GORIŠKI SLOVENEC Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1- Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane Izhaja vsako sredo in soboto. Linhart ali Žolger ? Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad. cene za letne naročnike. Pri sodelovanju v tem časopisu je imel pisec teh vrst ponovno zadoščenje, da se je njegovim nazorom na široko pritrjevalo, toda ponovno se je izrazilo tudi dvom glede iskrenosti časopisa in se celo označalo izdajatelja tega časopisa kot novega Linharta. Primorani smo, da tudi glede tega spregovorimo nekaj besed v pojasnilo in pomirjenje nezaupljivih rojakov. Za časa avstrijskega gospodstva v slovenskih deželah jo izdajalo avstrijsko nemčurstvo v Mariboru slovenski list, ki je nosil ime «Štajerc» in kojemu je bil uredik zloglasni Linhart. Ne moremo tajiti, da je bil začetek «Goriškega Slovenca» tako klavern, da'si ljudstvo ni moglo drugega misliti, kakor da ima prfed seboj drugo izdajo «Štajerca», za kojim stoji nov «Linhart». No, hvala Bogu, danes bi bilo težko vzdržati tako trditev, kajti zadostuje pač čitanje par številk «Goriškega Slovenca», dt se moraš prepričati, da nima naš list nikake sorodnosti z bivšim «Štajercem». Vsako primerjevanje s tem listom je nemogoče, ako se pomisli, daje isti bi! vzdržan z dohodki nemškega «Schul-vereina» in z okornim namenom, da bi ugladil pot nemškutarstvu po spodnjem Štajerskem, dočim je «Goriški Slovenec» nekaka koncesija italijanske vlade goriškim Slovencem z namenom, da se bi skozi «Goriškega Slovenca» informiralo vlado o težnjah slovenskega prebivalstva na Goriškem in naopak, da bi bilo informirano slovensko prebivalstvo o pravcatem stališču italijanske vlade v zasedenih ozemljih. Naravno pa je, da jo odvisno vse od razpoloženja slovenskega prebivalstva in da je to v tem položaju skrajno kočljiva naloga, koje se je vsak bal, ker si ni bil na jasnem, kako je tako delo začeti. Kratkovidneži se colo upajo trditi o nepotrebnosti takega glasila, dočim mora biti vsakemu razboritemu duhu jasno, da je treba plesti politične niti v vsakem položaju in da se lahko koristi na različne načine, na da se bi spravili v nasprotje s svojimi koristmi ali z obstoječimi razmerami. * Kje tiči ključ bodoče goriške politike, smo že ponovno dokazovali in jasno povedali, da leži v strem-Ijenih, ki nas vodijo k sporazumu. O potrebi take politične smeri na-sprepričujejo vsakdanji dogodki in pogovori. Radi tega obsoja naš list vsako ščuvanje, naj prihaja isto od katere koli si bodi strani. To je naloga «Goriškega Slovenca», koje se ne moremo sramovati. Zbog sedanjega političnega položaja ne moremo sicer računati na mnogo sotrudnikov, a zadostuje nam konstatacija, da je list vzbudil zasluženo zanimanje. Na ugovore, da bi bilo bolje počakati, moramo ugovarjati, da rabijo goriški Slovenci sredstva za premostitev preteklosti s sedanjostjo. «Goriški Slovenec» ima zasluge v tem pogledu, ker dela pot bodočim politikom, ki bi inače stali v gotovem trenotku pred prepadom. Ravno tako plehki so tudi'ugovori, da je vsak stik s činitelji italijanskega naroda smatrati kot izdajstvo na narodu, ako se pomisli, da je vsaka obuda našega življenja nemogoča v nasprotju s tukaj gospodujočimi o--fe'asiiilk nasprotna politika je izdajstvo, ker peha naše ljudi od te zemlje v tujino in v obup. Takrat, ko je Avstrija ustanovila jugoslovansko ministerstvo, ki je je vodil od vlade in krone odvisni profesor Žolger in v kojega uradu je sedel plem. Andrejka, referent za internacije Slovencev, se ni nihče škandaliziral, ampak toliko eden, ka- kor drugi sta žela obče priznanje pri .Slovanih in sta bila priljubljena gosta v strogo narodnih sestankih na Dunaju in drugod. Da ne govorimo o drugih, ki so bili vsaj pred vojno intimni prijatelji one vlado, Ivi je brez usmiljenja internirala, mučila in besila Slovence, Hrvate, Srbe, Čehe itd. itd. brez razlike. Toda en Žolger se ni sramoval sprejeti ministerstva iz rok avstrijskih rabeljev in nihče mu ni tega opo-čital, ker je vsak vedel, da bode mož kljubu temu zagovarjal korjsti Slovanov. Seveda, kakor nam je neljubo, da bi tolmačili Goriški Slovenci naš list za drugo izdajo «Štajerca», tako tudi ne moremo trditi, da smo «m’u-tatis mutandis» to, kar,je biDsvoje-dobno Žolger. Toda primer se nam je zdel prepričevalen, ker ljudstvo rado pretirava dobro in slabo. Upamo, da bodemo mnogo koristili, toda vsak mora umevati, da se more to zgoditi le z vrlim sodelovanjem onih moči, ki ostanejo v deželi. Ddnes je sicer že mnogo zamujenega, toda mnogo se da z umno politiko še popraviti. Pred seboj imamo ustanovitev posvetovalne komisije za osvobojene dežele. Kdo bode zastopal ko isti goriških Slovencev ? Po deželi ali v deželi se ustanovi odseke te posvetovalne komisije^ kako naj se vdeleže Slovenci teh posvetovanj, ako niso še prišli do nikake smeri v svoji krajevni politiki ? V Trstu je vže ustanovljena deželna komisija za vojne pohabljence, vdove in sirote v vojni padlih vojakov. Kdo zastopa tam naše interese ? Ni več dvoma, da zgubljamo dragoceni čas v očakovanju, ki nam gotovo ne donese nikakega sadu. Svarimo vsled tega vse Slovence na Goriškem, naj ne ogibljejo več, ali stoji za «goriškim Slovencem» res kak nov Linhart, pa tudi naj ne računajo, da dobe, kedar hočejo, kakega novega Žoigerja, marveč poslušajo naj naš glas in naj nam siede po poti, ki smo jo začrtali v nadi, da dobimo prej ali slej posnemovalce. Vsakdo pa mora posneti iz teh besedi, da se gre za skrajno resno akcijo s dalekosežnim! cilji in daje vsako nasprotovanje škodljivo ne nam, ki vzdržujemo list, marveč celokupnemu slovenskemu prebivalstvu, ki bi lahko zašlo v smeri, v koje je ne marajo potisniti niti naši naj hujši nasprotniki med telovevci. Resno naj vzamejo v pomislek naše besede tudi oni, ki se drže bodisi iz sovražnosti, bodisi iz nezaupanja na strani, in naj si predocijo sliko o kači, ki se jo vidi po lekarnah kot simbol zdravja in življenja in ne zvijače,' za kar nas bi hoteli nekateri iz neumevnih razlogov tolmačiti. J. P. Italijanski dolg. Zadnje dni se mnogo čuje in čita o italijanskemi dolgu. Kakor navadno, raz-praljajo taka vprašanja ljudje, ki niso v stvari zadosti poučeni in prihajajo vsled tega do popolnoma krivih zaključkov. Minister Schanzer je pred kratkim izjavil V italijanski zbornici, da ima Italija okolu 80 miljard dolga. Po neki stari statistiki je bilo cenjeno italijansko narodno premoženje^ na 80 miljard lir. Evo Vam takoj zaključek, da nima Italija niti Vinarja več, ker je cel polutok z Vsemi hišami in pridelki popolnoma hipotekiran. Potemtakem bi ne bilo več italijanskega narodnega premoženja in Velikanski čudež bi bil, da kroži italijanska lira še vedno z večjo vrednostjo nego avstrijska krona. Toda stvar je taka. Pred vsem ni res, da je znašalo italijansko bogatstvo pred Vojno le 80 miljard lir. To je namreč stara cenitev, ki sega kakih 50 let nazaj, dočim ceni italijanski ekonom Gini italijansko narodno premoženje pred vojno na 100-110 miljard. Razun tega je zapo-paden v 80 miljardih tudi prejšni dr- žavni dolg, ki je znašal 15 miljard. Vojni dolg bi bil potemtakem požrl k večjemu dve tretjini italijanskega bogatsVa pred vojno. Dalje se 110 miljard vrednosti ne more primerjati s SOtini miijardami dolga, kajti Vrednost je računana na podlagi cen, ki so bile v veljavi pred Vojno, dočim tvori 80 miljard dolga današnjo Vrednost lir, kojih nabavna moč se. razlikuje od prejšnih kakor dan in noč. Ako se bi hotelo ceniti italijansko narodno premoženje na podlagi današnje vrednosti lir, bi poskočila Vrednost najmanj na 250 miljard, potemtakem najmanj na dvojno. Tako je vzeti vrednost narodnega premoženja, ako se vpošteva, da je plačati 80 miijardni dolg z novimi lirami. Potemtakem je hipotekirana dejanski tretjina italijanskega narodnega premoženja in ne vse, kakor trdijo nekateri. Konečno je pa še vpoštevati, da od teh 80 miljard dolga je 20 miljard vzetih izven države, koje mora Italija v polnem znesku povrniti. Drugih 60 miljard jo pa doma, ki krožijo kot vojno posojilo ali dolgovi države napram posameznim italijanskim državljanom. Teh 60 miljard potemtakem ni-šlo iz države, marveč zdaten del tega bogatstva je menjal le žepe. Dosledno je ostala ta vrednost doma in se da tudi izkoristiti v.davčne namene tako, da bodo tudi obresti tega dolga obložile po večini lastnike vojnih dobičkov oziroma tiste sloje, ki posedujejo obveznice vojnih posojil. Konečno je predvidevati, ----------------— Jugoslovanska zahteva glada raškega pristanišča odbita. PARIZ 28. („Coriere deila sera“). Pred nekaj tedni je jugoslovanska delegacija predložila gospodarskemu svetu predlog, naj bi se dovolilo belgrajski Vladi, da ustanovi v Reki trgovinsko bazo za izkrcavanje, in prevažanje izdelkov, ki so namenjeni za Jugoslavijo, proti Srbiji. Med razpravo o tem predlogu v gospodarskem svetu je Voipi takoj na-glašal neutemeljenost te zahteve, ker je izvažanje blaga iz Reke V Jugoslavijo bila itak svobodna, posebno po odpravi naredbe hrvatskega bana, s katero je ie-ta približno pred šestimi meseci prepovedal uvažanje italijanskega blaga. Medtem ni bil gospodarski svet sedež, V katerem bi se mogla dovoliti ta baza, ki je bila samo izgovor, da se omogoči zahrbtna, čeravno delomična zasedba reške luke po srbskih oblastih in neizogibno tudi po četah. Vsled izgredov, ki jih je povzročil obstoj francoske baze, se je zdelo neprimerno, da se ustvarjajo nove prilike za spore in morebitne spopade, ki bi jih bilo gotovo povzročilo uvajanje, četudi pod krinko preprostih trgovinskih namenov, srbskih ali jugoslovanskih elementov v Reko. Gospodarski svet je spoznal utemeljenost teh razlogov in je izjavil, da ne spada v njegovo območje ' rešitev tega vprašanja, ki se zdi, da je več politiškega nego gospodarskega značaja : predložil ga je na to svetu petorice, a ga opremil z neugodnim poročilom. Danes je prišel srbski predlog pred medzavezniški Vrhovni svet skupaj z več drugimi zahtevami delegacije SHS. Svet petorice je zavrnil jugoslovansko zahtevo glede trgovinske baze v Reki, ker jo smatra za nepotrebno. Ko pa je bilo predloženih drugih sedem srbskih zahtev glede poprave meje z Madžarsko, z Romunsko, z Bolgarsko in glede pravice do takojšnje zasedbe tamošnjih krajev, ki jih zahtevajo, se je razvilo razpravljanje o predvprašanijh. More li konferenca upoštevati te zahteve, ko kaže belgrajska vlada tako omalovaževanje konferenčnih sklepov? Le-ta je že dvakrat pozvala Jugoslovane, da izpraznijo Celovec in ozemlje, na katerem se ima izvršiti ljudsko glasovanje, toda oni se niso pokorili. V takih okoliščinah bi u-poštevanje teh zahtev pomenilo, da se molče odobrava tako omalovaževalno obnašanje. Na razpravi, pri kateri so sodelovali Baifour, Clemenceau in Tittoni, jte bilo sklenjeno, da ne bo Vrhovni medzavezniški svet upošteval ne samo sedaj se-, dem zahtev jugoslovanske delegacije, temveč tudi drugih, ki bi jih še morda predložila, preden se belgrajska vlada ne povrne k Večjemu spoštovanju napram konferenci. s tem, da izprazni Celovec in drugo ozemlje, ki je bilo neupravičeno zasedeno“. * Dodatno k tej vesti prinašamo komentar italijanske „Stampe“, ki opisuje jadransko Vprašanje na sledeči način: „VerhoVni svet je položil reško vprašanje k spanju. V resnici spi sedaj celo jadransko vprašanje, kajti psihologični moment za razpravo tega Vprašanja se ni še povrnil. Mislimo si, da bode trajalo to spanje še kak teden. Kar se čuje v tem pogledu tu pa tam, ne prihaja iz konference, marveč so le mnenja, ki jih o priložnosti izražajo politični diletanti. Vsakokrat, ko postane kako vprašanje dolgo kakor kača, pripihajo zasopljeni k razgovoru tudi oni, ki so se pečali do sedaj z „motuum perpetuum“ ali krožno kvadraturo. Silijo se naglo v temno ozračje s svojimi rešitvami, ki najdejo vedno kakega poslušalca. Ako se bi hotelo naštevati vse zdravilne pripomočke, ki so bili nasvetovani za rešitev jadranskega Vprašanja v predsobah mirovne konference, se bi dalo svetu preveč snovi za smeh, dočim je v njegovem interesu, da se privadi na resnost. Kakih 10 dni sem kroži vest o predlogu, da se bi spremenilo resica poslopja v nekakako cev, da se zamore tam vpostaviti italijansko zastavo v polni neodvisnosti. Ta načrt je od nekega amerikanca po imenu Nelson Gay in resnica je, da gledajo Francozi ta načrt z nekakim zanimanjem. Bauerja nadomesti Renner. Kakor znano je odstopil avstrijski minister za vnanje zadeve, Bauer, ker smatra mirovne pogoje entente za nesprejemljive. Sedaj je dobila mirovna konferenca obvestilo, da nastopi to mesto sedanji državni kancelar Nemške Avstrije, Bauer, znan socijoiog in pisatelj iz krogov bivše socijalistične stranke na Dunaju. Sicer pa ostane Bauer minister za socijalne zadeve. Nadalje je zaprosila, nemško-avstrijska delegacija sedemdnevnega podaljšanja za odgovor na drugi del mirovnih pogojev, ki jih je vročila ententa delegatom Nemške Avstrije. Konečno je Renner obrazložil mirovni konferenci težavno stališče Nemške Avstrije zbog popolnega pomanjkanja premoga, ker so sosedne države, kakor Poljska in Češka popolnoma zaprle svoje meje napram Nemški Av*r,-iji. Renner prosi konferenco, da se bi zavzela za rešitev tega vprašanja. * Glasom parižkih poročil je konferenca Vže privolila v podaljšanje roka za odgovor Nemške Avstrije, toda domneva se, da se podpis mirovne pogodbe ne izvrši pred polovico meseca avgusta. Razkrit atentat slovenskega polka na bivšega cesarja Karla I. VIDEM, 28. O atentatu, ki se je meseca majnika leta 1918. v Caminu di Codroipo dogodil proti zadnjemu avstrijskemu cesarju, pripoveduje V svojem dnevniku duhovnik Giacomo Zamparo naslednje: „Ob Tiimentu bi se biie 4. majnika leta 1918. morale vršiti velike vojaške Vaje, ki naj bi se biie zaključile z vojaško slavnostjo z igrami, tekmami, koncerti, plesi itd. v navzočnosti cesarja Karia I. Cesar se je peljal skozi Codroipo ob 10 dopoldne V avtomobilu, ki je bil Ves v cvetju. Pred njim so se vozili z drugimi avtomobili gojenci velike častnike šole v Passerianu s svojimi u-čiteiji, potem avstrijski generalni štab in vrhovno armadno poveljništvo. Ko so prispeli v Camino di Čodroipo, so se zbrali vsi na terasi gospoda Francesco Strollija, in ko naj bi se bilo pričelo, je v razdalji enega kilometra počilo kakih šestdeset strelov, izhajajočih od slovenskih Vojakov 2. gorskega polka, ki je bil nastanjen v Jutizzu. Cesar ni bil zadet. Pravijo, da je bil en general gotovo težko ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl v nekoliko dneh. Vaje in slavnosti so se takoj odpovedale, cesar je odpotoval takoj in vojaštvo, ki naj bi se bilo vrnilo šele pozno zvečer, je bilo doma že pred poldnevom. O tem dogodku ni nihče govoril; gorje mu, kdor bi bil govoril, ker bi bilo šlo za glavo! V Avslriji se stvar ni izvedela in mislim, da se tudi sedaj še ne ve. Avstrijski listi so celo poročali tedaj, da je cesar obiskal Vojaštvo, ki je bilo na fronti v raznih črtah, in da je bil povsod navdušeno sprejet“. Prihod Polk-a na parižko mirovno konferenco. Državni podtajnik Zjedinjenih držav Polk je došel v Pariz, da nadomesti trudnega Lansinga. Sumi se, da prinaša v svoji uradni torbici važne stvari. Pred vsem se gre za definitivno vre-ditev mirovnih sklepov z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo ter gospodarskih Vprašanj. Na dnevnem redu je še vedno Vprašanje Tracije, ki jo hočejo pogolniti Grki in odriniti Bulgare od egejskega morja. Zviti politiki Venizelosa se je vže posrečilo pridobiti na svojo stran vse zaveznike razun Amerike, ki podpira Bul-garijo: Ker pa odtehta amerikanski vpliv vse druge, se pričelo iskati izhode v nekakem kompromisu, temeljem kojega dobe Bulgari nekako „okence“ na Egejsko morje. Razprava tega Vprašanja je omogočila italijanskemu načelniku delegacije Titto-niju stopiti V dogovore z Venizeiosom in vstvariti italijanskogrški sporazum, ki je baje vže gotova stvar. S tem je tudi pojasneno, zakaj je Italija nehala podpirati Bulgare in se Vrgla odločno na grško stran, dočim iščejo Bulgari prijateljstva pri Jugoslaviji. Toda tudi to je trda kost. Bolj kot vse drugo je pa pri srcu Italiji sklep dobrih ^gospodarskih dogovorov z Ameriko. Čudno zveni vest, da zalaga Amerika Francijo z vso radodarnostjo, da ji dovoljuje nadaljne predujme, s kojimi si nakupuje Francija potrebščine in živino v Ameriki. Baje dobi sedaj Francija 51.000 glav mlečnih krav in se ji ponudi za smešno ceno Ves vojni materijal amerikanske armade, ki je imel služiti večmiljonski armadi in ki se ceni na več nego pet miljard vrednosti. Obsega pa vse mogoče predmete. Med temi so poljedelski stroji, celi vlaki z lokomotivami vred, neizmerne množine perila in oprave. Zjedinjene države se ne vmešavajo Več v denarne pogodbe med amerikan-skimi in francoskimi bankami in prepuščajo polno svobodo bankirjem, dočim poroča Nitti v zbornici, da je Italija izključena tudi od zasebnega denarnega trga v Ameriki, dokler ne zajamči stalnosti in jasnosti V svojem položaju! TittonijeVa politika čili za tem, da bi dobil Anglijo in Francijo na svojo stran in takorekoč po ovinkih prišel prej do zaključkov na gospodarskem polju, nego V teritorijalnih vprašanjih, o kojih je zadnji čas že itak le malo slišati. Toda A-meriki je na tem ležeče, da prepreči to politiko in obveže Italijo na gospodarskem polju v svrho, da lažje uveljavi svojo voljo v teritorijalnih Vprašanjih. Pred zaključkom vojne so bili zavezniki radodarni z obljubami napram vsaki državi, danes pa, ko se gre za konkretno izpolnitev, imajo čudno nevtralno vest, ker bi najraje Vse nevtralizirali, česar ne morejo spraviti pod svojo streho. BAUER IN ERZBERGER proti pa n g er man isto m. Ziirih 29. V narodni skupščini v Wei-marju se je nadaljevala razprava o Vladni izjavi glede vojne krivde, toda razkritja Erzbergerja stoje še vedno V ospredju. Gothein na pr. je ugotovi!, da zadene bivšega nemškega cesarja velik del krivde na izbruhu svetovne vojne in da bode njegova oseba stalno ogroževala odno-šaje Nemčije z vnanjimi državami. Müller zagovarja Erzbergerja. Izjavlja, da je došlo pismo papeževega nuncija V Berlin dne 5. septembra 1917. Priložena mu je bila neka prošnja angleške vlade. Iz te je bilo posneti, da ne bi bilo mogoče priti do trajnega miru, dokler se centralne države ne izjavijo glede svojega namena z Belgijo. Govornik dostavlja, da izhaja jasno, da je tvorilo belgijsko Vprašanje sredotočje mirovnega Vprašanja. Vsporeden korak je storil cesarski urad za Vnanje zadeve potom nekega nevtralnega diplomata, da zadobi stik z Anglijo. Govornik pravi, da je došlo nuncijevo pismo potem, ko je bil ta korak Vže storjen in omenja, da je prevzel to nalogo neki španski poslanik. Angleški poslanik pa je baje odgovoril, da ne ve, kako stališče zavzame njegova Vlada v tem vprašanju. Prvi pogoj je bil ta, da odkrije Nemčija svoje zahteve. Müller dostavlja, da je skušala nemška taktika spoznati le pogoje nemških zaveznikov, ki so pa, podpirani od Amerike, zahtevali, da se jim razločno povedo nemški vojni cilji. Nadalje pravi Müller, da je možno u-gotoviti danes tri stvari: 1. da ni Michaelis ničesar sporočil strankarskim voditeljem o papeževem pismu; 2. Da je bila obljubljena strankarskim voditeljem odločna izjava glede osode Belgije; 5. Da je bila Michaelisova izjava vse drugo nego natančna. Govornik se spušča dalje v opis armadnega vodstva in trdi, da sta bila Tirpitz in Ludendorf dva največja pohujšljivca nemškega naroda. Ministerski predsednik Bauer konsta- GORIŠKI SLOVENEC» tuje, da je odgovorna za vojne posledice zločinska politika vodilnih krogov. Govornik vzdržuje dalje trditev, da so bili Angleži pripravljeni za sporazum, ako bi obrazložila Nemčija svoje vojne cilje, toda nemška vlada se je branila dati odgovor. Te izjave, ki jih je podal v narodni skupščini Müller, potrjuje in jih celo ob-težuje neki govor voditelja demokratične 'stranke; Hausmanna, ki ga je držal na sestanku demokratične stranke V Wür-tembergu. Hausmann je trdil, da se ne le „svet sedmorice“ ni bi! obveščen o mirovnih ponudbah entente potom Vatikana, ampak celo državni podkancelar Payer ni vedel o tej stvari ničesar. Bauer čita na to glede izjave Erzber-gerjeve in Ludendorffove neko pismo, ki je je poslal Michaelis dne 12. oktobra 1917 Hindenburgu, v kojem zahvaljuje Michaelis Hindenburga in Luden-dorffa, ker sta Vzdržala svoje stališče v kronskem svetu, in dostavlja, da pripo-znava zahteve verhovnega poveljstva, da se mora v svrho gospodarske spojitve Belgije z Nemčijo ista prisvojiti Lüttich kot ozemlje, ki ima'služiti v zaščito industrije in nuditi potrebna strategična jamstva za stalnost položaja. Nato čita Bauer zopet odgovor Hindenburga Mi-chaelisu, v kojem mu pravi med drugim: „Vtelesitev Belgije Nemčiji se ne izvrši brez posebnega pritiska na Belgijo. V ta namen se poslužim vojaške okupacije. Potrebnih vojaških in upravnih vkrepov ne bodemo mogli drugače izvršiti, nego s tem da ostanemo v Lüttichu. Radi tega ne verujem, da bi bilo mogoče zapustiti Lüttih v bližnji ali daljni bodočnosti“. Bauer nadaljuje z besedami: „Evo Vam zmerne vojne cilje Michaelisa, ki je trdil še med drugim: „Ohraniti si moramo ozemlje ob obeh straneh reke Može in način, s kojim se more to zgoditi je pri-klopitev tega ozemlja nemškemu cesarstvu. Gospodarsko združenje z Belgijo ni mogoče drugače kakor le z močnim gospodarskim pritiskom in osvojitvijo Lütticha. Neutralizacija Belgije je-le do-mišlija, na koje se ne sme računati“. „Iz te listine“ nadaljuje Bauer, „izhaja, da se ni dalo glede Belgije nikakega zadovoljivega pojasnila“. Pravi namreč: „V onem trenotku je bila ustanovljena „domovinska stranka“ za ^izvrševanje zahtev armadnega vodstva“. Živahno prekinjen v svojem govoru obdolžuje Bauer reakcijonarce veleindustrije, da so dali v -to potrebna denarna sredstva in končuje z besedami: „Sodni dvor odloči glede njihove krivde in nedolžnosti“. Erzber-ger dokazuje, da bi jasen odgovor nemške vlade olajšal mirovno posredovanje“. Obrnjen proti desnici vzklikne: „Toda te pobijali vsako mirovno misel na ; agi sporazuma in na Vas pada velik odgovornosti popolnega izjalovljenja Vsake mirovne akcije“. Erzberger pravi konečno, da se je pridrževalo Belgiji še hujšo osodo nego je anaksija in da je Michaelis varal zbornico. Konečno pravi govornik, da so se ponesrečile istotako tudi vse ponudbe glede zavezništva Poljske in Litvanske ob opoziciji desnice ter dostavlja zaključivši svoj govor: „Konstatujem, da proti meni naperjeni napadi so se razbili in vi, člani desnice, nosite sami odgovornost nesreč naše domovine^ Seja je na to zaključena in odgojena do torka. Zaupnica nemški vladi. Glasom nekega švicarskega brzojava, je izrekla nemška narodna skupščina zaupnico Vladi s 243 proti 53 glasovom. Pogajanja med entento in Ogersko. Na Dunaju se pričenjajo razvijati pogajanja med zastopniki entente in komunistične ogerske Vlade na predlog „Zavezniškega verhovnega sveta“ ki je pred nekaj dnevi povabil Belo Kun k pogajanjam. Kakor poroča „Korrespondenz Express“ sta došla na Dunaj predsednik sovjeta ogerskih Vojakov in delavcev, Welltner in sindakatski načelnik delavcev železne industrije, Payer. Sprejel jih angleški odposlanec Cohen, s kojim sta se podala k načelniku angleške komisije, polkovniku Cunningham. Prvega zelo važnega pogovora se je vdeležil tudi italijanski poslanik na Dunaju, knez Borghese. Ti pogovori stremijo za tem, da se bi ustvaril sporazum med ententnimi vladami in budimpeštanstvo vlado. Toda pogajanja niso dovedla dosedaj do nikakega pozitivnega vspeha, kajti zastopniki entente zahtevajo ostavko vlade Bele Kun. Ogerski zastopniki trde, da ne morejo razpravljati na slični podlagi. Budimpeštanska Vlada bi bila namreč pripravljena za koncesije le na gospodarskem polju. Na odstop sovjetske Vlade, bodisi tudi radovoljen, ni misliti v bližnjem času. Toda pogajanja ne bodo definitivno prekinjena, kajti Welltner ostane na Dunaju do srede in pogovori se bodo nadaljevali. Vesti, ki prihajajo iz Ogerskega, so vedno temnejše in vznemirljive. Revolu-cijonarna gibanja se pojavljajo gostejše tudi v Jugoslaviji radi nenaklonjenosti reakcijenarcev serbskemu narodu in radi bolševizma sploh, ki pričenja razširjati se iz Ogerske proti Srbiji in HrVatskem. Tudi položaj med Srbi in Rumunci ni bajč posebno zadovoljiv. V Kiszem-bom da je prišlo do krvavih spopadov. Serbi so zapustili mesto Zegedin, ki je trenotno ostavljeno od vseh in celo o-rganizirana bela garda je zginila iz mesta. V Fünfkirchenu, kjer so se nastanjeni Srbi, stavkajo delavci od 21. in 22. t. m. v znak protesta proti zaporu tovarišev od strani serbskih oblasti. REVOLUCIJA NA HRVATSKEM ? DUNAJ30. {Lavoratore). Ogerska brez-gojavna agencija dobiva potom Zalal-gerszega (?) neko poročilo iz Zagreba, ki pravi, da jo izbruhnila na Hrvatskom revolucija. Kmečki poslanec RadZ.je bi! osvobojen iz leče: armada razpada ; vsaka disciplina je zginila ; vojaki zapuščajo vojašnice ; častniki in podčastniki si trgajo znamenja V Varaždinu in v Zagrebu so se vršili veliki upori, kojih izid ni še znan. Od Jakovca pa do Svedena je prekinjen vsak železniški in brzojavni promet. Od raznih točk demarkacijske črte dohajajo v tem trenotku nove vesti o hrvatski revoluciji. Srbi skušajo udušiti jo. Med Srbi in Hrvati je vže prišlo do spopadov. Hrvatsko vojaštvo je proglasilo še ^ raznih mestih avtonomno hrvatsko republiko izjavivši se solidarno z ogerski mi sovjeti. Hrvatski vojaki so vže prekoračili na raznih točkah demarkacijsko črto, da se združijo z ogersko rudečo armado, s kojo proslavljajo novo hrvatsko republiko in diktaturo proletarijata. (Vest se ne po-terjuje. Op. Ur.) iialija dobi premog. PARIZ 50. Parižka izdaja „New York Heralda“ prinaša vest, da je sklenila Francija založiti Italijo s premogom iz sarske kotline in rurskega ozemlja. Prvi prevozi se izvrše vže bodoči teden. Kžj pomeni franko-anglo-amerikanska difenzivna zveza. Wilson je izjavil pri predložitvi gori omenjene vojaški konvencije senatu, da je namen tega dogovora priskočiti Franciji v slučaju sile takoj na pomoč, ne da se bi zaslišalo zastopnike zveze narodov. In sicer bi imela ta pogodba veljavo, dokler ne zadobi „Zveza narodov“ potrebnega vpliva in moči, da lahko brani tudi Francijo. Senat je odkazal to do-godbo komisiji za vnanje zadeve v na-daijno proučevanje in poročilo. Domače vesti Zopet o menjavi valute. Zadnjič smo prinesli vest, posneto iz italijanskih časopisov, da doplača italijanska vlada- še 10% menjanega zneska V lirah. Na to je prišel skoraj uradni dementi, iz kojega je bilo sklepati, da se nahaja cela zadeva še v povojih. Toda dan za tem, se zopet pojavlja vest v vseh italijanskih časopisih, da se namerava res vrediti Vprašanje avstro-ogerske valute na način, da se plača za krono 50% V lirah oziroma da se nakaže lastnikom menjalnih bonov še 10% celega menjanega zneska. Istodobno se bode računalo vse dolgove, tirjatve in hipoteke pred sklepom premirja na podlagi 50% kronskega zneska v lirah. Večjih ugodnosti bodo deležni oni, ki zamenjajo svoje pri bankah naložene glavnice v državne zakladnice. Podrobnosti o tem se objavijo najbrž pozneje. Ta ureditev avstrijske valute stane baje italijansko državo 650.000.000 lir. Poboj v Modrejcah. V Modrejcah pri Sv. Luciji je prišlo nekega večera v tem tednu do hudega poboja iz ničevnih razlogov. Več domačinov je namreč pregloboko pogledalo v kozarec in najbrže premalo ocenilo moč italijanskih vin. Po besedah je prišlo do noža in kmet Ciril Kenda, 27 let star, je obležal na mestu, štirje drugi pa: Andrej Muznik, Štefan Jernol (?), Ivan Pintar in Anton Kralj, so bili težko ranjeni. Zop«t žrtev bombe. Josip Junac iz Podbrda, 14 letni dečko, je kosil travo in pri tem zadel na bombo zrakoplana, ki je eksplodirala. Zadet je bil v prsi in izdihnil takoj. Nesreča na Sv. Sabotinu. Nekdo iz Južne Italije je zgubil sina V bojih na Sv. Sabotinu, kjer je bil isti po zadovoljenih informacijah tudi pokopan. Oče in drugi sin sta prišla iz daljnega Juga, da poneseta predrage ostanke domov žalujoči materi. V spremstvu nekega častnika, ki jim je bil prideljen v svrho, da jim pomaga iskati grob, so se podali vsi trije na Sv. Sabotin. Po dolgem trudu so našli grob. Jokaje je stal oče ob grobu svojega sina, drugi sin je V žalosti upiral poglede preko groba in se zazrl v nekaj kovinastega, kar je mehanično pobral in na to zopet nervozno vrgel tja po skalnatih tleh. Bila je pa petarda, ki je očeta in še živega sina na mestu ubila, častnika pa težko ranila. Zopet odložene davščine. Pobiranje davščine od javnih razglasov in manifestov, na vstopnice v gledališča in javna zabavališča in prispevke za javno oskrbo revežev se je zopet odložilo od 1. avgusta do 3. septembra t. 1. Skrčenje železniškega prometa. Iz Rima se poroča, da s 1. r m sto m t. 1. zaradi pomanjkanja pr^ reneha voziti več vlakov. Odprav alni in salonski vozovi. Uvedejo : ukrepi za tr- govanje in porabo TEDEÜSHI fCOLEOflÜ 2. Avgusta Sobota, Parcijunkula, Aif. Sig. 5. „ Nedelja, 8. pob., N. sv. Štef. 4. „ Pondeljek, Dominik, spoz. 5. „ Torek, Mar. Dev. sn. Ožbalt. 6. „ Sreda, Gospod, izpremenitev. 7. „ Četrtek Kajetan, Domet. 8. „ Petek, Cirijak, Sorg in Smaragol. Izdajatelj; JOSIP PETERNEL. Upravitelj in urednik: Karol Juši«. Tiskarna G. Judi v Gorici. I. II Zdravnik se je zopet vrnil v Gorico in sprejena boiniRe zjutraj od 9-10, pop pa od 2-3. S S / SSSSS s/ss s/ SS S S /■///t/s/s/s Na prodaj je hiša v Rihenbergu blizu postaje s stremi sobami, vrtom, kuhinjo in podstrešjem. Radi cene oglasiti se Giovanna Puzzio št. 8, Rihenberg. Sprejme se na hrano več oseb kje, pove uredništvo !! POZOR!! Ženske ki imate može% Ameriki. Rojak Anton Živec v Černičah št. 21. išče ženo Gregorja Vidigoja, kateri je odšel v Ameriko malo pred Vojno. Star je bil 59 let, doma v goriški okolici, kakih 13 km. od Gorice. Dotična soproga naj se oglasi pri zgoraj imenovanemu v najkrajšem času, ker jej ima sporočiti jako važne stvari V zadevi njegove smrti. Naznanjam, da sem začel sire-hokriino obrt v