodaj pa tu-
robno.
Ne smemo pa pozabiti, da
na učinek barv deluje mnogo
dejavnikov iz okolja. Tako so
lahko ti dejavniki različna os-
vetlitev, navzočnost drugih
barv, različni materiali in pre-
mazi. Črn žamet in črna svila
namreč nista videti iste barve.
Seveda pa z gotovostjo lah-
ko rečem, da je barva zelo
subjektiven pojem, ki se mu
ne da matematično natančno
določiti učinka na ljudi.
, ^ - KLAVDUA SITAR
Bliža se pomlad in s tem
čas za prenovo stanovanja.
Če bi radi nasvet naše stro-
kovnjakinje, nam pišite na
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Več kisa!
Kis je tekočina, ki vsebuje
kislino in nastane pri fer-
mentaciji vina ali jabolčnika.
Značilen oster okus mu daje
razredčena ocetna kislina.
Kis vsebuje esencialne hra-
nilne snovi, kakršne so tudi v
živilih, iz katerih je narejen.
V jabolčnem kisu, ki se naj-
več uporablja, je pektin, beta-
karotin, kalij, veliko encimov
in aminokislin. Poleg jabolč-
nega kisa zelo veliko uporab-
ljamo tudi vinski kis. Narav-
nemu kisu (osnovnemu ja-
bolčnemu in vinskemu kisu)
pa lahko spremenimo aromo,
barvo in okus z različnimi
dodatki, kot so začimbe, di-
šavne rastline ali pa med.
Kis je začimba, ne merimo
ga samo v žličkah, ampak tudi
v kapljicah. Poznamo veliko
vrst kisa, od industrijskih (ki
se v kuhinjah vse manj upo-
rabljajo), do doma pridelanih
in skrbno negovanih kisov, ki
so lahko oplemeniteni z različ-
nimi zelišči, začimbami in
žlahtnimi rastlinami. Doma
pripravljene vrste kisa lahko
postanejo motne, vendar to
ne vpliva na njihov okus in
tudi ni znak slabše kvalitete.
Za domačo uporabo lahko na-
pravimo domači jabolčni kis iz
ne preveč stisnjenih sadnih,
zlasti jabolčnih tropin. Zelo
kvaliteten in okusen jabolčni
kis dobimo iz poznih sort ja-
bolk. Jabolčne tropine stisne-
mo in jih predrobimo. Jabolč-
ne tropine vsujemo v večjo
posodo, nanje nalijemo mlač-
no vodo, posodo rahlo pokri-
jemo in vse skupaj postavimo
v toplejši prostor. Na toplem
se začno tvoriti ocetne glivice,
ki potrebujejo za svoj razvoj in
pretvarjanje zračni kisik (zato
posoda s tropinami ne sme
biti tesno zaprta, omogočen
mora biti dohod kisika). Če pa
hočemo, da čimprej dobimo
močan kis, lahko tropinam
dodamo ocetno matico lan-
skega kisa. Doma si lahko na-
pravimo tudi kis iz jabolčnih
krhljev, tako da jih polijemo z
mlačno vodo in postavimo na
toplo. Vinski kis pa ponavadi
pripravljamo iz določene vrste
vina, ki mu dodamo ocetno
matico. Osnovnemu kisu lah-
ko dodajamo različna zelena
zelišča (pehtran, baziliko, rož-
marin, pelin, sivko, timijan,
meto...) oziroma različne
gozdne ali vrtne sadeže (dre-
nove jagode, borovnice, ribez,
brinove jagode, robide, bezgo-
ve jagode, maline...). Za dišav-
ne oziroma zeliščne kise lah-
ko uporabimo tudi kumino,
janež, sivko, hren, cimet, na-
geljnove žbice, smrekove vr-
šičke, macesnove vršičke...
Osnovnemu jabolčnemu kisu
pa lahko dodajamo tudi sveže
sadje kot so višnje, kutine, sli-
ve, jagode in podobno.
Znani so tudi različni pleme-
niti vinski kisi, kot so napri-
mer šampanjski kisi. Različna
vina dajejo različne okuse ki-
su. Najboljši je balzamov kis iz
vrst traminca. To je izredno
kakovosten in drag kis, dovolj
je že zelo majhna količina ta-
kega kisa. Če ga pomešamo z
olivnim oljem, dobimo veli-
častno polivko za nežne solate
ali omako za ribe.
Najtežje je vzgojiti kis, ki
ima okus po sadežu, iz kate-
rega je narejen. S tem se pri-
delovalci in navdušenci kisa
tudi posebej postavljajo.
Izbira različnih
kisov za različne
jedi
Zelo pomembno je, da k raz-
ličnim jedem izbiramo različne
kise, h katerim določena vrsta
kisa tudi harmonira. K svetlim
jabolčnim kisom, naprimer iz
jabolk zlati delišes, gre svetlo
meso kot je perutnina in ribe.
Temni kisi, ki so oplemeniteni
z borovnicami oziroma črnim
ribezom, se vklapljajo h gove-
dini in divjačini. Vinski kisi so
primerni za vse vrste solat.
Okus kisa za večino solat mora
biti dovolj gladek in nežen. Bal-
zamov kis pa je zelo primeren
za specialne omake in za vse
vrste rib. Znan je tudi sladni kis,
ki se pripravlja iz ječmenovega
slada. Je čudovito sredstvo za
začinjanje rib in ocvrtega
krompirčka. V azijski kuhinji
pa je poznan tudi rižev kis, ki
se odlično meša s sojino oma-
ko.
Začimbne vrste kisa upo-
rabljamo v kuhinji tudi za pri-
pravo mesnih sokov ali pi-
kantnih omak. Če pri pripravi
specialitet dodamo malce ki-
sa, lahko poživimo veliko
omak, zlasti paradižnikovih.
Kis se osupljivo dobro uj^
tudi z različnimi sladkimi
deži, kot so maline in jag]
Par kapljic dobro uleža^
kisa spremeni svežo s^
solato v nekaj posebnegaj
Ko se odločimo, kateri'
bi uporabiU k jedi, vedno
berimo najprimernejšo \
mo in okus. Jabolčni ki
različnimi dodatki je najb
izbrati za deglaziranje ra;
nih karejev, katerim dodj
pečena jabolka. Vinski ki^
so idealni za pripravo rm
nez in za vse vrste solai
prelivov. Malce odišavljen
vinskega kisa poživi moi
meso ali dušeno divjačino,
Pri uporabi kisa je naj
mernejši nasvet, da s kis
začinjamo pripravljena žb
na koncu, ko so že na kroj
ku. Če kisamo že med kij
njem, aroma izgine, ostani
kislina. Ko je jed že na kroi
ku, serviramo na mizo i
vrst kisa. Tako si vsak izbi
svojo aromo kisa.
Če si zaželimo dimljeno i
in zeleno solato, se k temu z
poda kutinov kis, gosja jetra
izvrstna, če so začinjena z ri
zovim kisom, puranova p
so zelo okusna, če jih pok^
mo z nekaj kapljicami bal
movega kisa iz traminca.
Tudi pri desertih lahko 0
perimentiramo s kisi. Kis
klasični kuhinji dajemo le'
solate, v inovativni kuhinji
gre skoraj k vsaki jedi. Kh
tudi zdravilo, vsebuje veV
vitaminov in rudninskih s
vi.
Naučili smo se uporabil
več vrst olja, naučimo se u|
rahljati tudi več vrst kisa
začimbo. Torej, več vrst k
na mizo!
BOJAN SEŠ
lepota in zdravje
Kariera in potenca
Popularnosti viagre bo-
truje tudi dejstvo, da številni
uspešneži, preobremenjeni
s poslom in kariero, trpijo
zaradi pomanjkanja libida
in slabe potence, pesti pa jih
tudi zmanjšana plodnost.
Psihologi, zdravniki, psihoa-
nalitiki, psihiatri in psihotera-
pevti se v zadnjem času na-
mreč vse pogosteje srečujejo s
pojavom impotence pri moš-
kih, ki se vzpenjajo po karierni
lestvici oziroma so že tik pod
njenim vrhom aU pa celo na
piedestalu samem. Najnovej-
še raziskave pričajo, da kvali-
teta spermijev pri precejšnjem
delu moške populacije upada,
prav tako pa se manjša tudi
število spermijev v semenski
tekočini. Muenchenski urolog
prof. dr. Hartvvig W. Bauer
poudarja, da obstaja pri kon-
centraciji spermijev 200 milijo-
nov/ml semenske tekočine
velika verjetnost oploditve. Pri
posameznem orgazmu proi-
zvedejo moški spolni organi
okrog 3 ml semenske tekoči-
ne, pri čemer pa le tiste naj-
močnejši in najbolj gibljivi
spermiji dosežejo jajčece in ga
oplodijo. Desetkrat nižja kon-
centracija spermijev v semen-
ski tekočini, 20 milijonov/ml.
nudi le omejene možnosti
loditve, ki je v tem primeri
prepuščena srečnemu
ključju. Minimalna končen
cija, 5 milijonov semenči
mililitru ejakulata pa pomi
da praktično ni realne mož
sti za oploditev jajčeca. Če{
se nekatere semenčice s
uspejo prebiti do jajčeca, p
njihovo število premajhno^
jih precej propade v tel
partnerice, še preden dosf
jo zrelo jajčece.
Obsežna tovrstna štuc
ki jo je skupina multidisd
narnih strokovnjakov izve
v Belgiji, priča, da ima že v
tretji moški težave s p'
nostjo, saj jih več kot 309^
proizvaja več dovolj kvali
ne sperme. Nedavno so
tržišče poslali enostaven t'
s pomočjo katerega je ^
ugotoviti plodnost mošl^'
kar doma. Deluje na prin^
testa ugotavljanja nosečn'
pri ženskah, pri čemer s
močjo posebej prirej'
barvne skale lahko ugof
mo število mobilnih seme?
v kapljici ejakulata.
Viagra izboljšuje predv
potenco, spobujanje plo<
sti pa zaenkrat ostaja še i^
njenih kompetenc.
NASVETI
35
gremo po gobe
Napoved dobre bere
Po obilici deževja v pozni
|jeseni in dokaj zasneženi na-
iravi bi si upal napovedati zo-
ipet eno boljših gobjih letin.
Pri svojem več desetletnem
lopazovanju narave so bile to-
vrstne napovedi dokaj'točne.
|A kaj takšnega, kot je bilo
•preteklo leto, se skoraj zago-
> tpro ne more kar takoj pono-
iwti. Ali pa se motim? Sicer pa
bomo zaradi skrbi za naravo
fvedno bolj propagirali goji-
jtvene gobe, gozdne pa bodo v
maravi le za okras.
k
I Tako namreč razmišljajo ti-
|sti, ki so zadolženi za okolje.
Mogoče bo nekoč res tako,
vendar do takrat bo minilo še
kar nekaj desetletij. Do narave
se moramo obnašati spoštlji-
vo in upoštevati pravila in za-
kone, ki veljajo trenutno.
Še mesec ali pa tudi ne in že
bomo lahko šli brskati za mar-
čevkami. Kmalu za njimi pa
bodo pognale tudi druge gobe.
Med njimi tudi nizka rdečelist-
ka, ki je navkljub svojemu ime-
nu celo užitna. Velika rdečelist-
ka, zelo strupena goba, raste
namreč kar nekaj mesecev
pozneje. Nizka rdečelistka (na
sliki) raste na travnikih, v sku-
pinah in je ni mogoče zamenja-
ti, ker drugih gob takrat še ni.
Sicer pa marsikdo sklene z
novim letom početi nekaj no-
vega. Zakaj se naprimer ne bi
včlanih v gobarsko društvo in
pričeli spoznavati bogat gobji
svet?
Riževi svoljici z
gobami
Potrebujemo: skodelico ri-
ža, 2 skodelici mleka, sol, jaj-
ce, 5 dag moke, žlico olja, 20
dag gob, drobtine, maščobo
za cvrenje.
Pripravimo: prebran in
opran riž zakuhamo v osolje-
no vrelo mleko. Na pol kuha-
nega odstavimo, ohladimo in
primešamo jajce, surovo ma-
slo ali margarino, moko in
pripravljene gobe. Predhod-
no gobe na hitro prepražimo
na drobno sesekljani čebuli.
Na pomokani deski oblikuje-
mo iz riževe zmesi svaljke, jih
povaljamo v drobtinah in oc-
vremo. Ponudimo jih kot sa-
mostojno jed s solato aU pa z
njimi obložimo divjačino ali
kakšno drugo mesno jed.
AMADEO DOLENC
Nizka rdečelistka
kozmetičarka svetuje
Nega suhe kože
Suho kožo je potrebno ne-
govati, negovati in še enkrat
negovati! Samo tako obva-
rujemo to kožo, ki je lepa in
nežna, prezgodnje ostarelo-
sti. Za to zvrst kože je pred-
vsem potrebna vztrajnost!
Vsega, kar ji odvzame maš-
čobo in vlago, se morate brez-
pogojno izogibati: preveč al-
kalnih mil, mandljevih otro-
bov (peelingi), direktnega
sončnega sevanja (tudi v sola-
riju), zelo vroče in mrzle vode,
višinskega sonca (uporaba vi-
sokega zaščitnega faktorja in
pokrivala), močnih alkoholnih
obraznih vod, z maščobo rev-
nih ličil. Tudi uporaba premoč-
nih krem je za kožo dostikrat
prevelik zalogaj in lahko
odreagira z alergijo.
Za jutranjo nego uporab-
ljajte mlačno in ne pretrdo
vodo; lahko pa si prejšnji dan
naredite lipov poparek in ga
uporabljate 2 dni pri jutranji
in večerni negi. Tonik naj bi
bil brez alkohola, za večjo
vlažnost ga 2-3 kapljice ena-
komerno z blazinicami pr-
stov porazdelimo na obraz,
okoli oči in še kanček na vrat.
Pri Učenju pazite, da nana-
šate tekoči puder, namenjen
izredno suhi koži, lahko pa
nanesete obarvano kremo
primerne nianse (bolje je, da
je svetlejša kot temnejša!).
Zvečer si previdno očistite
obraz in vrat s čistilnim mle-
kom ali kremo. Varianta z
otroškim oljem tudi ni slaba.
Sledi uporaba tonika ali po-
parka, občasno kakšna hra-
nilna ampula in po njej nočna
krema, ki je bolj hranilna -
mastna. Po 10 minutah si od-
večni mastni sloj popivnajmo
s papirnatim robcem.
Če le morete, napovejte še
pravočasno boj prezgodnje-
mu nastajanju gub (ta koža se
temu zelo nagiba). Na voljo
so specialne kreme in prepa-
rati za dodatno vlaženje (vrat.
oči). Svetujem, da se v tem
primeru obrnete po nasvet h
kozmetičarki. 2 do 3-krat te-
densko naj dobi vaša koža
kremno oblogo (dobi se v
drogerijah, velika možnost iz-
bire) ali pa si jo pripravite
doma: kisla smetana, žHčka
tekočega medu, 3 kapljice
mandljevega olja, prav toliko
limoninega soka. Zmes ena-
komerno zmešajte in jo z bla-
zinicami nanesite na obraz in
vrat. Oči si pokrijte s kamilič-
nimi vrečicami (mlačne) in
počivajte z visoko dvignjeni-
mi nogami 30 minut. Ostanek
nežno obrišite z gazo in nane-
site dnevno oz. nočno kremo.
Lahko pa si privoščite 14-
dnevno mlečno kuro. Vsako
jutro si otrite obraz s kosmi-
čem vate, namočenim v mle-
ko; počakajte, da se mleko
malo posuši. Nato nanesite
na še malo vlažno kožo svojo
dnevno kremo.
Kozmetičarka VESNA
Meso malo drugače
Puranji zrezki z
jabolkami
Sestavine so za 4 osebe, za
pripravo potrebujemo 20
minut, za kuhanje 40 minut.
Potrebujemo: 80 dag bele-
ga puranjega mesa, 5 jabolk,
limono, 2 dl suhega belega
vina, 2 dag rnaščobe, 3 žlice
olja, sol, poper. Za nadev: ja-
bolko, 10 dag šunke, 5 vejic
peteršilja, 2 koščka kruha
(brez skorje), rumenjak, 3 žli-
ce belega vina, 5 dag naribane-
ga parmezana, 1/2 dl mleka.
Priprava: meso narežemo
na čim tanj še zrezke, namoči-
mo kruh v mleko, olupimo
jabolko in izrežemo koščice,
zmeljemo šunko in jabolko,
sesekljamo peteršilj. Zmeša-
mo ožet kruh z zmleto šunko
in jabolkom, primešamo par-
mezan, rumenjak in 3 žlice
belega vina, posolimo, popo-
pramo in dobro premešamo,
da se vse sestavine napoje.
Nadev nanesemo na sredino
zrezka, tako da ostane 3 cm
nenamazan rob. Zrezke tesno
zvijemo in za vežemo z debe-
lim sukancem, posolimo in
popopramo. Segrejemo maš-
čobo v globlji posodi in zrezke
z vseh strani opečemo, da do-
bijo lepo zlatorumeno barvo.
Zalijemo z vinom, ko zavro
temperaturo zmanjšamo, ter
30 minut počasi dušimo. Od
časa do časa zrezke obrnemo
in zalivamo z lastnim sokom.
Po 15 minutah dušenja mesa
olupimo in očistimo jabolka,
narežemo na ploščice in takoj
prelijemo z limoninin sokom.
Segrejemo maslo v večji kožici
in približno 8 minut dušimo
jabolka, da se omehčajo. Zrez-
ke zložimo na segret krožnik
in obložimo z jabolkami. V
omačnici posebej postrežemo
omako.
Polnjena teletina
Pripravimo jo za slovesne
trenutke. Vse sestavine so za
6 oseb, čas priprave pol ure,
pečemo uro in pol.
Potrebujemo: približno
eno kilo telečjega kareja, 2
rumenjaka, sol, 6 dag emen-
talerja, 3 dag masla. Za beša-
mel: 4 dag masla, 4 dag moke,
2 dl mleka, malo naribanega
muškatnega oreščka. Za na-
dev: 50 dag šampinjonov, li-
mono, 3 rezine kruha brez
skorje, rumenjak, žlico škro-
ba, 1 dl mleka, 1 dl sladke
smetane, 2 dag masla, poper.
Priprava: kruh namočimo
v mleko, pečico segrejemo na
210 stopinj C. Nepregorno po-
sodo namažemo z maslom.
Teletino posolimo in popra-
mo, položimo v posodo in
namažemo z preostalim ma-
slom. Pod meso vlijemo 1/2
dl vode in pečemo v pečici
uro in pol. Občasno zalivamo
z lastnim sokom. Ko je meso
pečemo ga pustimo, da se
ohladi, sok pa prihranimo.
Med tem časom, ko se meso
peče, očistimo in sesekljamo
šampinjone, in jih takoj po-
kapljamo z limoninim so-
kom. Dušimo jih na 2 dag
masla tako dolgo, da vsa te-
kočina izhlapi. Primešamo
moko, ožet kruh in smetano
in dalje mešamo, da se zmes
zgosti. Ko se ohladi, primeša-
mo jajce. Med tem časom na-
redimo bešamel: moko in
maslo mešamo na nizki tem-
peraturi, da dobimo svetlo
prežganje. Počasi prilivamo
mleko in dalje mešamo, da se
omaka zgosti. Posolimo, po-
popramo in začinimo z orešč-
kom. Pustimo, da se ohladi.
Hladno teletino položimo na
desko in narežemo z zelo os-
trim nožem, vendar ne loči-
mo od kosti. Med zrezke me-
sa stisnemo šampinjonov na-
dev, ovijemo z močnim su-
kancem, da ne razpade. V
hladni bešamel vmešamo na-
ribani ementaler in 2 rume-
njaka. S tem namažemo me-
so in ga približno še 20 minut
pečemo, da se namaz lepo
zapeče. Postrežemo s kuhana
zelenjavo, segreti sok pečen-
ke pa ponudimo posebej v
omačnici.
MAJDA KLANŠEK
Puranji zrezki z jabolkami
36
GUSBA
Samomor debelega suhca
Norman Cook alias Fatboy Slim navdušuje s svojimi kreacijami
Razen redkih izjem ima ve-
čina pop artistov zelo omejen
rok trajanja. V shovv-busines-
su, še posebej pa v njegovi
glasbeni veji, vlada večja
konkurenca kot v katerikoli
industrijski panogi, zato je za
večino akterjev že ogromen
uspeh, če na vrhu zdržijo
vsaj eno Stalinovo petletko.
Eden izmed redkih izTjran-
cev, ki se je na sceni obdržal
kar tri petletke in se s svojim
delom zapisal med nesmrtne,
je tudi Norman Cook. Tistim,
ki bolj površno spremljajo do-
gajanja na svetovni glasbeni
sceni, to ime ne pomeni skoraj
nič, pravi ljubitelji dobre god-
be pa takoj pomislijo na bend
Housemartins, ki je v drugi
polovici osemdesetih posnel
nekaj izjemnih pop skladb
(»Caravan Of Love«), studij-
sko zasedbo Beats Internatio-
nal (»Dub Be Good To Me«),
ležerne funkerje Freak Power
(»Turn In, Turn On, Drop Out«
iz reklame za Lewis), house
maga Pizzaman, odbito dance
pop formacijo Mighty Dub
Katz in pa seveda na big-beat
heroja Fatboya Slima. Za vse-
mi temi imeni se, uganili ste,
seveda skriva že omenjeni
Norman Cook, večina njego-
vih, za povprečen okus sicer
malo čudaških, vendar nikoli
dolgočasnih kreacij, pa nasta-
ja kar na njegovim domu v
Brightonu, v mini studiu, ime-
novanem House Of Love.
Tam je leta 1996 v enem
samem tednu nastal tudi prvi
album »Better Living Trought
Chemistry«, ki ga je Cook ob-
javil pod imenom Fatboy
SUm. Zanj je požel zelo meša-
ne kritike - nekateri so ga
proglasili za popolnega šarla-
tana in zmikavta tujih idej,
drugi pa kar niso mogli preh-
valiti njegove mešanice vseh
mogočih glasbenih stilov, ser-
virane v poslušljivo, a nikakor
lahkotno ušesno branje, in ga
obenem proglasili za enega iz-
med rešiteljev vedno bolj slu-
zastih in zdrajsanih pop vzor-
cev instant uspešnic, kakršne
že lep čas dominirajo na sve-
tovnih lestvicah. Slednjih Fat-
boy Slim s svojo zadnjo izda-
jo, ki je pod pomenljivim na-
slovom »You've Come A Long
Way, Baby« izšla konec lan-
skega leta pri majhni neodvi-
sni založbi Skint, ni niti naj-
manj razočaral. Prav nasprot-
no. Z enajstimi mojstrovinami
je prepričal tudi najbolj gore-
če nasprotnike in nato pobral
cel kup nagrad, ki jih ob pre-
gledih glasbene bere pretekle-
ga leta podeljuje »strokovna
javnost« (uredniki, kritiki in
novinarji glasbenih revij, ra-
dijskih in TV postaj...), hkrati
pa zasvojil »laično javnost« in
zasedel vrh britanske in še
kakšne lestvice najbolje pro-
dajanih albumov.
Čeprav so od objave minili
že več kot trije meseci, je nje-
gov LP še vedno tik pod vr-
hom večine evropskih lestvic,
tam pa so do sedaj pristale
tudi vse tri single plošče - prav
te dni je ena izmed največkrat
predvajanih in najbolje proda-
janih popevk njegova »Praise
You«. Pred njo je skupaj z
eksplozivnim video spotom,
ki ga je posnel Roman Coppo-
la, sin čislanega Francisa For-
da Coppole, razveseljeval s
smešno kreaturo »Gangster
Trippi'«, vse skupaj pa se je
začelo že poleti z odbito kav-
bojsko big beat poskočnico
»Rockafeller Skunk«. Z njo si
je »debeli suhec« prislužil tudi
naslov »single leta« in z enim
samim zamahom pometel s
konkurenco. Ob veliki reviziji,
s katero bodo poznavalci ob
prelomu tisočletja spet zbrali
lestvico naj albumov vseh ča-
sov, pa se bo tako in tako
izkazalo, da je Fatboy Slim
posnel eno izmed najboljših
plošč - pravzaprav je LP
»You've Come A Long Way,
Baby« tako dober, da meji že
kar na samomor. Pred Norma-
nom Cookom je namreč zelo
težka, če ne že kar nemogoča
misija - posneti še boljši al-
bum.
STANE ŠPEGEL
Film, blues, pop-rock
Leta 1996 je Pihalni orkester SVEA Zagorje praznoval
135 let. V njem so združeni prijatelji dobre glasbe, ki se
nikoli ne postara. Poželi so veliko uspehov in videli veliko
različnih krajev sveta na številnih glasbenih potepanjih
po Češki, Nemčiji, Norveški, Italiji, Avstriji in republikah
nekdanje SFRJ.
Na svetovnem prvenstvu amaterskih pihalnih orkestrov
leta 1981 v Kerkradeju na Nizozemskem so osvojili zlato
medaljo in 11 let kasneje v Bambergu v Nemčiji postali
absolutni zmagovalci. V letu praznovanja 135-letnice so bili
gostje papeža Janeza Pavla II. v Vatikanu.
Leto dni kasneje, septembra 1997, pa so predstavili Slove-
nijo na 850-letnici Moskve. Kljub številnim nastopom v tujini
pravijo, da koncerti v domačih krajih ostajajo vedno nekaj
najlepšega. Za prejšnji album so bili dvakrat nominirani za
zlatega petelina.
Letos praznuje dirigent in umetniški vodja Edvard Eberl
25-letnico ustvarjanja pod okriljem Pihalnega orkestra SVEA.
Album Film, blues, pop-rock zaokrožuje visoki jubilej. Na
albumu so uspešnice Don't cry for me Argentina, Frank
Sinatra in Concert, Pleše z volkovi. Lepotica in zver, Tara
theme iz filma V vrtincu in še nekaj bluesa.	S.B.
Matjaž Jeršič in Bojan Pustinek kot dao Primavera.
Duo Primavera - prva
kaseta in zgoščenka
Duo Primavera, ki ga se-
stavljata Matjaž Jeršič in Bo-
jan Pustinek s Polzele, je
pred kratkim izdal svojo pr-
vo kaseto in zgoščenko, na
kateri je deset pesmi, naslov-
na pa je znana pesem Koliko
pomladi avtorja Bojana Pu-
stinka.
Duo Primavera obstaja že
šest let in vseskozi sta v njem
Matjaž in Bojan. Njuni nastopi
so vezani predvsem na plesno
glasbo za goste v slovenskih
zdraviliščih, kjer veliko nasto-
pata, redno pa sodelujeta tudi
na večjih prireditvah, kot so
Poletnih 13, Marjanca in Para-
da humorja z Vinkom Šime-
kom, na Izboru za najlepši
Slovenko, Coctail Aleksandr,
Ježa itd. Posnela sta seden
avtorskih skladb, štiri od tel
so tudi na kompilacijski zgož
čenki, ki je izšla pri založb
Megaton Ljubljana. Da so pi
poslušalstvu zelo odmevne
dokazuje njihovo redno in us
pešno uvrščanje na lestvici
slovenskih komercialnih radij
skih postaj.
Za velik uspeh štejeta, da ji
bila na 31. festival popevk Ve
sele jeseni sprejeta njuna last
na skladba Flosarska, ki jo j
duo zapel skupaj z moSkiu
kvartetom Louis Braille.
T. TAVČAi
Rudarski »frajtonarji«
Svojevrsten harmonikarski orkester imajo
v Premogovniku Velenje, ki ga sestavlja
osemnajst rudarjev. Orkester ne bi bil nič
posebnega, če ne bi vsi člani igrali na tako
imenovane frajtonarice, najbolj popularne
slovenske harmonike.
Bojan Lajlar je povedal, da so se zbrali pred
dvema letoma, ko je bilo treba pripraviti program
za interno prireditev. Tako se je začelo in nadalje-
valo iz nastopa v nastop, ljudje pa so jim vedno
raje prisluhnili. Imajo tudi dobrega mentorja
Mira Klinca, znanega glasbenika iz Liboj. Napi-
sal jim je tudi aranžmaje za nekaj skladb, ki so jih
posneli v njegovem studiu MIMIK v Libojah.
Bojan Lajlar upa, da bodo morda že do konca leta
izdali kaseto, veseli pa bodo tudi vsakega vabila
na kakšno zabavno ali tudi resno prireditev.
Zanimiv posnetek je nastal sredi zimskega
dne na Družmirskem jezeru. Spredaj od leve
so: Jože Zabukovšek, Anton Jakob, Srečko
Korošec, Ivan Muhič, Justin Koštrun, Peter
Postružin in Boris Lesjak, stojijo od leve: Silvo
Ivanek, Jože Pristovšek, Ivan Opšteter, Karel
Zlatar, Marjan Jus, Vinko Jagrič, Miran Plaz-
nik. Raj ko Grobelnik, Rado Berlak, Erik Hriber-
nik, Bojan Lajlar in Rafael Goršek.	TV
GLASBA
37
glasbeni ex-press
Sredi marca se bo na trgovinskih pohcah končno le znašel
šesti album najboljše brit pop zasedbe BLUR. Damon Albarn in
njegovi so pod taktirko Williama Orbita, ki se je lani proslavil z
oblikovanjem zvočne podobe Madonninega LP-ja »Ray Of
Light«, posneli trinajst glasbenih kreacij, kot prva izmed njih pa
se bo na lestvicah preizkusila več kot sedem minut dolga
odisejada »Tender«.
Star 76 let je v Kaliforniji
umrl legendarni blues pianist
CHARLES BROVVN. Uteme-
ljitelj t.i. »cool blues« zvoka in
avtor ene izmed največkrat
prirejenih božičnih melodij
»Merry Christmas Baby« je
največ slave in denarja požel
že v daljnih petdesetih, s svo-
jim igranjem in skladanjem
pa je bil neizčrpen vir inspira-
cij za delo mnogih slavnih
R&B glasbenikov, med kateri-
mi velja še posebej izpostaviti
Ray Charlesa. Gospod Brown
je svojo zadnjo ploščo »Honey
Dripper« posnel leta 1996.
Natanko šest let po razpadu
se na glasbeno sceno spet vra-
ča kultna manchesterska za-
sedba HAPPY MONDAVS. Pe-
vec in idejni vodja benda
Shauy Ryder je poleg brata
Paula (bas) v reformirani
bend povabil še bobnarja Ga-
za Whelana in kitarista Paula
Wagstaffa. Slednji je z Ryder-
jem igral tudi v zasedbi Black
Grape, ki je sredi devetdesetih
posnela dva odlična albuma,
lani pa zaradi vse številnejših
nesoglasij prenehala delovati.
Happy Mondays bodo svoje
nove ideje najprej preizkusili
na britanskih odrih, v studio
pa se bodo podali šele v drugi
polovici leta.
Številnim lestvicam in po-
delitvam nagrad za naj dosež-
ke preteklega leta so svoje do-
dali še bralci največjega in
najvplivnejšega britanskega
glasbenega tednika NEW
MUSICAL EXPRESS. Za
bend leta so seveda izglasovali
heroje novega angleškega al-
ter popa MANIC STREET
PREACHERS, ki so premoč-
no zmagali tudi v kategorijah
naj album, naj video in naj
single leta. Robbie Willams je
bil proglašen za naj pevca,
FatBoy SUm pa se je najbolje
odrezal med »dance« izvajal-
ci. Za najbolj zaželeno osebo
so bralci NME-ja izbrali Av-
stralko Natalie Imbruglia, na-
slov cepca leta pa si je prislu-
žil gobčni in neotesani Liam
Gallagher iz skupine Oasis.
Zaradi nepričakovano slabe
prodaje LP-ja »Up« člani zna-
menitega art pop tria R.E.M.
resno razmišljajo o tem, da bi
se spet vrnili na velike odre.
Kljub temu, da so Michael Sti-
pe, Mike Mills in Bili Berry še
pred nedavnim odločno zavra-
čali možnost, da bi izid albu-
ma pospremili s svetovno tur-
nejo, njihova odločnost pod
pritiski založbe, ki so v trojico
lani vložili kar 60 milijonov
dolarjev, vse bolj popušča.
Ameriški kvazi punkerji
OFFSPRING so se s svojo naj-
novejšo poskočnico »Pretty
Fly (For A White Guy)« zavih-
teli naravnost na prvo mesto
britanske lestvice najbolje
prodajanih single plošč, od-
lično pa se na obeh straneh
velike luže prodaja tudi nji-
hov album »Američana«. Še
bolj pa gre v promet prvi al-
bum »...Baby One More Time«
in istoimenski single nove
najstniške zvezdnice, ki sliši
na ime BRITNEV SPEAR. 17-
letna plešoča lepotica prihaja
iz floridske tovarne hitov za-
ložbe Jive, kjer so vzredili
tudi fantiče Backstreet Boys in
'N Sync. Glasbeni kritiki so
albumu »...Baby One More Ti-
me« prisodili najnižje možne
ocene, kar pa mladoletnic, ki
so omenjeni LP in single pre-
tekli teden spravile na vrh
obeh glavnih Billboardovih
lestvic, niti najmanj ne moti.
EMMVLOU HARRIS (50),
DOLLY PARTON (53) in
LINDA RONSTAND (52) so
leta 1987 objavile skupni al-
bum »Trio«. Ta je kmalu po
izidu presegel milijonsko na-
klado, zato so se te tri legendar-
ne country pevke že kon^c
osemdesetih odločile, da bodo
posnele njegovo nadaljevanje.
Zaradi prezasedenosti so se
»dekleta« zbrala šele leta 1994
in skupaj posnela deset skladb,
ki pa bodo na LP-ju »trio II«
objavljene sredi tega meseca.
Skoraj štiriletni zamik je plod
pobožnih želj, da bi country
babice uskladile svoje proste
termine in album promovirale
na skupni turneji.
Vokalna skupina PINOCCIO
je pfi velenjski založbi Dyna-
mic izdala svojo drugo kom-
paktno ploščo »Ljubezen iz
šolskih dni«. Poleg naslovne
skladbe - avtor te je vodja in
producent skupine Tomaž
Kozlevčar, nekdanji šef skupi-
ne Prelom in sedanji član New
Swing Quarteta - ki so je kljub
prepovedi pred nedavnim pre-
cej uspešno priredili Košmrlje-
vi varovanci KANTOR, je na
albumu še trinajst skladb. Ve-
čina izmed njih so prirejene
verzije že prirejenih in poslo-
venjenih tujih uspešnic (»Heal
The World« -M. Jakson, »1 Beli-
ve I Can Fly« - R. Kelly...).
Izvrstni in nadvse iskani
švedski režiser Jonas Akerlund
je za najpopularnejšo heavy-
metal zasedbo na svetu posnel
že drugi video spot. Po video
verziji skladbe »Turn The Page«
se je Akerlund tokrat lotil pe-
smi »Whiskey In A Jar«, ki jo je
METALLICA konec lanskega
leta uvrstila na še vedno nadvse
aktualen album »Garage Inc.«.
Originalno verzijo omenjene
skladbe so davnega leta 1973
posneli legendarni irski roc-
kerji Thin Lizzy.
U2, Bruce Springsteen, Wil-
lie Nelson in še cel kup zname-
nitežev iz show-businessa se
bo 6. aprila na velikem dobro-
delnem koncertnem spektaklu
v New Yorku poklonilo velika-
nu country glasbe JOHNNVJU
CASHU, ki se počasi in zanes-
ljivo odpravlja v onostranstvo.
67-letni Gash že nekaj let bole-
ha za neozdravljivo Parkinso-
novo boleznijo, ki mu bo letos
(24. februarja) predčasno, a
vseeno zasluženo prinesla tudi
prestižno nagrado grammy za
življenjsko delo. Na koncertu
naj bi, če mu bo zdravstveno
stanje dopuščalo, nastopil tudi
sam Johhny Gash, še pred po-
letjem pa naj bi se na trgovin-
skih policah znašel tudi njegov
novi album - tretji, ki ga bo
zanj produciral mojster Rick
Rubin.
Ameriško-škotska novoroc-
kerska naveza GARBAGE je v
ponedeljek na trg lansirala kar
dve single plošče - »When 1
Grow Up« in »Trick Is To Keep
Breathing«. Omenjeni pesmi
seveda prihajata z njihovega
lani objavljenega albuma »Ver-
sion II«, ki je do sedaj že
presegel dva in pol milijonsko
naklado. Sicer pa se Garbage
po uspešni evropski turneji te
dni vračajo v ZDA, kjer bodo
na nekaterih koncertih ogre-
vali občinstvo kanadske roc-
kerice ALANIS MORIS-
SETTE. Ta je v soboto v New
Orleansu otvorila veliko sve-
tovno turnejo, na kateri s svo-
jim bendom predstavlja pred
nedavnim objavljen in na teh
straneh že predstavljen album
» Suposed Former Infatuation
Junkie«. Alanis bo koncertira-
la kar na petih celinah, tako
kot večina ročk zvezdnikov pa
se bo tudi ona izognila siro-
mašni Afriki.
STANE ŠPEGEL
O velikem come-backu pa razmišljajo tudi članice v osemde-
setih izjemno popularnega dekliškega kvarteta BANGLES, ki se
ga pri nas spomnimo predvsem po No. 1 uspešnicah »Manic
Monday« in »Eternal Frame«. Susannah Hoffs, sestri Peterson,
Vicki in Debbi, ter Michael Steele na skrivaj že pripravljajo
skladbe, ki bodo, če bo katera izmed večjih založb pokazala
zanimanje zanje, objavljene še pred koncem tega leta.
20 vročih rc
vrtiuakpolkin
valčkov
tuje lestvice
38
RADIO - TELEVIZIJA
Mačehovska mati Rusija
Radio Celje v prihodnjih dneh v znamenju kulture in športa
Minuli teden je bil na Radiu
Celje v znamenju kontaktnih
oddaj in športa. Kar pridno ste
klicali v četrtek predstavnika
UNZ Celje, ki ju je v studiu
gostil Primož Škerl, v soboto
zvečer pa Mirana Rudana, ki
je bil gost Simone Brglez.
Ko je šla ponj v celjsko disko-
teko Casablanca, je tam naletela
še na pevca Mika skupine Pop
design in v pogovoru z njim
izvedela, da se je od skupine
poslovil ter se pridružil Remi
bandu. Ali to pomeni razpad
Pop designa, je bila radovedna
Simona. Mik je potrdil, da se
lahko zgodi kaj takšnega. In
tako je prva v Sloveniji izvedela
novico, ki bo udarila predvsem
oboževalke članov te skupine.
Deanova ruska
dogodivščina
Radijskemu reporterju se na
terenu marsikaj zgodi. Kolega
Dean Šuster je imel v soboto v
Volgogradu razburljive predpri-
prave na radijski prenos roko-
metne tekme med domačim
Kaustikom in Celjem Pivovarno
Laško. Prenosa skoraj ne bi bilo,
a se je iznajdljivi Dean vendarle
znašel med Rusi in nato zadevo
profesionalno opravil. In kaj se
je dogajalo pred tekmo v Volgo-
gradu? Dean je takole povedal:
»Ko smo dobro uro pred tekmo
prišli v dvorano, je bilo priprav-
ljeno reportersko mesto le za
kolega iz Radia Slovenija. Gosti-
telji niso vedeli, kje naj bi bila
linija za naš radio. Povezava
med Volgogradom in Ljubljano
ni delovala, zato je domači teh-
nik po nadomestnem telefonu
poklical na Radio Slovenija in se
pozanimal, kje je težava. Ko je to
rešil, sem ga prosil, naj mi pove
številko tega dodatnega telefo-
na. Kasneje se je izkazalo, da je
bila to pravzaprav naša telefon-
ska zveza, česar tudi ruski teh-
nik ni vedel. Njegov mlajši kole-
ga mi je na improviziranem re-
porterskem prostoru (med gle-
dalci, na stolu brez naslonjala)
omogočil prenos. Na kolenih
sem imel kovček, na njem pa
reportofon in zvezek z zapiski.
Na srečo so poslušalci lahko
spremljali pomemben obračun
v celoti, med polčasom pa sem
od sreče, da mi je uspelo, obema
domačima tehnikoma, ki sta mi
pomagala, stisnil v roki po 20
nemških mark. Sprva sta to od-
ločno odklonila, na malo bolj
skritem mestu pa sta denar vze-
la. Bila sta zelo srečna, saj je to
za njihove razmere veliko denar-
ja. Srečni so bili tudi v vodstvu
rokometnega kluba Celje Pivo-
varna Laško, saj je bilo tudi med
njimi razočaranje precejšnje, ko
sem jim nakazal možnost, da
prenosa ne bo. Zavedali so se
namreč, da je naša radijska po-
staja edina, ki prenaša to sreča-
nje v celoti in ne le z javljanji tu
in tam. Kot zanimivost še to:
domača televizijska postaja je
imela neposredni prenos sreča-
nja, za razliko od slovenske na-
cionalke, ki se ji tega srečanja ni
zdelo pomembno prenašati, če-
prav je odkupila prenos košar-
karskega srečanja iz Samare.«
V soboto, ko bo Dean prena-
šal povratno rokometno tekmo
iz dvorane Golovec, se mu kaj
takšnega zagotovo ne more pri-
petiti.
Kulturni praznik na
Radiu Celje
Edina, ki na Radiu Celje skr-
bi za kulturo, Mateja Podjed,
kot se je nerodno v petek v
študentski oddaji izrazila štu-
dentka Alenka, bo v prihodnjih
dneh pripravila kar nekaj kul-
turniško obarvanih oddaj. Naj-
prej v petek, po dvanajsti uri,
javljanja iz Celjskega kulturne-
ga sejma, ki bo v Narodnem
domu ves dan. V nedeljo, ko
pričnemo z oddajami Zmenek
z..., bo predstavila zanimivega
, kulturnega delavca, v ponede-
ljek, na sam kulturni praznik,
pa po deveti uri pripravlja še
utrinke s področja kulture. Dela
torej Mateji ne bo manjkalo,
poleg tega pa tudi ta petek in
soboto z Natašo spremljata
Dneve komedije v SLG Celje, od
koder se javljata v živo vsak
petek in soboto po 19. uri.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Fotografije Deana Šustra, tekajočega za telefonskimi zvezami iz
Volgograda, nimamo, iz arhiva pa smo potegnili tisto, na kateri
se pogovarja v celjskem studiu z Iztokom Pucom. Štiri leta, ki so
minila vmes, niso bistveno škodila nobenemu, kajne?
v družbi s kanalom a
Nogometaš
V petek, S. januarja, bo ob
20. uri na sporedu ameriška
romantična komedija Nogo-
metaš. Režija: Stan Dragoti,
igrajo: Scott Bakula, Hector
Elizondo, Robert Loggia.
Teksaški univerzitetni no-
gometni klub ne izbira načina
in sredstev, da bi zmagal. Te-
žave so zato neizogibne. Tre-
ner kluba hitro začne iskati
nove študente, ki bi lahko po-
stali zmagovalci. Kmalu najde
skupino fantov, ki ustrezajo
njegovim zahtevam. Od zdaj
naprej bodo pravila drugačna
- brez uslug, štipendij in dru-
gih ugodnosti...
Vražja zakonca -
dom je, kjer je srce
V soboto, 6. februarja, bo
ob 22. uri na ogled ameriški
akcijski film Vražja zakon-
ca. Režija: Peter Hunt, igra-
jo: Robert Wagner, Stefanie
Povvers, Lionel Stander,
Maureen 0'Sullivan.
Hartovi se udeležijo pogre-
ba priznanega časopisnega za-
ložnika, ki je pred leti poma-
gal Jennifer pri prvih poklic-
nih korakih v novinarskih vo-
dah. Toda žalna slovesnost se
ne konča brez zapletov.
Nizki udarci
V nedeljo, 7. februarja, se
boste ob 20. uri zabavi ob
ameriški komediji Nizki
udarci. Režija: George Roy
Hill, igrajo: Paul Newman,
Michael Ontkean, Jennifer
Warren.
Charlestovvn Chiefs je ime
tretjerazrednega hokejskega
mokva, kateremu uspeh očit-
no ni usojen. Moštvo ima zgolj
dva igralca z nekaj talenta ter
nenavadnega managerja, Joea
McGratha. Ko je moštvo tik
pred propadom, se McGrath
odloči za korenite spremem-
be.
Pravica za Carolyn
življenjska zgodba, ki bo
na sporedu v ponedeljek, 8.
februarja, ob 21. uri bo govo-
rila o tragični smrti Carolyn,
mlajše sestre Debre in Kay, ki
tega še vedno ne moreta po-
zabiti. Debra že od nekdaj
sumi, da je za smrt kriva nju-
na mačeha Jolene, a to je
predvsem občutek, ki ga ni
mogoče dokazati.
Humoristična nanizanka Korak za korakom je na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka
ob 18. uri.
® Voditelj Odmevov Uroš Slak postaja vse bolj strah in trep
slovenskih politikov, tistih z maslom na glavi, seveda. Po tem \
je razkril nečedne posle s stanovanjem obrambnega ministr
zaradi česar je le-ta moral odstopiti, je v Odmevih sprovocir
tudi direktorja policije, da je priznal, da je izdal uradr
skrivnost. Prvemu možu policije pO tem seveda ni preosta
drugega, kot da je premieru ponudil odstop. Če bo Uroš, me
kolegi imenovan tudi Kosa, s svojim brezkompromisnim poče
jem nadaljeval, bosta v Sloveniji morda celo zavladala red j
pravna država.
•	Sicer pa kritično gledanje pod prste oblastnikom, ki vse bo
postaja usmeritev informativnega programa TVS, televizijsi
šefi doživljajo kot veliko travmo. Generalni direktor Jane
Čadež, ki je pri podpredsedniku vlade s težavo dosegel 8,
odstotno povišanje naročnine, je po Slakovem najpomembnq
šem dosežku kratko dejal: »Adijo, denar, za katerega ser
prosil državo, da bi z njim pokril 25 milijonov mark izgub
RTV.« Lado Ambrožič, odgovorni urednik informativneg
programa, je na to isto temo menda izjavil: »Adijo, moj!
kandidatura za direktorja TV programa.« Jure Pengov, \
bivšem režimu znan kot pravoverni komunistični .uiednik, ^
je med drufim vodit tudi ideGl»§ko gonjo proti^taibachu, pi
je, kot kandidat za programskega direktorja TVS, napovedal
»Adijo, Uroš Slak!«
® Adijo pa je televiziji za vselej dejal tudi dolgoletni voditelj T^
Dnevnika Janez Čuček in odkorakal v pokoj. Televizija, ki ji j(
poklonil avtorstvo znamenitega stavka: »Ostanite še naprej i
nami!« mu bo sicer ostala v srcu. Manj lepe spomine pa bc
ohranil na vsemogočnega urednika Ambrožiča, ki je Čučka
rojenega Celjana, konec minulega leta odžagal kot voditelja TI
Dnevnika in ob tem ni imel toliko »jajc«, da bo mu to povedal'
obraz.
•	Ugibanj, kaj je z obrazom Miše Molk, ni več. Javnosti je di
potankosti razkrila, kaj vse si je dala lepotno popraviti, zadevi
pa komentirala, da pravzaprav ni najpomembnejše, kakšna i(
glava, ampak, kaj je v njej. Tako pravi tudi Monica Lewinsky, s(
Mišino izjavo komentirali zlobni jeziki.
® Desa Muck in Mario Galunič sta triumfalno proslavili
100. oddajo Zoom. Ne po naključju, se je to zgodilo '
Mariboru. Malo zato, ker je Mario Mariborčan, še bolj pi
zato, ker je bilo to mesto še do nedavna trdnjava neslavni
propadle POP TV-jevske konkurence in Stojana Auerjja
Vendar pa se za Auerjevo kariero ni bati. Strankarski prija
telj, minister za turizem, mu je iz proračuna priskrbel lepi
vsotico denarja davkoplačevalcev, da bo z njim ustanovi
turistični radio.
® Očitno ostaja radio neke vrste pribežališče za bivše TV »face«
Za razliko od Auerja bivša voditeljica T V Dnevnika Darj^
Groznik na Valu 202 kot urednica ne bo delala biznisa, ampal^
kot je dejala, še privlačnejši in sprejemljivejši program. Kt?
Darja ni hotela plesati tako, kot je žvižgal njen vsemogoči^
televizijski šef Ambrožič, morajo zdaj radijci plesati na glasbi
ki jo diktira prva dama najbolj poslušanega slovenskega radi
skega programa.
Uroš Slak
Desa Muck in Mario Galunič
TV VODIC
39
40
TV VODIČ
TV VODIC
41
42
TV VODIČ
FILM
43
Terorizem s slabim
scenarijem
Bruce Willis in Denzel Wa$hington v akcijskem trilerju Obsedeno stanje
posebni agent FBI, visoka
jlužbenka CIE in general
neriške vojske se zavedajo
lOtne zaobljube: da bodo
lelej in za vsako ceno pod-
irali in branili ustavo. Toda
Jo v Brooklynu eksplodira
Ivtobus in teroristično nasi-
pe s krvjo zaznamuje new-
orške ulice, se vsi trije soo-
jjo z njenimi mnogimi raz-
ličicami najpomembnejšega
dokumenta v državi.
{ s- ' - - --- -
1: Anthony »Hub« Hubbart
ipenzel VVashington) je vod-
ja združenih sil FBI in new-
|orške policije za boj proti
terorizmu. Odločen je, da bo
imesto ubranil pred uresniče-
njem terorističnih groženj, za
liatere se zdi, da z vsako na-
ilovnico v časopisih postajajo
se hujše. V službi zakona je
ijegova naloga pregon in
aznovanje zločincev. Elise
Kraft (Annette Bening) je
uperativka CIE, ki dela pod
irinko in ima pomembne so-
. lelavce v arabsko-ameriški
iku^uosti, hkrati pa tudi koč-
vezi z osumljenci in nje-
}o ravnanje je veliko bolj
kompleksno kot Hubbovo.
Kljub temu pa sta prisiljena
sodelovati in skleniti celo ne-
navadno zavezništvo, saj te-
rorizem grozi, da bo paraUzi-
ral mesto in ga pahnil v obse-
deno stanje.
Ko Hub in Elise združita
moči, pa bliskovito narašča-
nje terorističnih akcij in zah-
teve javnosti po varnosti pri-
silijo predsednika, da razglasi
alarmantno stanje in na po-
moč pokliče vojsko. General
William Deveraux (Bruce
VVillis) je bister in previden
človek, ki se zaveda resne
nevarnosti, ki bi prebivalcem
grozila v primeru vojaške in-
tervencije na ulicah domače-
ga mesta. Ko pa mu je dano
neizogibno povelje, naj uvede
vojaški red, ga izpelje uboglji-
vo in brez vprašanj o njegovi
smiselnosti.
Na kateri točki ohranjanje
varnosti državljanov ne zago-
tavlja več nedotakljvosti dr-
žavljanskih pravic? Kako se
bodo s to nevarnostjo soočiU
ljudje kot člani svobodne
družbe? Kako hitro je država
pripravljena ustavo ukiniti?
The Siege (Obsedeno stanje)
je politični triler, razmišljujo-
ča fikcija, ki pa se srhljivo
približuje vsakodnevnim vro-
čim političnim novicam. Reži-
ser, producent in scenarist
Edvvard Zwick je v trilerju
Obsedeno stanje že tretjič
združil svoje moči z igralcem
Denzelom VVashingtonom, s
katerim sta prej sodelovala v
Slavi in Pravem pogumu. Sce-
narist Obsedenega stanja je
Menno Meyjes, ki je bil no-
miniran za oskarja kot produ-
cent Spielbergove Škrlatne
barve, napisal pa je tudi sce-
narija za Lionheart, Indiana
Jones in zadnji križarski po-
hod, Ricochet in druge.
Glavni igralec Denzel VVas-
hington se je doslej najbolj
dokazal v uspešnicah kot so
Malcolm X, Mnogo hrupa za
nič, Philadelphia, Škrlatna pli-
ma, Pelikanovo poročilo in
Pravi pogum. Bruceu Willisu
bi po Armageddonu težko
pripisali izbiro negativnega li-
ka, kakršnega igra v The Sie-
ge. Res pa je, da se rad preiz-
kuša v različnih vlogah in ta-
ko je pred kratkim dokončal
snemanje ZF drame Zajtrk pr-
vakov, razen v trilogiji Umri
pokončno pa se je proslavil
tudi v uspešnicah, kakršne so
Šund, Dvanajst opic. Peti ele-
ment, Ne imejte me za norca
in Smrt ji lepo pristoji.
N.-M. SEDLAR
Babe pomaga Slovencem
11. februarja prihaja na slovenska filmska platna nada-
I jevanje filma Babe z naslovom Babe: pujsek v mestu. Prvi
'Jabe je na presenečenje mnogih pred filmska platna
)rivabil prek 120 tisoč Slovencev in si s filmom Dan
: leodvisnosti razdelil prvo mesto na letni lestvici gledano-
sti.
Karantanija film iz Ljubljane, ki je distributer filma, se je
odločil, da skupaj z Rdečim križem Slovenije ter s prikazoval-
nimi podjetji v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju pripravi
^tiri dobrodelne premiere. V Celju bo dobrodelna predstava
v petek, 5. februarja, ob 16. uri v kinu Union.
Celoten izkupiček predstav bodo namenili družini Savli v
vasici Krn v občini Kobarid za obnovo hiše, ki jo je poškodo-
val lanski potres v Posočju.
Gremo v kino!
Gina Lollobrigida, Sofia Loren, Anna Magnani, Claudia
kardinale, Marcelo Mastroiani, Monica Vitti - to so le nekateri
^'lani italijanski filmski igralci, ki ste jih naštevali v odgovorih.
Nagrajenci so: Milena Peperko, Šmiklavž 2a, 3211 Škofja vas,
^ojca Golouh, Škofja vas lla, 3211 Škofja vas in Janja Miholič,
Cvetke Jerin 1, 3220 Štore. PrejeU bodo vstopnico Celjskih
•kinematografov za ogled filma.
Tokrat se nagradno vprašanje glasi: V kateri priljubljeni TV
^^[iji je debitiral Bruce Willis (pred leti smo jo gledali tudi
nas, v njej je igral skupaj s Sybill Sheppard)?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
^^'je, do sobote, 6. februarja.
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 4. 2. in od 6. do 10.
2. akcijski triler Obsedeno
stanje, 5. 2. ob 16. Babe -
pujsek v mestu.
Mali Union: 4. do 10. 2. ob
19. glasbena drama Žametne
oči.
Metropol: 4. do 10. 2. ob
16.30 in 21. slovenski ljube-
zenski film Temni angeli
usode in ob 18.30 zgodovin-
ski spektakel Elizabeta, 6. 2.
ob 10. družinska komedija
Babe 1 in ob 23. za ponočnja-
ke Obsedeno stanje.
Žalec: 5. 2. ob 20. drama
Praznovanje, 6. ob 20. in 7. 2.
ob 18. in 20. akcijski triler
Kačje oči.
Temni angeli usode
V majhnem kraju si je moč in oblast razdelila peterica ljudi, ki so se že v mladosti odločili, da
bodo obvladovali življenje v svoji okolici. Predstavniki vseh vej oblasti so. Predsednik, šef
policije, sodnik, župnik, prerok. Ljudje, ki uživajo neomejeno zaupanje in spoštovanje okolja.
To so ljudje, ki oblikujejo miselnost in moralo družbe, ta družba pa je ves čas prepričana, da so to
pametni in plemeniti delovni ljudje, človekoljubi dobrega srca, ki jim je smisel življenja žrtvovanje
za blagor soljudi in ki nase in na lastno korist nikoli ne pomislijo. V filmu so moči in ideje združili
nadarjeni slovenski filmski ustvarjalec in režiser Sašo Podgoršek (za filme Prostor, Koza je
preživela. Vrtoglavi ptič je doma in v tujini prejel številne nagrade) in člani precej svojske zasedbe
Demolition Group, zgodba pa obeta nujno potrebno osvežitev na slovenski filmsko-glasbeni sceni.
Za kostume je poskrbel sam Alan Hranitelj, v filmu pa kot posebni gostje nastopajo Helena
Blagne, Elvis J. Kurtovič, Luka Pascal Cavazza, Franci Kek in še kdo.	NMS
KOMA ^ Foto srudio
Ljubljanska 16, 3000 Celje
Tel./fax: 063/481-430
•	klasična studijska fotografija
•	razvijanje vseh vrst filmov
•	digitalna fotografija
•	arhiviranje fotografij ali diapozitivov na CD rome
•	priprava dia pozitivov za predavanja
•	Izdelava TV telopov za kinematografe
•	fotografiranje za reklamne kataloge
•	izdelava ČB in barvnih povečav fotografij
TeL&Fax: 063/481-430,
0609/635-256, 041/708-937
Viktorji
Do prvega tedna v marcu bomo sku-
paj z revijo Stop objavljali kupone, s
katerimi lahko sodelujete v izboru za
najpopularnejše medijske osebnosti
minulega leta. Podelitev nagrad bo ko-
nec marca v Cankarjevem domu.
44
ZAAVTOMOBILISTE
Novi accord na slovenskem trgu
Japonska Honda ima že
dolga leta v britanskem
Svvindonu svojo tovarno, v
kateri izdeluje različne mo-
dele. To je razumljivo, saj so
tam narejene honde »evrop-
ske«, kar pomeni, da niso
obremenjene z dodatnimi
dajatvami, kar sicer velja za
avtomobile, ki v EU prihaja-
jo izven tega območja.
V Svvindonu nastaja tudi
nova Hondina limuzina stare-
ga imena accord. Gre že za
šesto generacijo tega avtomo-
bila, ki je bil v ZDA, denimo,
dolga leta najuspešnejši avto-
mobil (lani jo je prehitela to-
yota camry); lani je tovarna
ponudila naprej kupejevsko
varianto, sedaj pa na trge, tu-
di slovenskega, že vozi limu-
zinska izvedenka. To je štiri-
vratna limuzina, dolga 459
centimetrov, s pogonom na
prednji kolesi, zelo uglajenih
in nič pretirano razburljivih
karoserijskih potez. Kot pra-
vijo pri Hondi, je oblika nove-
ga accorda nekako napisana
na kožo evropskemu kupcu.
kar naj bi seveda pripomoglo
k njenemu večjemu tržnemu
uspehu. Pri novem accordu
so bistveno izboljšali čvrstost
in togost karoserije, povečah
pasivno varnost, dodali po-
vsem novo podvozje, nove
žaromete, s katerimi se je
svetilnost izboljšala za nič
manj kot 60 odstotkov. Avto
je tudi pri nas na voljo z dve-
ma paketoma opreme (LS in
ES), pri čemer so vse izveden-
ke serijsko opremljene s pro-
tiblokirnim zavornim siste-
mom ABS, imajo prednje in
bočni zračni varnostni blazi-
ni, tri tritočkovne varnostne
pasove, klimatsko napravo
ipd. V prtljažnik gre največ
427 litrov prtljage, kar je sko-
raj v povprečju tega srednjega
razreda.
Motorji so za sedaj štirje,
vsi bencinski, medtem ko tur-
bodizelski pride na vrsto ne-
kaj kasneje. Osnovno izve-
denko tako poganja 1,6-litrski
štirivaljnik z močjo 116 KM,
sledi 1,8-litrski motor (136
KM), nato pa 2,0-litrski štiri-
valjnik, ki premore 147 KM.
Povsem v vrhu je type R, kar
pomeni, da gre za najmočnej-
šo (2,2 litra in 212 KM) in s
tem tudi najdražjo varianto
accorda (5,7 milijona tolar-
jev). Cene za ostale razUčice
so prav tako znane, saj pri AC
Mobil, ki je uradni predstav-
nik Honde pri nas, ponujajo
accorda 1,6 za 3,5, izvedenko
z 1,8-litrskim motorjem za
3,9, medtem ko stane accord
2,0 4,3 milijona tolarjev.
Honda accord
Volvo in GM?
Vseskozi se veliko govori
in piše o tem, da naj bi bil
švedski Volvo pripravljen na
združitev s kakšno podobno
oziroma večjo avtomobilsko
tovarno. Dejstvo je, da je
omenjena švedska avtomo-
bilska hiša tako rekoč edina
manjša samostojna evrop-
ska tovarna.
V letu dni na severu naredi-
jo nekako 400 tisoč avtomo-
bilov, kar je morda samo za
slovenske razmere veliko, v
evropskih okoliščinah pa je
seveda vse drugače. Pisali
smo že o tem, da je Volvo
sam pred časom pooblastil
ameriško banko J.P. Morgan,
naj izdela študijo morebitnih
prihodnjih partnerjih. Po ti-
stem se je vsul plaz. Najpogo-
steje med morebitnimi novi-
mi »sodelavci« Volva omenja-
jo italijanski Fiat in vse pogo-
steje ameriški Ford. V zad-
njem času pa se je na sceni
pojavil nov tekmec-nihče
drug kot veliki ameriški Ge-
neral Motors. GM je, kot je
bolj ali manj znano, sicer sku-
pek različnih ameriških avto-
mobilskih imen (Plymuth,
Buick, Cadillac, Chevrolet
ipd.), menda pa se zanima
predvsem za avtomobilski
del Volva. Če bi do združitve
prišlo, bi se verjetno precej
okrepila pozicija Volva na
ameriškem trgu, ki je zanj
tako ali tako pomemben.
Vprašanje pa je, kaj se uteg-
ne zgoditi s tovornjaškim de-
lom. Volvo je namreč tudi zelo
pomemben in velik evropski
izdelovalec tovornjakov, pri
čemer se v zadnjem času vse
pogosteje pojavljajo namigi,
naj bi se ta del združil s prav
tako švedsko Scanio, ki prav
tako izdeluje tovornjake. Sicer
pa je treba počakati, kajti ne-
kateri menijo, da bo najmanj
čez tri mesece vse znano.
Volvo S70
Nagrada
prvemu floveku
RenauHa
Renault se je v zadnjih le-
tih iz dokaj povprečne to-
varne preobrazil v visoko
donosno ter uspešno avto-
mobilsko hišo. To je bil tudi
eden od razlogov, da je revi-
ja CAutomobile Magazine
generalnemu direktorju Lo-
uisu Schvveitzerju podelila
nagrado za življenjsko delo,
ki jo je pred časom dobil
tudi Giovanni Agnelli, naj-
pomembnejši človek Fiata.
borza cen
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj;
avtomobilov. Organizatorji so izdali 30 kupoprodajnih pogodb. Pr^
so 9 vozil. Sejem je obiskalo 1000 obiskovalcev.
ZAAVTOMOBILISTE
45
Nova srebrna puščica
Na letošnjem detroitskem
rtomobilskem salonu, vse-
akor najpomembnejši to-
rstni prireditvi v Severni
jneriki in še marsikje, je
iaimler-Chrysler pokazal
|di študijo svojega skoraj
Bijskega kupeja z oznako
Ision SLR.
To je kombinacija izjemno
podobne tehnologije in tudi
pblike ter tistega, kar so imeli
liekdaj mercedesi SL in njiho-
re športne razUčice SLR v za-
ietku petdesetih let tega sto-
Btja. Vison SLR namreč »kom-
linira« to zgodovino in tisto,
ar je Daimler Benz uporabil v
lirkah formule 1 (kjer je zma-
a/ skupaj z McLarnom). Pa
I ri tem ne gre le za tehniko,
ač pa sprednji del, tako pravi-
)pri tovarni, spominja na dir-
alnik mclaren-mercedes v
1. Vsekakor je to nekaj več
I ot4,5 metra dolgi kupe, kate-
ega vrata se dvigujejo naprej
n navzgor (kar je bila značil-
lost mercedesa SL iz petdese-
ih let). Med pomembne teh-
iifne novosti je treba šteti štiri
iolutne zavore iz keramičnih
'laken, kar pomeni izjemno
'elik prihranek pri teži (zavo-
eso za 67 odstotkov lažje kot
običajne kolutne zavore); te
zavore oziroma pritisk nanje
uravnava tudi računalnik, kar
med drugim pripomore k
učinkovitejšemu in varnejše-
mu zaviranju. Avtomobilu, ki
ga imenujejo tudi nova srebr-
na puščica (po slovitem dirkal-
niku iz petdesetih), ob tem
namenjajo V osemvaljnik z
gibno prostornino 5,5 litra ter
močjo 557 KM/410 kW ter kar
720 Nm navora pri 4000 vrtlja-
jih v minuti. Do 100 km/h avto
pospeši v 4,2 sekunde, do 200
km/h v 11,3 sekunde, medtem
ko je najvišja hitrost 320 km/
h. Kdaj naj bi avto začeli izde-
lovati in koliko bo stal, še ni
znano.
Na sliki: mercedes vision
SLR.
Maserati tudi pri nas
čeprav je v resnici tako, da na slovenskem trgu ne
manjka nobena večja oziroma po količini izdelanih vozil
pomembnejša avtomobilska tovarna, hkrati drži, da urad-
nih predstavnikov nimajo nekatere manjše, pa zato zelo
znane in ugledne tovarne. Med takšne je vse doslej spadal
tudi italijanski Maserati.
Ta tovarna je pred nedavnim postala last prav tako italijan-
skega Ferrarija oziroma Fiata, kar pomeni, da je nekdanji
veliki konkurent (Ferrari) kupil nekaj manjšega konkurenta,
torej Maseratija. Ta tovarna je v zadnjem desetletju tako
rekoč životarila, kajti njeni avtomobili niso šli zelo dobro v
promet, pa tudi tehnološki zaostanek za najhujšimi konku-
renti je bil vse večji. Z novim lastnikom, torej Ferrarijem, se je
vse spremenilo. Lani je tako Maserati postavil na ogled novi
kupe 3200 GT, ki je že bil plod sodelovanja Maserati-Ferrari.
Sedaj Maserati tudi uradno ali vsaj poluradno prihaja na
slovenski trg, kajti ljubljanski Motoklub, ki sicer posredno pri
nas predstavlja tudi Ferrarija, bo v prihodnje prodajal še
maseratije. Znane so tudi cene za posamezne avtomobile, pri
čemer je znano, da naj bi 3200 GT k nam pripeljal februarja,
na voljo pa bo za približno 16,8 milijona tolarjev.
Prihaja porsche 911 GTS
Nemški Porsche se lanskih poslovnih rezultatov vsekakor
ne bo sramoval, utegnejo pa biti letošnji še nekaj ugodnejši
tudi zaradi nekaterih novih izvedenk porscheja 911. Tako
bodo na trg kmalu poslali izjemno zmogljivo različico z
oznako 911 GT3.
To je uradni naslednik prav
tako slovitega 911 RS, ki se od
običajnih variant razlikuje tudi
po novem nosu, za 30 milime-
trov nižjem podvozju, 18-palč-
nimi pnevmatikami ipd. Avto-
mobilu so v tovarni namenili
3,6-litrski vodno hlajeni bok-
ser (kar je za 0,2 litra več kot
pri običajnem porscheju 911).
Poleg tega so na motorju opra-
vili še nekatere druge spre-
membe in tako je moč narasla
na 360 KM oziroma 265 kW,
navora pa je za 370 Nm pri
5000 vrtljajih v minuti. Te
zmogljivosti so za nekako 20
odstotkov večje kot pri 3,4-
litrskem bokserskem motor-
ju, zato pa se lahko porsche
GT3 pohvali s pospeškom do
100 km/h v 4,8 sekunde in do
200 km/h v 15,8 sekunde.
Cena tega avtomobila za se-
daj še ni znana, uradno pa bo
avtomobil prvič predstavljen
na ženevskem avtomobilskem
salonu. Na sliki: porsche GT3.
Morda tudi lirošč RSi
Volkswagen žanje s svojim
novim hroščem, ki ga za se-
daj izdeluje v mehiški tovar-
ni v Puebli (ni še znano, kdaj
naj bi ga začeli izdelovati tu-
di v središču VW, torej v
nemškem Wolfsburgu), sko-
raj izjemno veliko uspeha.
Še posebej je avto uspešen
v ZDA, kjer se je doslej zanj
odločilo že 140 tisoč kupcev.
Morda to ni veliko, vendar je
treba vedeti, da stane avto z
2,0-litrskim bencinskim aU
1,9-litrskim TDI motorjem ne-
kako 35 tisoč mark, kar vse-
kakor ni malo. Očitno želi VW
ohraniti to navdušenje in ga
po možnosti še nekoliko po-
daljšati, zato predstavlja štu-
dijsko izvedenko novega
hrošča z oznako RSi.
Navzven se RSi od običajne-
ga hrošča razlikuje tudi po zni-
žanem podvozju, po velikan-
skem spojlerju na zadku, po
dirkaški notranjosti, po 140 mi-
limetrov širših prednjih in zad-
njih blatnikih, 18-palčnih kole-
sih, gumah dimenzij 255/
45R18 ipd. Novi oziroma super
hrošč kot mu pravijo je za se-
daj res zgolj študijsko vozilo,
saj še ni odločeno, ali ga bodo
začeli tudi v resnici izdelovati.
Na sliki: hrošč RSi.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
staršem kratkohlačnikov
Konec cmeravosti
Razjoče se, ker se drugi
otroci igrajo skrivalnice, on
pa bi se rad igral mamo in
ata, ker je zasedena gugalni-
ca, na katero je ravnokar ho-
tel sesti, najbolj pa takrat, ko
se vi predolgo pogovarjate s
sosedo in mu niste isti trenu-
tek na razpolago. Kako priti
na kraj malemu cmeravcu?
Starši se čutijo odgovorne
za stalno nezadovoljstvo svo-
jega otroka, pa imajo slabo
vest in občutek krivde. Ker ne
morejo odkriti konkretnega
razloga, ne vedo, kako naj mu
popravijo razpoloženje. Bojijo
se, da bi mu cmeravost prešla
v navado in da bi bil v vrtcu in
šoli zaradi tega izključen iz
družbe ostalih otrok. Ker tak-
šno obnašanje tudi živcira,
ima tudi potrpljenje staršev in
njihovo sočutje svoje meje.
Ravno tu pa je napaka, ker so
otroci, ki veliko jočejo, izrazi-
to občutljivi in pravzaprav iš-
čejo ljubezen in razumevanje.
Zakaj so takšni?
Ugotovili so, da so to frustri-
rani otroci, ki trpijo zaradi po-
manjkanja ljubezni in razu-
mevanja. Razlogi so lahko raz-
lični: od rojstva mlajšega otro-
ka, ki odvrača pozornost star-
šev od njega, pa do stalnih
prepirov v družini ali pa imajo
starši morda preveljjKa in pre-
kruta pričakovanja gtjede otro-
Tai^en otrok ima občutek,
da je ljubljen samo takrat, ko
je uspešen, pa težje sprejema
namišljene ali prave poraze,
ne glecje na to, kako majhen
je. Ali bo v takem primeru
otrok reagiral z jokom, upor-
ništvoni, demonstrativno rav-
nodušnostjo, ali agresijo, je
odvisno od njegovega tempe-
ramenta in karakterja. Vse to
so signali, ki kažejo na notra-
nje nezadovoljstvo.
Kaj narediti?
1.	Razmislite o razlogih, za-
radi katerih bi vaš otrok lahko
bil nezadovoljen.
2.	Bodite sočutni starši, ker
ste vašemu otroku, čigar samo-
zavest je omajana, potrebni.
3."	Namesto, da otroku reče-
te: »Nehaj in se obnašaj kot
velik otrok,« ga morate potola-
žiti: »Pridi, da te objamem,
mogoče se boš potem bolje
počutil.« To otroku potrjuje,
da njegova čustva resno spre-
jemate in da ni zapostavljen.
4.	Jokavemu otroku se pos-
vetite prav takrat, ko ne joka.
5.	S svojim primerom mu
pokažite, kakšen odnos je tre-
ba imeti do življenja, da bo
dpbil zaupanje v samega sebe,
glede na poraz.
Otroci nikoli ne jočejo brez
razloga, vendar je . potisno
razlikovati, kdaj to delajo sa-
mo zato, da bi dobili vse^ kar
hočejo. Če starši vidijo, daTio-
če otrok na ta način vzbuditi
njihovo sočutje, naj ostanejo
hladnokrvni in prenesejo pp-
tok solzic, sicer bodo Vedno
popuščaU. Če so že mehki in
dobrotljivi, bi ti starši storili
najbolje, da bi svojo omahlji-
vost in neodločnost zamenjali
s trdnostjo in nepopustljivost-
jo. Predvsem morajo utrditi
svoja stališča in se nato zanje
zavzemati z vso odločnostjo
tako z besedami kot z dejanji.
Od otrok morajo v tem prime-
ru pričakovati, da bodo glasno
protestirali in jokaU. Te starše
namreč tovrstne reakcije pre-
senetijo ki prestrašijo. Zaradi
svojih zahtev se ponavadi po-
čutijo krivi in negotovi. Če v
teh odločilnih trenutkih ne os-
tanejo trdni in neomajni, bo-
do sčasoma oslabil svoj polo-
žaj avtoritete. Od tod je samo
še korak do tega, da bodo
popustih in dopustih, da bo
otrok iz tega merjenja moči
izšel kot zmagovalec.
LIDUA SENIČAR
Moje
potovanje z
domišljijo
Neko nedeljo dopoldan sem
se dolgočasil. Nisem vedel,
kaj bi počel. Nato pa sem na
steni zagledal poster s super
športnim avtomobilom. V tre-
nutku mi je prišla na misel
čudovita ideja. Zaželel sem si,
da bi poletel s tem avtom.
Želja se mi je kmalu uresniči-
la.
Čez-nekaj miriut sem že
sedel v avtu. Kar naenkrat sva
poletela nad oblake. Na poti
po zraku sva srečala letalo.
Pomahal sem potnikom. Do-
hitela sva jato ptic. Nekaj jih
je sedlo na streho avta, da so
se odpočile. Spustila sva se
proti zemlji. Pristala sva na
čudovitem otoku. Tam so
cvetele in dehtele rože vseh
vrst in barv, ki so bile tako
lepe, da ti je zastal dih. Na
drevju pa so bile ptice s pre-
krasnim perjem in so rajsko
prepevale. Malo sem se še
sprehajal po otoku in srečal
opico, ki se je začela pogovar-
jati z menoj. Rekla mi je, da
lahko ostanem, kolikor časa
želim. Povedal sem ji, da se
moram kmalu vrniti domov.
Poslovil sem se in z avtom sva
poletela proti, domu.
Znašel sem se v svoji sobi,
kjer sem najbolj srečen.
TILEN SUHOLEŽNIK, 4. b
OŠ Petrovče
Praznina
Pred mano je prazen list,
čisto bel in čist,	'
ki čaka, da nekaj nanj napišem,
da nekaj narišem.
Tudi v.r!wji glavi je praznina.
Nič mi pade na misel,
nič takega,	\
kar hi imelo smisel,	,
da se napolni praznina.
i
Pa pride čas,	|
ko je ta list naenkrat čisto popisan,
čisto porisan,	i
v moji glavi ni več praznine,
vse nekako hitro mine.
NINA BAŠA, 7.,
I. oš Žale
Dirkalno Icolo
v garaži je samevalo kolo,
umazano in obtolčeno. Ne-
koč je bilo to kolo zelo lepo.
V trgovini so ga vsi občudo-
vali. Fant po imenu Tine je
starše prosil, da so mu ga
kupili.
Kolo je spregovorilo: »Spo-
minjam se, ko me je odpeljal
domov. Razkazoval me je
vsem prijateljem in jim govo-
ril, da sem dirkalno kolo. Ze-
lo se je ponašal z mano. Takoj
ko je prišel iz šole, je prišel
pome in že sva dirjala po
ulicah, stadionih in igriščih.
Toda kmalu seje zgodilo, da
me je začel metati po tleh.
Nič več ni pazil name kot
prve dni, postalo sem odrg-
njeno in umazano kolo. Niko-
li me ni očistil. To me je zelo
bolelo. Še hujše je bilo, ko me
je začel posojati drugim otro-
kom, ki so zelo grdo ravnali z
mano. Začele so mi odpove-
dovati zavore, razbili so mi
luč in mi stolkli zvonec. Na-
zadnje sem pristalo v tej za-
puščeni garaži in nihče več
me ne pogleda. Tukaj same-
vam in samo kakšna miš me
obišče. Nazadnje me je ta
oglodala, da mi je spust
zračnico. Sedaj sem popolr
ma nevozno. Zvedelo sem,
so fantu kupili motor. Nič
zavidam motorju, saj se
prepričano, da ga bo doleu
ista usoda Želim si, da bi i
dali kakšnemu otroku, ki
lepo skrbel zame. Popravil
mi zavore, mi kupil novo 1
in zvonec in zakrpal zrači
co. Izračunalo sem, da to
bi stalo veliko denarja. N
zadnje bi me očistil in zo{
bi bilo čudovito kolo. Tako
niti vrat ne odprejo, ved;
sem v temi. Vem, da bo
nekoč počistili garažo in
krat se bodo odločili, kaj i
rediti z mano. Do takrat
bom samevalo in obujalo sf
mine.«
Družina se je res odločila,
počisti garažo. Našli so ubo
zapuščeno kolo. Odločili soi
da ga odpeljejo na smetiši
Tam ga je našel reven fa
Popravil ga je, ga očedil in v
srečen se vozi z njim.
POLONA PERČIČ, 1
OŠ Štc
Vse zaradi moje pričeske
Bližal se je moj rojstni dan.
Ta dan sem hotela imeti po-
sebno frizuro, zato sem odšla
k frizerki in se prepustila njeni
domišljiji in rokam.
Stopila sem v šolo. Vse so-
šolke: »Vav! Kakšna dobra fri-
zura!« Bile so navdušene nad
mojo spremembo. Pouk je te-
kel, bližala se je športna vzgo-
ja. Med odmorom smo se
preoblekle in nato vprašale
učitelja, kaj bomo delale. Pre-
vale! Ob tej besedi me je
zmrazilo. Da bi si zaradi pre-
valov pomečkala in uničila fri-
zuro, je bila grozna misel, ki
me je prešinila. Začela sem
iskati izgovore, zakaj ne bi
telovadila. Stopila sem k učite-
lju in se opravičila, da me boli
trebuh. Ker je ravno razsajala
trebušna gripa, me je poslal
domov, da se ne bi kdo nale-
zel. Seveda se s to njegovo
odločitvijo nisem strinjala, za-
to sem začela jecljati, da bom
že preživela ta dan v šoli. A
učitelj je vztrajal pri svojem.
Vzela sem torbo in se ozrla po
sošolkah, ki so se vse na skri-
vaj smejale, saj so vedele, za
kaj gre. Nato sem morala laga-
ti še v tajništvu, da grem do-
mov, ker me boli trebuh. Taj-
nica mi je polagala roke
čelo, da bi videla, če ima
vročino. Končno sem odi
domov.
In doma! Stopila sem skc
vrata in vsi so me »napadi
»Kaj pa delaš doma? Saj je u
šele pol enajst?«
Naredila sem se, kolikor
je dalo, bolno, in se tudi nji
na debelo zlagala, kako r
boli trebuh. Mami mi reče,'
mi bo skuhala čaj, jaz pa r
grem spat. Z veseljem se
odšla v svojo sobo. Premišl)
vala sem, kako sem vsem laf
la in se pretvarjala. In to v
zaradi nove frizure! Sama s£
sem se smejala in ugotovi
kako prav mi je prišla mc
igralska žilica ta dan. Hv«
bogu, da jo imam.
Ko sem naslednji dan pri-
v šolo, me je učitelj čudi
pogledal: »A nisi bolna?«
Jaz pa se mu samo nasme
nem: »Ah! Samo prebavi
motnje.»
Iz tega smo se vse nel^
naučile: nikoli nove frizure i
dan, ko imamo športno vzg
METKA DOBRAVC, 7.
OŠ Šempeter v Savinjs
doli
v MODNEM VRTINCU
47
»Fdce-lifKng« spomladanske mode
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Vsa poročila iz svetovnim
jjiodnih centrov, ki obravna-
vajo povsem nove ali le pom-
lajene obraze prihajajoče
ffiode, se začenjajo nekako v
jtilu: »Eksplozija domišljije
v barvah, materialih, pom-
poznih strukturah, vzorcih
in oblikah...« Če pa vso to
trendovsko izvirnost vidimo
2 očmi tistega smrkolina iz
Cesarjevih novih oblačil, ki
je ob pogledu na skoraj golo
cesarjevo zadnjico vzkliknil:
»Kakšno imenitno oblačilo
i neki, saj ga sploh ni...«, pa
i nas silna evforija kar malce
spusti.
I Ali drugače povedano: če bi
! vas z uvodno predstavitvijo
I nove spomladanske mode
i opozorila na tendence, ki jih
^ vsekakor morate upoštevati,
i pri tem pa naštela trende kot
Red flashes, Radical chic, The
silent revolution, Ethno-de-
cor, Easy style, Strech com-
fort, Oriental cuts..., bi mi za-
gotovo rekli: »Pojdi ti lepo pro-
dajat meglo komu drugemu.«
Veste, kaj? Prav imate.
Iz silno učenih in zapletenih
opisov prihajajoče mode si
običajen Zemljan, ki mu moda
usodno ne usmerja življenja,
i temveč mu nudi le drobne
j vsakdanje radosti, res ne more
j kaj dosti pomagati.
1 Zato iz velikanskega kolaža
tf danes le nekaj osnovnih izsekov
» novomodnega »face-hftinga«.
Osnovne linije
- poloprijeto, dolgo in krat-
ko v enem - na delu je asime-
trija. Asimetrični robovi obla-
čil, asimetrični ovratniki na
srajčnih bluzah, orientalske li-
nije s kimono rokavi - hlačni
kostimi s »prekratkimi« hlač-
nicami;
-	zračne pletenine, kvačka-
nine kot čipka, kot pajkova
mreža, vezenine, trensparen-
ca v več slojih;
-	twin-seti, kompleti jopic z
bluzami, boleri z oblekami, ki
odkrivajo, pokrivajo kolena
ali celo gležnje, pleteni plašči,
maxi cardigani;
-	nenavadne kontrastne
kombinacije materialov (npr.
usnje in prosojen muslin, vol-
na in til, rafija in svila, poti-
skan šantung, svilen žoržet in
tanek filc...);
-	nebarvno-barvna tripere-
sna deteljica: bela, siva in čr-
na, ki se jim kot hit barve
pridružujejo tudi ognjeno rde-
ča, modra in roza. Slednja
morda kot zaščitna barva slav-
ne punčke Barbike, ki praznu-
je letos svoj štirideseti rojstni
dan.
Bo dovolj za prvi vtis? Sta-
vim, da ste med naštetim vsaj
na en modni predlog potrkali
s prstom in ugotovili: »Tole pa
sploh ni slabo...«
Čista moda po siovensico
Pred sejmom Moda-Fashion 1999 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču
Prejšnjo sredo je bila na
ljubljanskem Gospodarskem
razstavišču tiskovna konfe-
renca, na kateri je bilo pred-
stavljeno nekaj novosti, ki
bodo obeležile letošnjo 46.
vseslovensko modno priredi-
tev. Sejem Moda Fashion z
imenom Čista moda 99, bo
za široko javnost odprl vrata
med 10. in 12. februarjem, za
novinarje in strokovno jav-
nost pa že dan prej, 9. fe-
bruarja.
Letos bodo na razstaviščnih
prostorih ponovno predstav-
ljene številne modne smerni-
ce in zapovedi, ki jih oblikuje-
jo domači proizvajalci. Njim
ob bok se bodo postavila tudi
tuja podjetja, med razstavlje-
nim pa bo največ moške, žen-
ske in otroške konfekcije, na
ogled bo jeans in casual pro-
gram ter perilo, tekstilije, us-
njena galanterija in nepogreš-
ljivi modni dodatki.
Sejmu se letos prvič priklju-
čuje tudi Društvo optikov Slo-
venije, ki z nekaterimi svojimi
člani oblikuje salon optike,
kjer bo razstavljenih preko tri
tisoč modni okvirjev očal - ko-
rekcijskih in sončnih, svetovno
priznanih oblikovalcev. Pred-
stavnik društva je ob tej prilož-
nosti hudomušno pripomnil:
»Očala bodo na sejmu mode
zato, da bi Slovenci bolje vide-
li.« (AH spregledali, op.p.)
Ponovno bodo na sejmu
zaživeli tudi ljubljanski zma-
ji - pet nagrad, ki bodo pode-
ljene v vsaki skupini izdel-
kov. Tudi tradicionalne mod-
ne revije v izvedbi Studia
Društva modnih delavcev Slo-
venije pod taktirko Roka Lasa-
na bodo popestrile sejemsko
dogajanje, za obiskovalce pa
bodo brezplačne.
Na tiskovni konferenci pred ljubljanskim sejmom mode so bile »za pokušino« predstavljene
nekatere kreacije za jesen-zimo 1999/2000. Na fotografijah: Rašica in Industrija usnja
Vrhnika. Foto: Stane Jerko
. Med 85 odgovori na nagradno vprašanje je bila večina
pravilnih, da pomeni izraz »cul de Pariš« pariški zadek-oporo
' iz žic. Nagrajenka januarja je Andreja Dečman, Sp. Preloge
17a, Slovenske Konjice. Podjetje ZLATI D iz Žalca jo
nagrajuje z darilnim bonom za 10.000 tolarjev, ki ga lahko
unovči v katerikoli od njihovih prodajaln.
Nagradno vprašanje
kako je ime sestri pokojnega italijanskega
Modnega kreatorja giannija versaceja ?
a)	Guilia
b)	Donatella
c)	Linda
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Ko Celje postane premajhno
Občinski analitik kupil Zlatarno, v sosednji stavbi gurman - Rigelnik ne more brez Kovinotehne, časnik na direktorjevi kljuki, dragoceni Cartier za ženo
Pokrajina ob Savinji bo
očitno še naprej brez mini-
stra. Obrambni resor bo naj-
brž zasedel Gorenjec, tudi z
Darsom slabo kaže in tako
so v zadnjem času službe v
prestolnici dobili le nekate-
ri nekdanji člani uprav naj-
večjih podjetij.
Celje je bilo nekdaj zlatar-
sko mesto, kjer so izdelovali
celo olimpijske srebrnike in
sloves bo Zlatarni poskušal
povrniti novi lastnik Bojan
Albreht. Najdlje je živel v
Pristavi pri Mestinju in je bil
zagrizen gimnazijec (njegova
šibka točka je bila nemščina),
prvo plačo si je prislužil v
analitsko-planskem oddelku
šmarske občine, z diplomo
ekonomista pa je postal di-
rektor Zdravilišča v Atomskih
tophcah. Šefoval je tudi go-
stinsko-turističnemu delu
TTG, nakar je odšel na svoje
in z Agencijo A&B med prvi-
mi začel z zakupom medij-
skega prostora. Nastal je še Al
inženiring, s katerim se je
uveljavil z investicijami v
»nobel« hotele, v portoroški
marini ima zasidrano 12-me-
trsko jahto, spodletelo pa mu
je samo pri nakupu šolske
ladje jugo vojske Galeb.
V Zlatarnini soseščini je z
značkami, pokali in kolajna-
mi dolgo uspevala Aurea, po
novem Heledi's. Novi lastnik
je predlani postal Edi Flis iz
Arclina (prvo polovico imena
družinskega podjetja je pris-
pevala žena Helena, v posle
pa je vključen tudi sin Rok),
ki je z zasebništvom začel že
pred dobrimi tremi desetletji.
V Podplatu je na prvem do-
mačem stroju začel z avtoga-
lanterijo in napisnimi tabla-
mi, prvi v bivši Jugoslaviji je
izdeloval audio kasete in tudi
snemal, nadaljeval je z opre-
mo za lokale zlatarjev, urar-
jev in optikov, zastopstvi za
Nemce in Avstrijce, zadnje
leto pa je med njegovimi
strankami tudi Slovenska voj-
ska. Flis drugače med prijate-
lji velja za pravega gurmana,
ki na točno zapovedan dan
nazdravi z mladimi vini iz
Medane in Francije.
Močno osiromašena pa je
uprava Kovinotehne. Najprej
je sredi lanskega leta odstopil
dolgoletni direktor Aleš lic
(zdaj je vodja predstavništva
v Pragi, med obrtnim sejmom
pa se je z imenitnim znanjem
ruščine izkazal kot prevaja-
lec), za katerega je že skoraj
pozabljeno, da je bil leta 1983
nekaj mesecev tudi predsed-
nik začasnega kolektivnega
poslovodnega organa Gore-
nja. Tako v Celju kot v Vele-
nju je nasledil Hermana Ri-
gelnika, ki se še zdaj opira na
Kovinotehno. Temu Korošcu
je žena zaradi nenehnih spre-
memb nekoč napovedala, da
se bo verjetno ustavil v kopr-
skem pristanišču. Zadnja leta
se je ustalil kot direktor Auto-
commerca, kjer je od novega
leta njegova pomočnica Mile-
na Sedovnik. Prva celjska lio-
nistka je bila v upravi Kovino-
tehne kot magister ekonom-
skih znanosti zadolžena za
področje ekonomike, in ka-
drov, že jeseni pa je^ odšel
tudi Tomaž Berginc (v Tele-
kom), ki je v petčlanskem vr-
hu skrbel za komercialo.
Ljubljana je dokončno zva-
bila tudi državnega svetnika
Boruta Meha. Pred letom dni
je še bil desna roka Gorenje-
vega direktorja Jožeta Stani-
ča, potem pa so se vezi skrha-
le in Velenjčan je po desetih
letih službovanja (pred tem
je bil enako dolgo v Eri) odšel
k Novi ljubljanski banki, kjer
je kot pooblaščenec uprave
spremljal poslovanje Sloven-
skili železarn. Z aprilom bo
postal šesti član uprave Petro-
la, ob imenovanju pa so ga že
razglasili kar za predsednika.
Takšno funkcijo ima le pri
velenjskih skakalcih, kjer je
lani zamenjal dr.Evgena Der-
variča (odšel je v tenis), sicer
svetovalca direktorja Premo-
govnika Velenje dr. Franca
Zerdina.
Prav nenavadno razvado
ima njihov someščan Marjan
Gaberšek. Direktor M Cluba
vsako jutro s kljuke vhodnih
vrat sname časnik, da ga lah-
ko še pred odhodom v službo
v miru prelista, še bolj kot
oblačila (lansko poletje so
Angleži hoteli kupiti kar ce-
lotno kolekcijo) pa so zažele-
na vabila na »njegov« avgu-
stovski VIP turnir v tenisu in
nekateri so za naklonjenost
pripravljeni plačati zajetne
denarce.
Najbrž edina specializirana
trgovina z opremo za golf je v
Slovenskih Konjicah (lastnik
je seveda veleppdjetnik Franc
Riemer, ki ima celo svoje vad-
bišče), kjer je zaposlenim s
trinajsto plačo zadnje prazni-
ke polepšal samo Andrej Ban.
Ženo Jožico (za prijateljice
Doda, sicer hči prvega demo-
kratičnega župana Jožeta Ba-
rage, ki je zdaj upokojen in
zavzeto proučuje zgodovino
mesta) -je osrečil z dragoceno
uro Cartier in čeprav nima
zvenečih akademskih naslo-
vov, posle s čistilnimi krpami
vodi zelo donosno. Nekaj ma-
lega se lahko zahvali tudi oče-
tu Francu, nekdaj kadroviku v
Konus, predsedniku konjiške
skupščine, nato direktorju
Merxa, poslancu in svetnil
(nazadnje v prejšnjem ma
datu), ki je upokojitev pn
mesecem dočakal kot direkt
regionalnega podjetniškej
centra. Nekaj nadzornih pol
žajev je vseeno obdržal, :
sredi osemdesetih pa so našt
li, da je sočasno opravljal n;
manj 26 funkcij.
ŽEUKO ZUI
Bojan Albreht
Edi Flis
Milena Sedovnik
Aleš lic
Borut Meh
Marjan Gaberšek
Andrej Ban