26. Ul. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ ŠT. 2 FEBRUAR 1982 LETO V. Srečen praznik snde- lavkam SAMOTNA ŽANJICA Poglejte jo, tam sredi njiv, samotno hribovsko dekle! Ko žanje, poje spev ganljiv; naj vam korak zamre; Pod srpom pada zlati klas, ves tih, otožen je njen glas, od krikov pa na njen napev oglaša, čujte, se odmev. Kaj poje si? Mi kdo pove? Morda ta tožba melodij opeva skrito bol, gorje in boje davnih dni? Morda pa pesmica je ta odmev vsakdanjega sveta? Da bol opeva, smrt, slavo, kar je bilo, a ni prešlo? Risal: F, SIMONIČ Fotografije: M. Menoni Uspešne priprave 'A.J Priprave na 3. konferenco so se v ozdih, občinskih svetih zveze sindikatov ter republiških odborih sindikatov dejavnosti začele že lani takoj po počitnicah. Že pred objavo predloga gradiv za konferenco so bila po celi Sloveniji številna tematska posvetovanja, kjer so poleg sindikalnih organizacij aktivno sodelovale tudi samoupravne interesne skupnosti ter druge strokovne in politične organizacije. Zaključki s teh posvetovanj so služili kot podlaga za oblikovanje delovnega osnutka stališč in usmeritev konference. Občinski sveti zveze sindikatov so za pripravo razprav in gradiv uporabili najrazličnejše načine in metode, republiški odbori sindikatov dejavnosti pa so v razpravah največ pozornosti namenili humanizaciji dela oziroma delovnim in življenskim pogojem delavcev v svojih dejavnostih. V razpravah o predlogu stališč in usmeritev 3. konference so dali številne predloge in pripombe. Razprava pa je tudi spodbudila organe in organizacije sindikata, da so izdelali ocene stanja na posameznih področjih. Pa ne samo to, občinski sveti so se vključili v reševanje problemov s področja socialne politike in socialne varnosti v ozdih in občinah. Brez ustalitve gospodarstva tudi učinkovitejše socialne politike in socialne varnosti ne more biti Podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Martin Mlinar je uvodoma prikazal družbeno-ekonomske okoliščine, v katerih se ostreje izražajo tudi problemi v socialni politiki in socialni varnosti. V času, ko si prizadevamo za ustalitev gospodarskih in političnih odnosov, je nujno, da tudi v socialni politiki izostrimo in uskladimo programe, kar vse naj prispeva k boljšim delovnim rezultatom in pravičnejši uporabi sredstev, združenih po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Ko je govoril o naši razvojni politiki v tem srednjeročnem obdobju, je poudaril, tako vlogo sindikatov, ki bo omogočala, da se bo delavec uveljavljal kot gospodar svojega dela in njegovih rezultatov, torej tudi socialne politike in socialne varnosti. Metode in sredstva političnega dela v sindikatih, ki bodo to zagotavljala, pa so: demokratični dialog, usmerjanje, obveščanje, spodbujanje pa tudi odločne zahteve, kadar gre za uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev. Kot vodilo sindikata pri uresničevanju socialne politike in socialne varnosti je Martin Mlinar navedel misel tovariša Kardelja, ki vloge sindikata na tem področju ni razumel zgolj kot zaščito delavcev v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. To pa pomeni, da se mora sindikat vključiti v odpravljanje protislovij in konfliktov, ki se pojavljajo med različnimi interesi, posamičnimi in skupinskimi in interesi delavskega razreda in delovnih ljudi kot celote. Če bodo sindikati pri tem dovolj vztrajni in odločni, si bodo med delavci pridobili ugled in tudi prispevali h krepitvi socialne varnosti na temelju dela in rezultatov dela ter solidarnosti in vzajemnosti. Ko je govoril o vsebini socialne politike v naši družbi, je podpredsednik republiškega sveta ŽSS poudaril, da sta ekonomska in socialna politika dve neločljivi sestavini razvojne politike. Šele njuna samoupravna povezanost v proizvodnem odnosu zagotavlja soodvisnost, povezanost in njuno uravnoteženost. Le tako lahko postane socialna politika tudi razvojna in s tem politika preprečevanja vzrokov za nastajanje socialnih problemov, sicer pa bo ostala le pri zdravljenju problemov in posledic nizkih osebnih dohodkov. Martin Mlinar je navedel, da smo v preteklem desetletju sicer materialno in socialno zelo napredovali, čeprav včasih tudi na račun zadolževanja in bodočega dohodka. Ni pa nam uspelo, da bi socialna politika kot celota postala tudi spodbujevalec za do-lotni družbeni razvoj. Vzrok za bro delo in gospodarjenje ter ce-tako vlogo socialne politike je mogoče najti tudi v preveliki vlogi izvršilnih organov in administracije v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih pri njenem izvajanju. Ko je opozoril na nekatere dosežke na področju socialne politike in varnosti, je Martin Mlinar ugotovil, da sedanja družbenoekonomska dogajanja z vso ostrino razkrivajo protislovja in slabosti našega razvoja v preteklih letih. Ob takih težavah in slabostih dobiva družbenopolitična aktivnost sindikata še poseben pomen. Odločneje se lahko politično spopadejo z vsemi tistimi, ki samovoljno odločajo o sredstvih, le osveščeni in organizira-n idelavci in drugi delovni ljudje. To pa je naloga sindikata in vseh komunistov v njem. Če bomo zagotovili gospodarsko ustalitev, se bo lahko okrepila tudi socialna varnost delavcev in drugih občanov, je pomembna ugotovitev Martina Mlinarja. Ko je razčlenjeval delitev po delu kot pomembno sestavino socialne politike in socialne varnosti, je opozoril, da je ta tesno povezana s pogoji pridobivanja dohodka. Te pa v veliki meri kroji politika cen. Zato bomo v sindikatih od svojih delegatov zahtevali, da v samoupravnih interesnih skupnostih za cene dajejo soglasja le k tistim cenam, ki temelje na zakonu o cenah in dogovorjeni politiki cen. Kaj želijo sindikati doseči s konferenco o socialni politiki in socialni varnosti, so se spraše- lz razstava slik v mali Jedilnici vali v razpravah pred konferenco. Podpredsednik slovenskih sindikatov je navedel več vzrokov. Najpomembnejša pa je bila potreba, da v sindikatih ocenimo svoje dosedanje delo na tem področju in da se akcijsko poenotimo ter ob tem povemo, kaj je treba pri vsebini in uporabi mehanizmov socialne politike izpolniti. Podlaga za to pa naj bodo stališča in usmeritve, ki jih je sprejela konferenca. Za kakšno socialno politiko in socialno varnost si prizadevajo sindikati V razpravi na 3. konferenci so se delegati iz oganizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenih organizacij dotaknili vseh področij socialne politike in socialne varnosti. Veliko razmišljanj, mnenj in pripomb ter konkretnih izkušenj smo slišali. Tokrat navajamo nekatera, ki zadevajo vloge sindikata v socialni politiki in socialni varnosti ter odnos med socialno politiko in družbenoekonomskim razvojem. Mnenja o premalo razumljivem jeziku in stilu gradiv za konferenco smo slišali že v javni razpravi. Eden od delegatov je na konferenci to vprašanje pa tudi problem učinkovitosti takih in podobnih srečanj zelo jasno izpostavil. V sedanjem družbenoekonomskem položaju so lahko le učinkoviti ukrepi merilo za delo. Zato bo moral sindikat od pristojnih organizacij in skupnosti odločneje zahtevati uresničevanje stališč in usmeritev konference in pri tem tudi sam — od republiškega sveta do osnovnih organizacij — več napraviti. Osveščanje delegatov je sicer pomembna naloga sindikatov, tudi ko gre za socialno politiko, vendar zgolj osveščanje ne zadošča. Sindikati se morajo boriti za tak položaj delavcev, da bodo ti sami resnično upravljali s svojim delom in njegovimi rezultati, torej tudi s svojo socialno varnostjo. Gotovo je pri tem povečanje produktivnosti dela tista materialna podlaga, ki dolgoročno najbolj zagotavlja socialno varnost. Vendar pa ne samo Individualna produktivnost, o kateri zadnje čase slišimo pravo poplavo besed; gre predvsem zap ovečanje produktivnosti v tozdih in v celotni družbi, je menila delegatka mladine. Rade Galeb, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je ugotovil, da delavci in drugi občani premalo vedo, kolikšen del dohodka je namenjen za socialno politiko in nasploh za skupno porabo. Zavzel se je za učinkovitejšo uporabo načela solidarnosti. Če se to humano načelo neustrezno uporablja, se pretvarja v lastno nastprotje in negativno vpliva na delitev po rezultatih dela. Predsednik je opozoril, da sindikati ne morejo biti odgovorni za reševanje problemov, ki so nastali kot posledica slabe učinkovitosti politike kakega organa ali organizacije. Zato pa se morajo aktivneje vključevati v reševanje problematike že pred sprejemanjem odločitev. Ob ugotovitvi, da imamo o socialni politiki pri nas že dovolj jasno izoblikovane opredelitve, se je predstavnik socialistične zveze zavzel, da naj bodo stališča in usmeritve akcijsko napotilo na večjo angažiranost in odgovornost sindikatov na tem področju Poudaril je, da uresničevanje so-cialnep olitike v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela zahtevajo tudi ustrezno usposobljenost strokovnih služb .in pripravljenost ljudi. Da bi svoje delo na tem področju vsi dobro opravili, bi potrebovali celovite podatke o socialnoekonomskem položaju družin in posameznikov, ki družbeno pomoč resnično potrebujejo. Te podatke naj bi zbirali v centrih za socialno delo ali pri strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti v občinah. Tudi nekateri drugi delegati so podprli zamisel o nekakšni enotni »socialni evidenci«, kar so^v nekaj' organizacijah in občinah že izpeljali. Del dlegatov se je v svojih razpravah osredotočil na smotre socialne politike pri nas. Večina je podprla takšno socialno politiko, ki bo spodbujala večjo produktivnost dela in omogočala takšno delitev dohodka, ki bo krepila materialno podlago dela in s tem tudi ekonomsko in socialno varnost delavcev. Nekaj delegatov pa je opozorilo, da je del praktične socialne politike danes tako oblikovan, da zavira pro-to problematiko rešujemo usklajeno z nagrajevanjem po delu in rezultatih dela ter s pravilnim ovrednotenjem proizvodnega de-duktivnost. Zato so predlagali, da la. Matjaž Kek Kako naprej v Gumami Prepričan sem, da so težave, s katerimi se srečuje kolektiv TOZD-a Gumarne poznane vsem delavcem naše delovne organizacije. Problemi, s katerimi se kolektiv TOZD Gumama sooča, pri normalizaciji poslovanja, katerega končni cilj je, odprava izgube, ureditev likvidnosti, doseganje povprečnega osebnega dohodka branže, pa so poznani, zato bi rad kolektiv delovne organizacije AGIS, o teh problemih seznanil. Zadnje analize proizvodnega programa so pokazale, da je le 20 % proizvodnega programa za leto 1982 dohodkovno popolnoma pokrito, dočim je 80 % proizvodnega programa dohodkovno manj pokrito, kot bi bilo potrebno za hitrej.o sanacijo stanja. Pri tem pa je potrebno povdariti, da je pri analizi dohodkovne pokritosti že upoštevano 12 % povišanje prodajnih cen, torej lahko sklepamo, če bi to analizo izdelali, po obstoječih prodajnih cenah, da bi bila dohodkovna uspešnost Gumarne še nižja, kar je tudi objektivni razlog, počasnejše rasti dohodka v primerjavi s prizadevanji kolektiva TOZD-a Gumarne, v drugem polletju 1981. Seveda se zavedam, da je iskanje opravičila, za slabe poslovne rezultate TOZD-a GUMARNE, Je v prodajnih cenah neumestno in neopravičljivo. Sanacijski program izdelan julija 1981, je prav zaradi tega bil usmerjen v odpravo internih pomanjkljivosti in odkrivanja ter izkoriščanja notranjih rezerv, ki jih poslovni sistem Gumarne ima. Priznati moramo, da mnoge cilje iz sanacijskega programa še nismo dosegli, razlog nedoseganja ciljev sanacijskega programa pa je predvsem v veliki zanemarjenosti celotnega poslovnega sistema TOZD-a Gumarne, znotraj TOZD-ta, pa tudi navzven. Zato je bilo praktično nemogoče, pri obstoječem kadru, doseči hitrejše spremembe, kot so bile tiste, ki so pa bile kljub vsemu dosežene. Posebno nas je v TOZD Gumami presenetilo, da finančni rezultati, niso sledili rezultatom v proizvodnji TOZD-a Gumarne, saj smo na področju povečanja obsega proizvodnje, povečanja produktivnosti dela in zniževanju materialnih stroškov v strukturi prihodka, dosegli v II. polletju 1981 pomembne rezultate. Smatram, da je razlog, da finančni rezultati niso sledili proizvodnim rezultatom v vrednotenju substance. Prav gotovo se v TOZD Gumami strinjamo, da je vrednotenje zalog, po variabilnih stroških, dobra pot, za izogib bodoči izgubi, saj tako vrednotenje zalog skriva v sebi bodoči dohodek. Istočasno pa menimo, da pri prej omenjeni strukturi dohodkovne uspešnosti, v zalogah pač ne skrivamo nobenega bodočega dohodka. Motor z največjo močjo v naši DO V pojasnilo prejšnje trditve, bom citiral doktorja Ivana Turka (Upravljalni vidik računovodstva, stran 96. izdana pri Založbi obzorja Maribor leta 1975): »Na splošno lahko postavimo pravilo, da upoštevanje vrednotenja zalog po lastnih cenah povzroča, da se finančni izid krajših razdobij, ob drugih nespremenjenih okoliščinah giblje v isti smeri, kot obseg proizvodnje, upoštevanje vrednotenja zalog po spremenljivih stroških pa, da se finančni izid krajših razdobij, ob drugih nespremenjenih okoliščinah giblje v isti smeri, kot obseg prodaje« (konec citata). S tega vidika bo pač potrebno določiti način vrednotenja zalog za leto 1982, tako da bo primerjava, med rezultati proizvodnje in finančnimi rezultati kolektiva razumljivejša. Nadaljni problemi, s katerimi se soočajo delavci TOZD-a Gumarne, pri sanaciji, pa so še tile: Računalniško lahko spremljamo le standardni program TOZD-a Gumarne, ne pa tudi prenešene proizvodnje iz SAVE Kranj, obračun proizvodnje ni sledil dinamičnemu razvoju proizvodnje TOZD-a Gu- marne, velike so notranje slabosti pri evidentiranju materialnih tokov, kar dodatno prikazuje odstopke od dejanskih rezultatov, počasno prenašanje planiranje in izpis dokumentacije na računalnik itd. Če to vse skupaj povežemo, moramo ugotoviti, da računovodske informacije, v sedanjem stanju niso zadostne za uspešnejše samoupravljanje in poslovodenje TOZD Gumarne, zato z računovodjem tov. Špolijatjem, načrtujemo niz ukrepov, za izboljšanje informatike, v tem smislu, da bodo formalno točne bilance, tudi bilance dejanskega stanja. Bilanca TOZD-a Gumarne je na osnovi odločitev preteklih let, izjemno neugodna. V Gumami se zavedamo, da bi ne imeli nikakršne bodočnosti, če ne bi investirali in s tem kolektivu omogočili normalno delo. Vendar se pa mora kolektiv TOZD Gumarne, kakor tudi delavci temeljnih organizacij, s katerimi se temeljna organizacija povezuje v DO AGIS, zavedati, da bo potrebno nepokrite vire pokriti, predvsem z delom delavcev TOZD-a Gumarne in z razumno pomočjo ostalih temeljnih organizacij. Kolektiv TOZD Gumarne čaka v letošnjem letu breme vseh anuitet, za prevzete kredite, kakor tudi ogromno breme obresti, ki jih bo moral izdvajati iz dohodka, za kratkoročne in dolgoročne obveznosti. Kolektiv TOZD-a Gumarne je kljub vsem težavam, obtimistično krenil v leto 1982 in si postavil takšne plane, ki bi bistveno omilili zatečeno težko situacijo. Vendar pa so se pojavili dodatni problemi, ki v tem trenutku delavce Gumarne zelo skrbijo in marsikomu povzročajo nespeče noči. Kolektiv je pokazal in dokazal, da je pripravljen vso breme prevzeti na lasten hrbet, če so mu le zajamčeni osnovni pogoji za normalno proizvodnjo. V tem trenutku to ni slučaj, saj zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, ni mogoče zagotoviti zadosten reprodukcijski material. V mesecu Januarju 1982 smo še relativno normalno proizvajali. Relativno, pač zaradi tega, ker smo z razpoložljivim materialom proizvajali proizvode iz okvirja plana I. tromesečja, ne pa plana tekočega meseca. Žal nam v februarju to več ni mogoče in že beležimo pomembne izpade proizvodnje. Člani kolektiva naše TOZD, situacijo razumejo in se prostovoljno odločajo za dopuste. Vendar, brez prihodka, ni dohodka, ni finančnih sredstev In ne sredstev za osebne dohodke in to je tisto, kar nas za bodoče najbolj skrbi. Zato delavci Gumarne pričakujemo, da v nastalem težavnem položaju ne bomo ostali osamljeni. Boris HORVAT, dipl. ing. 8. marec 8. marec bo ostal vedno spomin na revolucionarno pot, ki so Jo prehodile jugoslovanske napredne ženske v stari Jugoslaviji in skozi narodnoosvobodilni boj, spomin na tisoče padlih v boju za svobodo in novo Jugoslavijo. 8. marec bo vedno pomenil poziv ženam k sodelovanju v družbenopolitičnem življjenju, pri utiranju najboljših oblik samoupravne družbe, kjer bo vodila dejanja osebna čast in poštenost, dva velika dejavnika na poti v socializem, na poti k napredku, k humanim odnosom v socialistični družbi. Tudi v naši delovni organizaciji je delež žena zelo velik saj predstavlja 1/3 vsčh zaposlenih. Če izhajamo iz dejstva, da je AGIS kovinsko predelovalna industrija in da so s tem tudi delovni pogoji težki nam pove, da ženske pri nas nimajo lahkega dela. Pa kljub temu vztrajajo in gotovo so k temu kar imamo danes pripomogle prav one in dolžni smo ceniti to. Maks Menoni Iz prakse sodišč ZD Danes pod to rubriko objavljamo članek z naslovom Določitev poskusnega dela, ki je bil objavljen v Gospodarskem vestniku aprila 1981. Ker se tudi v naši DO od časa do časa soočamo s problemom poskusnega dela, smatramo, da bo članek zanimiv in da bo dosegel svoj namen. DOLOČITEV POSKUSNEGA DELA Kadar v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih niso vnaprej določeni pogoji in primeri, v katerih je poskusno delo potrebno, določitev poskusnega dela nima zakonitih posledic in se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez tega pogoja. (Odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije Sp 248/81 z dne 12. 2. 1981). . Delavcu je prenehalo delovno razmerje v temeljni organizaciji na podlagi 33. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 24/77), ker je bila s strani samoupravnih organov osvojena ocena komisije, da ni uspešno izpolnil zahtev poskusnega dela. Sodišče prve stopnje je zavrnilo delavčev zahtevek, naj se sklepa samoupravnih organov razveljavita, sodišče druge stopnje pa je zavzelo drugačno stališče in ugodilo zahtevku z naslednjo obrazložitvijo: Po 32. členu zakona o delovnih razmerjih je delavec lahko določan čas na poskusnem delu, da pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti, če jih ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim preizkusom, pri čemer morajo biti v samoupravnem splošnem aktu vnaprej določeni pogoji in primeri, v katerih je ptotrebno poskusno delo. Po zakonu je torej možnost uvedbe poskusnega dela omejena najprej z napotitvijo na uporabo 28. člena ZDR (poprejšnji preizkus), potem pa še z določbo o vnaprejšnji oprede- litvi pogojev in primerov, v katerih je takšno delo sploh potrebno. Pravilnik o delovnih razmerjih udeležene temeljne organizacije ureja poskusno delo na naslednji način: Če 'komisija za delovna razmerja mehi, da kandidat s prehodnim preizkusom ne more izlkaZati strokovnih in drugih z delom pridobljenih delovnih zmožnosti za opravljanje nalog oziroma del, za katere se poteguje, lahko odloči, da je delavec določen čas na poskusnem delu. Po mnenju sodišča druge stopnje ureditev instituta poskusnega dela na način, ki omogoča samoupravnemu organu arbitriranje, ni v skladu z 32. členom ZDR. Zakon zahteva selektiven pristop k problemu poskusnega dela, zaradi česar je uveljavil načelo, da se pogoji in primeri za takšno delo vnaprej določeni. Z danim pooblastilom samoupravnemu organu, da sproti odloča o uvedbi poskusnega dela, se v celoti spreminja zakonski koncept, kršeno pa je tdudi načelo enakopravnosti pri sklepanju delavnega_ razmerja. Ugotovitev komisije, ki je spremljala predlagateljevo delo in ga negativno ocenila zato ne more imeti posledic iz 33. člena ZDR — prenehanja delavnega razmerja. Ker je bilo poskusno delo določano v nasprotju z 32. členom ZDR, je treba šteti, Ida je predlagatelj delovno razmerje v delovni organizaciji sklenil brez tega pogoja. Zato mu delovno razmerje ni prenehalo na zakonit način. J. G. Likovna razstava v naši delovni organizaciji V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo v AGIS-u pripravili likovno razstavo del amaterja Milana VIČARJA. Mnenja smo,da je likovna razstava poleg klasičnih proslav najustreznejša oblika vključevanja v praznovanje kulturnega praznika. Tem bolj pa je ta razstava zanimiva za nas, kajti njen avtor je naš bivši sodelavec in to me je vodilo, da sem ga poprosil naj mi kaj več pove o svoji slikarski poti. Res je, do 1976. leta sem delal v Agisu v oddelku stiskalnic TOZD TAR. Takrat pa se mi je ponudila priložnost zaposlitve v bolnišnici, ki sem jo izkoristil. Sedaj tudi obiskujem srednjo medicinsko šolo v Mariboru. Ja, moje nagnjenje k barvam sega že v osnovno šolo. Že kot učenec 7. razreda os. šole sem se udeležil likovne kolonije v Škofji loki. Vedno bolj me privlači pokrajina s svojo slikovitostjo in jo prav zato najraje upodabljam. Privlači me tudi tihožitje. ■ Prostega časa imam res zelo malo. Kljub temu pa ne morem trditi, da mi ga slikanje jemlje, nasprotno, slikanje mi ga dopolnjuje in bogati. Moje zadovoljstvo pa je toliko večje, če vidim, da moje slike ljudje radi gledajo. Zadovoljen sem, da ste mi omogočili razstavljati pri vas. Rad se bom odzval, če me boste še povabili. Zatrdil sem mu, da bo za razstave gotovo še priložnosti. V imenu nas vseh pa sem mu zaželel še veliko srečnih trenutkov ob slikarskem platnu. Maks MENONI Naše samoupravljanje Sklepi DS DO Sklep (111): 1. Delavski svet delovne organizacije potrdi naslednjo ovrednotenje del oz. nalog: I. ODDELEK ELEKTRONIKE Vodenje oddelka elektronike Razviljanre elektronskih naprav Konstruiranje elektronskih naprav Izdelovanje prototipov elektronskih sklopov Vzdrževanje najzahtevnejših elektronskih naprav Vzdrževanje elektronskih naprav Projektiranje avtomatizacijskih sistemov II. RAČUNOVODSKI SEKTOR Vodenje računovodskega sektorja Kontroliranje finančnega in mat. poslov v DO Manj zahtevne naloge na področju kontrole finačno materialnega poslovanja vD O Vodenje računovodskega načrtovanja in računovodske analize Planiranje in analiziranje poslovnih rez. Sestavljanje statističnih poročil Vodenje knjigovodstva TOZD in DSSS Vodenje spremljajočih knjig. Kontiranje in priprava bruto bilanc Kontiranje manj zahtevnih poslov, rez. Vodenje obračuna proizvodnje Knjiženje in obračun delovnih nalogov Knjiženje evidenc materiala in dr. inv. Knjiženje evidenc osnovnih sredstev Vodenje oddelka obračuna OD Obračunavanje OD Evidentiranje terjatev in obveznosti Fakturiranje Likvidiranje faktur Obračun delovnih ur Pisanje virmanskih nalogov Operativno opravljanje s knjigovodskim strojem Luknjanje in verificiranje dok. za knjiž. Tajniška dela Strojepisno administrativna dela Strojepisno administrativna dela 27 razredov 24 razredov 21 razredov 18 razredov 23 razredov 18,5 razredov 24 razredov 30 razredov 28 razredov 22 razredov 26,5 razredov 20,5 razredov 15 razredov 25 razredov 24,5 razredov 18,5 razredov 15 razredov 21,5 razredov 16 razredov 16 razredov 17 razredov 21 razredov 16 razredov 16 razredov 14,5 razredov 16 razredov 12 razredov 11 razredov 18 razredov 14,5 razredov 11 razredov 11 razredov III. SEKTOR ZA ORGANIZACIJO IN POSLOVNO INFORMACIJO Z AOP Vodenje sektorja za organizacijo in poslovno informatiko iz AOP Tajniška dela — vnašanje podatkov Vodenje službe za razvoj SOFTVVARE Organiziranje in programiranje banke pod. SistemSko organiziranje in programiranje Organiziranje in programiranje za razvoj ekonomsko-paslovmih in tehnično poslovnih projektov računalniških obdelav po posameznih področjih Vodenje službe tekočih obdelav Organiziranje im programiranje za vzdrževanje projekta računalniških obdelav po posameznih področjih Vodenje službe za projektiranje organizac. modelov Organiziranje poslovnih funkcij Organiziranje področij poslovanja 30 razredov 14.5 razredov 28 razredov 26 razredov 25.5 razredov 26 razredov 27 razredov 22,5 irazredov 28 razredov 24 razredov 21 razredov IV. POSEBNA FINANČNA SLUŽBA Risanje plačilnih instrumentov 14,5 razredov V. TOZD GUMARNA Vodenje TOZD GUMARNE — potrebna praksa iz 5 na nad 5 let — vplivna poslovanje iz VI. na VII. stopnjo. Sklep (112): Delavski svet delovne organizacije zadolži direktorja delovne organizacije, da v primeru težav pri delu odbora za kadrovska vprašanja in informiranje DO imenuje strokovno komisijo kot pomoč pri delu. Ta sklep je kot dopolnitev sklepa št. 72 6. redne seje delavskega sveta DO. Sklep (113): Delavski svet delovne organizacije vzame sklepe Izvršnega sveta SO Ptuj na znanje. Istočasno delavski svet DO zadolži direktorja DO, da iz točke 1. IS SO Ptuj pripravi prve redne seje delavskega sveta DO enotni predlog v zvezi s tem predlogom. (Nadaljevanje na 6. str.) Obisk pri upokojencu Priporočamo zanimivo branje Do sedaj smo se vedno srečevali z upokojenci, ki so doma na deželi, to pot pa sem se odločil obiskati nekoga, ki domuje v bloku. Pot se mi je ustavila v Krajgharjevi ulici pri tovarišu Vatovec Jožetu. Kljub zelo rahlemu zdravju sta z ženo z stanovanjem zelo zadovoljna. Pokojnine imata dokaj nizke pa kljub temu ne tarnata. Zdravja in miru na svetu si le želita. Začetki mojega dela segajo vse do Avtokoroseriije kjer sem opravljal strugarska dela. Delovni pogoji iso bili zelo težki. Po kakšnem letu dela mi je začelo nagajati srce v tolikšni meri, da sem moral to delo zapustiti in se bil premeščen za vratarja. To pa takrat ni bilo čisto klasično delo vratarja, kajti poleg vratarskih o-pravil sem moral tudi skrbeti za toploto v vseh delovnih prostorih. Potrebno je bilo nasekati drva, jih raznositi k pečem, zakuriti in držati toploto do prihoda delavcev. Pozneje Kljub letom še vedno polna vedrine zelo visok krvni pritisk pa sta to narekovala. Prišlo je že tako daleč, da sem sikoraj podlegel srčnemu infarktu. Sedaj je že nekoliko bolje in upam da bo vsaj tako še ostalo. Osebni dohodki so bili zelo nizki in temu primerna je tudi .pokojnina. Sicer ima tudi žena pokojnino, vendar je tudi njena sorazmerno nizka, tako da le s težavo spajava mesec s mescom. Pa kljub temu sva zadovoljna, stanovanje imava toplo in lepo, drugega pa ne potrebujeva. Kot vse moje vrstnike je tudi mene doletela vojna vihra, ki me je našla v Poljčanah. Spomnim se noči ko so nas Nemci naložili na kamione in odpeljali v Maribor od tu pa novim usodam nasproti, ene v Nemčijo, nas pa so odpeljali v Slavonsko Požego. Od tu v Bosansko Krupo. Tu smo vojno preživljali pri Srbih, ki so nas sprejeli zelo toplo An smo bili kot njihovi člani družin. Lahko trdim, da so se izkazali kot pravi bratje in prav njim se lahko zahvalim, da sem še živ. Po osvoboditvi sem se vrnil v Novo mesto od tu pa 1958 v Ptuj, kjer sem se tudi takoj zaposlil v TAP-u. Prosti čas običajno preživljam ob televiziji ali pa ob prebiranju časnikov. Na sprehode ne morem hoditi ker ne ko so uvedli centralno kurjavo je kljub temu še ostalo 16 peči. Po približno 6. letih sem se premestil za kurjača. To delo sem opravljal vse do upokojitve 1974. leta. Upokojiti sem se moral čeprav sd tega nisem želel. Slabost srca in zmorem. Tako da sem tu v stanovanju še kar zadovoljen in bom še naprej če bo le še tako ostalo. Ko sem odhajal sem mu v imenu vseh nas zaželel še veliko srečnih in zdravih let. M. Menoni ČLOVEK — SPOLNOST — ZAKON 7 družboslovni zbirki Založbe Delavska enotnost je izšla knjiga »Človek — spolnost — zakon« avtorja Pava Brajže, ki ga poznamo že po knjigi »Splošna psihodioamika samoupravnega vedenja«. V knjigi »Človek — spolnost — zakon« avtor obravnava odnose med spoloma pa tudi medčloveške odnose nasploh, ki sodijo v samoupravni družbeni sistem in ga ti odnosi odsevajo in dokazujejo. Brajševa knj!ga je nevsakdanja, saj uvaja bralca v svet teorije, ki je po navadi rezervirana za strokovnjake, in to tako, da lahko vsak odkrije podzavestne vzgibe svojega vedenja in vedenja ljudi, s katerimi prihaja v stik oziroma s katerim je v odnosu. To daje širše možnosti ne le za razumevanje, pač pa tudi za zavestni nadzor in poseganje v lasten psihičen svet; to je pot k večji strpnosti, k boljšemu medsebojnemu razumevanju in k višji stopnji medsebojnega sožitja z manj konflikti in nesporazumi. Odnos med partnerjema različnega spola obravnava bolj podrobno; zanj ugotavlja, da za področje spolnosti in zakona kot specifič-nih intimnih medsebojnih odnosov prav tako veljajo temeljna načela samoupravnega vedenja. Odnos, komunikacija in obrambni mehanizem so trije izhodiščni pojmi, v Brajševem sistemu razmišljanja o različnih vidikih in fazah odnosa med partnerjema nasprotnega spola. Kakovost v odnosih, ki naj bi si jo prizadevali doseči,, so samoupravni medsebojni odnosi. Teza v knjigi, ki je vredna posebne pozornosti, je »univerzalnost« samoupravnega vedenja oziroma samoupravne naravnanosti. Pomeni, da se lahko vedemo samoupravno ali pa ne — hi to ne glede na vrsto ali kakovost medsebojnega razmerja. Knjiga »»Človek — spolnost — zakon« je namenjena vsem, ki iščejo odgovore na zapletena življenjska vprašanja, ki želijo graditi človeške odnose na trdnih temeljih, ne pa na Iluzijah in stereotipih, torej vsakomur izmed nas. Naročila sprejema Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43, kupite pa jo lahko tudi v knjigami Delavske enotnosti v Ljubljani, pa tudi v vseh knjigarnah po Sloveniji. Cena 700 dinarjev. PO SLEDOVIH ČRNE ROKE Pri založbi Borec bo konec marca že tretjič izšla knjiga Jožeta Vidica »Po sledovih črne roke«, ki bo obsegala 680 strani, 200 fotografij in dokumentov. Cena bo 650 dinarjev. Črna roka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska organizacija, ki je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci so ime povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande čet-niške vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe. O črni roki smo doslej vedeli bore malo, čeprav je ta pošast strahotno pustošila po naših krajih. Morila je matere z več kot desetimi otroki, mlade dekleta, otroke in starčke, včasih kar cele družine. Pisec podrobno opisuje zločine črne roke na Jesenicah, v Kranju in okolici, v Ljubljani im njeni okolici, na Škofljici, v Pijavi gorici, na Turjaku, v Velikih Laščah, v Žužemberku, v Mimi peči, v Novem mestu, Šentrupertu, Škocjanu, Kostanjevici pa vse do hrvaške meje; od Brezovice, Vrhnike, Logatca do Trsta, v Polhograjskih Dolomitih do Žirov, v okolici Litije in drugod. Naročila sprejema Založba Borec, Ljubljana, Miklošičeva 28. Ugibajte kdaj je nastal posnetek? > France Prešeren samoupravljanje Slovanoi praznujemo 8. februar ikot svoj kulturni praznik. Na ta dan je umrl naš najvdčji pesnik in literat, katerega delo ja zapisano z neizbrisnimi črkami v zgodmdni slovenske kulture. Ta dan je obletnica smrti našega naj večjega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl leta 1849. Pokopan je na pokopališču v Kranju, ki se imenuje Prešernov gaj. Tudi hiša v kateri je stanoval in umrl, je spremenjena v muzej. Rodil se je v Vrbi na Gorenjskem 3. decembra 1800, v kmečki družini. Imel je dva brata in pet sester. Kot sedemletni fantič je odšel k staremu stricu župniku na Kopanj na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici, ko je bil star 12 let pa je odšel v ljubljansko gimnazijo. Bil je eden najboljših študentov. Mati bi želela, 'da bi France postal profesor ali duhovnik, a on je hotel biti odvetnik, kar je tudi postal. Študirat je odšel na Dunaj. Ker takrat še ni bilo železnice, je bila pot na Dunaj dolga, zato je prišel v času študija domov na počitnice samo enkrat. Tedaj je vsem sestram prinesel trakove za obleke, 'ki so bili v modi. V Ljubljano se je vrnil leta 1828. Služil je kot odvetniški pripravnik v državni službi. Kasneje, ko je naredil odvetniški izpit, je postal koncipiet. Samostojne advokature ni mogel dobiti. Ljubljana je bila ena od značilnih malih mest avstrijske monarhije. PrevladovaM so narodno nezavedni, poslovno uspešni trgovci, obrtniki, krčmarji. Slovanske so imeli le priimke, jezik pa je bil nemški. Prešeren kot odvetniški praktikant, pozneje koncipient, je pisal pesmi v čisti gorenjščimi. Njegova poezija je prinesla nekaj čisto novega. Malomeščani so se zgražali, le redki ljubitelji slovenske poezije navduševali. Leta 1846 je .postal samostojni odvetnik v Kranju. Naselil se je v srednjeveški, meščanski hiši, kjer je stanoval in imel svojo odvetniško pisarno. Ko so v Kranju 'izvedeli za njegovo advokaturo, Prešernu ni bito tireba čakati na stranke. Otroke je imel posebno rad. Delil jim je fige in denar. Zato so mu nadeli ime »doktor, fig«. V Prešernovem obdobju so vidnejša ta obdobja: 1828—1833 (časi iskanja), 1833—1838 (Julijina doba) 1838—1844 (zveza z Ano Jelovškovo) 1844—1846 (pripravljanje »Poezij«). Pred Julijino dobo sodijo Prešernova ljubezenska doživetja. V Prešernu se porajajo lirične pesmi, vendar so bile izraz ne-elementamega čustva. Resnejše je bilo njegovo čustvo do graške »nemškute« Klunove, s katero se je nameraval četo poročiti, vendar je to zvezo pretrgal zaradi ljubezni do neke ljubljanske »neusmiljene device«. V tem obdobju je spesnil pesmi : (Slovo od mladosti in več drugih romanc: Učenec, Hčere svet, Sršene, Dohtar, Zabavljive sonete, Soneti nesreče, Elegijo, Furjoška Rosamunda). Julijana doba: pomeni v Prešernovem osebnem življenju in umetniškem življenju vrhunec. V njej je bil njegov ideal Julija, hčerka bogate ljubljanske trgovke, vdove Julijane Primic. V tej dobi je spesnil: (Sonetni venec, Krst pri Savici, Kam?, Ženska zvestoba, Prekop, Zveza z Ano Jelevškovo: V tej dobi po ljubezni do Julije njegove pesmi postanejo jasnejše, preprostejše. Spesnil je: Nezakonska mati, Zgubljena vera, K slovesu, Ukazi, Sila spomina, Mornar, Zdravljica. Leta 1846 je 'Sadove pesniškega snovanja izdal v zbirki »Poezije Doktorja Franceta Prešerna«. Razdelil jih je na te skupine: Pelsmi, Balade in romance. Soneti, Krst pri Savici, Različne poezije, Zabavljivi napisi, Gazele. France Prešeren je 'bil najveoji slovenski pesnik in eden najpomembnejših mož v slovenski kulturi in jeziku. Bil je podoba in usoda Slovenskega naroda. Ksenija MEŠKO NAŠ PRISPEVEK K STABILIZACIJI Tudi učenci naše šole smo se odločili, da bomo zbirali papir za akcijo Sladkogorske iz Sladkega vrha. Akcija traja vse leto in se je je udeležilo mnogo šol iz vse republike, saj učenci na tak način zaslužimo nekaj denarja, obenem pa pri-t spevamo k stabilizaciji. Na naši šoli zbiramo star papir vsak prvi četrtek v mesecu. Učenci ga prinesemo s seboj v šolo, zvezanega v svežnje, dežurni ga stehtajo in zapišejo vsakemu učencu količino. Prvič jie akcija stekla 5. novembra. Takrat smo zbrali le 505,5 kg papirja. Mnogo večji je bil odziv 10 decem- bra, ko smo zbirali papir drugič. Zbrali smo 1140 kg papirja. Učenci smo bili takrat že dosti bolj ogreti za delo. Dva osmošolca sta zbirala papir po blokih in zbrala 120 kg papirja. S tem sta vzpodbudila vse nas, da bomo še z večjo vnemo zbirali odpadni papir, ki pa je dragocena surovina za našo industrijo. Poleg tega s to akcijo pomagamo čuvati okolje in ohranjati bogastvo naših gozdov. Čim bolj se bomo potrudili, tem večji uspeh bomo ddi segli. OŠ Franc Osojnik, Ptuj Eva Jurkovič, 7. c Sklep (114): Delavski svet delovne organizacije potrdi prvi predllog razporeditve delovne sobote in III. izmene im sicer: Troizmensko delo — II temena iz 6. 2. dela 6. 2. v II. ‘izmeni — III izmena iz 6. 2. dela 6. 2. v III. izmeni — II izmena iz 23. 2. dela 20. 2. v I. izmeni — III izmena iz 23. 2. dela 13. 2. v I. izmeni — U izmena iz 27. 2. dela 27. 2. v II. izmeni — III izmena iz 27. 2. dela 27. 2. v III. izmeni Sklep (115): Delavski svet delovne organizacije potrdi ponovni terminski plan aktivnosti za sestavo letnega plana za leto 1982 in sicer: 1. Poslovna politika za DO in TOZD AVTOOPREMAT AP 2 1 Dir. DO. TOZD 2. Realizacija na domačem trgu 20. 1. KOM. 3. realizacija na tujem trgu 11. 1. KOM. 4. Interna realizacija 20. 1 OPD TOZD, KOM 5. Amortizacija po novih stopnjah po DM 20. 1. RS 6. Investicije 20. 1. PIT 7. Plan kapacitet TOZD Gumar-na, Velika oprema in TAP 18. 1. OPD-TOZD 8. Finančni plan DSSS 9. 1. RS 9. Finančni plan TOZD Komerciala 9. 1. RS 10. Plan združevanja sredstev 15. 1. RS 11. Materialni stroški (oboi) 25 1. RS 12. Finančni plan TOZD 6 2 RS 13. Obravnava po PO TOZD 8. 2. PO TOZD 14. Sprejem na DS TOZD 24. 2. DS TOZD 15. Finančni plan DO 8. 2. RS 16. Obravnava na PO DO 10. 2. PO DO 17. Sprejem na DS DO 26 2. DS DO 18. Planski cenik delovnih mest 19. 3. RS Sklep (116): Delavski svet delovne organizacije vzame odgovor na sklep štev. 84 delavskega sveta DO na znanje ter ugotavlja, da je sklep realiziran. Sklep (117): Delavski svet DO zadolži TOZD Kovinska obdelava, da dostavijo do konca meseca januarja v Sklep (118); Delavski svet delovne organizacije potrdi spremembo sestave komisije in sicer: TEHNIČNO PODROČJE Peter Alič Bojan Žiger Ivan Šebela — predsedinik EKONOMSKO PODROČJE Rado Vučkovič Zinka Lah Edi Hojnik SPLOŠNO ADMINISTRATIVNO PODROČJE Oto Čoki in Darinka Kolarič PROIZVODNO PODROČJE Janko Kvderman Emil Tomašič Maks Žuran Janez Vertič Sklep (119): Delavski svet DO dovoli zasedbo prostih del in nalog ostrenje zahtevnih orodij v TOZD TAP, ter zadolži kadrovski sektor, da zadevo uredi. Sklep (120): Delavski svet DO potrdi, da se v koviru neporabljenih sredstev za SLO in DSZ dovoljuje poraba sredstev za zgraditev telef. in-duktorske zveze za posebne namene. Predračunska vrednost investicije je 44.926,00 din. Sklep (121); Delavski svet DO razpiše referendum za dne 25. 2. 1982, za samoupravni sporazum o ugotavljanju o delitvi dohodka in OD v DO AGIS. Sklep (122): Delavski svet DO potrdi začasni plan TOZD in DSSS ter začasni plan DO AGIS za mesec januar in februar 1982 v predlagani obliki. Ad 14. Delegat delavskega sveta DO iz TOZD Precizna mehanika tov. Marija Henghelman je postavila delegatsko vprašanje glede cert brezalkoholnih pijač v našem obratu prehrane, saj meni, da so višje kot v trgovini. Sklep (123): Delavski svet DO zadolži kadrovski sektor, da poda pismeni odgovor do naslednje seje DS Sklep 124: Delavski svet delovne organizacije sklene, da DO AGIS podpiše SaS o razradi kriterijuma i uredivanju načina formiranja cen, njihovu opremu, pribor i rezervne delovne in SaS o razradi kriterijuma i uredivanju načina obrazo-vanja cena odlivaka dobljenih postopkom preciznog liva. Za podpisnika omenjenih sporazumov se imenuje direktorica TOZD Komerciala tov. Cvetka Papst. Sklep 125: Delavski svet delovne organizacije potrdi predlog oblikovanja internih cen z dopolnitvami poslovnega odbora. O konkretnih cenah se TOZD medsebojno sporazumejo ob pomoči RTS. Rok za izdelavo cenika je 1.2. 1982. Istočasno se zadolži strokovne službe TOZD in DSSS, da pripravijo ustrezne podatke, da bo s 1. 2. 1982 omogočeno poslovanje po novem obračunu internih cen. Navodila za izvedbo daje direktor DO. Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Anica Tušek Poročilo o poslovaojo tozd Velika oprema v čašo Od 1.1.1981 do 31.12.1981 Poslovanje TOZD VELIKA OPREMA je bilo v času od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1981 prikazano po fakturirani realizaciji naslednje: NAČRT MESEC EKSTERNA INTERNA IZVOZ SKUPAJ III kvartal Oktober November December Leto 1981 83.060.480 9.243.940 9.243.940 10.051.300 11.599.550 380.148 14.443 14.443 14.443 423.477 6.220.947 246.526 246.526 246.526 6.960.525 79.661.875 9.504.909 9.504.909 10.312.869 118.983.662 REALIZACIJA MESEC EKSTERNA INTERNA IZVOZ SKUPAJ III kvartal Oktober November December Leto 1981 85.475.530 10.377.336 9.003.442 10.260.771 115.117.087 426.342 25.064 254.644 79.969 786.019 9.066.510 278.918 2.109.459 11.534.887 94.968.390 10.402.400 9.537.004 12.531.199 127.438.993 V letu 1981 je bila fakturirana realizacija v odstotkih dosežena v sledeči višini: 1. EKSTERNA 103,2 % 2. INTERNA 185,6% 3. IZVOZ 156,7 % 4. SKUPAJ LETO 1981 107,1 % PRIMERJAVA NAČRTA IN REALIZACIJE ZA LETO 1980 IN 1981 NAČRT 198 1 1980 INDEKS EKSTERNA 86.993.013 111.599.660 128,3 INTERNA — 423.477 — IZVOZ 8.860.072 6.960.525 78,6 SKUPAJ 95.853.085 118.983.662 124,1 REALIZACIJA 1980 198 1 INDEKS EKSTERNA 86.999.848 115.117.087 132,3 INTERNA 1.609.969 786.019 48,8 IZVOZ 10.547.379 11.534.887 109,3 SKUPAJ 99.157.196 127.438.993 128,5 Primerjava fakturirane realizacije med letom 1980 in 1981 kaže, da smo v letu 1981 realizacijo povečala v primerjavi z letom 1980 za 28,5 %. Enako ugodni so indeksi povečanja izvoza za 9,3 % in eksterne realizacije za 32,3 %. Ravno talko so ugodni rezultati doseganja načrta fakturirane realizacije v primerjavi z gospodarskim načrtom za leto 198J. Primerjava med načrtom in realizacijo za leto 1981 nam pokaže preseganje načrta za 7,1 %, načrt eksterne realizacije za 3,2 %, interne za 85,6 % in izvoza za 65,7 %. Ugotoviti moramo, da so doseženi rezultati ugodni kljub velikim težavam, ki so spramijiale delo TOZD skozi celotno obdobje. V kolikor bi bila preskrba z osnovnimi materiali, odnosno z deli iz kooperacije boljša, bi lahko bili končni rezultat vsaj za 5 % boljši kot je bil dosežem. V domači nabavi osnovnih materialov je bila skozi celotno obdobje prisotna problematika neizdobave pločevin. Največje pomanjkanje je bilo pri pločevini od 1 do 3 mm, saj je poraba omenjene pločevine ca 750.000 ton. Višek pomanjkanja je bil v mesecu avgustu, ko smo bib 12 delovnih dnii brez pločevine 1 in 1,5 mm. Izpada nismo nadoknadili vse do konca leta 1981. Občasno smo imeli težave tudi z nabavo raznih cevi za sedeže in glušnike, najbolj problematična je bila dobava cevi 0 24 x 2. Pri delih iz kooperacije smo imeli skozi celotno obdobje večje ali manjše težave pri dobavi naslonov in sedal za sedeže. Težave so imeli naši kooperanti zaradi uvozne komponente — paliuratan, ker niso dobili pravočasno uvoznih dovolenj. Najbolj problemaitičen je bil četrti kvartal, tako, da je zaostanek cca 1000 kom sedežev prenesen v leto 1982. Delno nas je prizadela tudi nerešena problematika na izvo-zno-uvoznam področju. Ker smo večino delov, ki so bili uvoženi za izdelavo sedežev osvojili v letu 1980 nismo imeli večjih težav, razen nekaj zamujenih rokov, dobav. Najbolj problematične so bile dobave delov za sedeže, kjer smo z izvozom v Madžarsko kasnih cca 2 meseca. V drugi polovici lata 1981 smo dobili več zahtevkov za devizno soudeležbo, odnosno za odstop pravic uvoza od naših dobaviteljev, kateri imajo del surovin uvoženih. Večjo problematiko na tem področju pričakujemo v letu 1982. Problematika bo toliko večja, ker TOZD in DO ne razpolagata z zadostno višino deviznih sredstev. V letu 1981 nam je uspelo realizirati prvi izvoz na konverta-hilno področje in sicer v ZRN k firmi BREMSHEY. S tem izvozom smo delno pobrili odplačilo licenčnine za leto 1980. Reali- Varjenje — zahtevna operacija . . . zacrija tega izvoza nam bo pripomogla k hitrejšemu podpisu kooperacijske pogodbe z licenčnim partnerjem BREMSHEY-jem. Do podpisa te pogddbe bo moralo priti v letu 1982. Zaradi dotrajanosti delovnihis redstev smo imeli več težav. Stiskalnico 125 t. moramo v letu 1982 nujno generalno popraviti, zaradi tega, ker nam slabo delovanje le-te povzroča težave zaradi slabe kakovosti -izdelkov, odnosno nam lomi orodja. Še večje težave smo imeli s strojniimi škarjami, katere smo v začetku novembra poslali na generalno popravilo v JELŠIN-GRAD. Razrez smo isi zagotovili vil. izmeni v TOZD TAP. Velike težave smo imeli z idnevnimi prevozi materiala in iz razreza. Delno krivdo za dotrajanost delovnih sredstev je iskati v slabem delu z delovnimi sredstvi, ostali del krivde pa je v slabem vzdrževanju delovnih sredstev. Kvaliteta izdelkov je bila v glavnem na optimalni višini. Nekaj težav je bilo med letom čutiti v izredno slabi kvaliteti varenja, klade, posode. Slabo kvaliteto moramo odpraviti z kontrolo opravljenega dela ter priučevanjem delavcev. Osebni dohodki so bili v letu 1981 v poprečju nižji za 8 % kot v DO AGIS. OD v DO AGIS pa zaostaja za povprečjem branže za 11 %. Izplačani -povprečni OD za 9 mes. leta 1981 je bil 7.785. din. Kljub izredno ugodnim rezultatom, ki jih je TOZD dosegala v letu 1981 pa se je izguba, ki je bila ugotovljena v polletju v višini 1.025.928 din zvišala. V 9 mesecih poslovanja je izguba narastla na 4.528.859 din. V 11 mesecu je bila ugotovljena izguba 11.901.478,25 ‘din. Predvidevamo, da se bo do konca leta 1981 izguba ustavila pri cca 10.000.000 din. Krivda za izgubo je v glavnem v previsokih cenah reproma-teriala. V trgovini smo kupili 60 % materialov po povprečni ceni 36,00 din, planska cena v začetku leta 1981 pa je bila 15,50 din. Istočasno je bila cena materiala v železarni cca 21.00 din. Ostale vzroke izgube, pa sem že navedel v predsanacijskem programu, ki ga je sprejel DS TOZD VELIKA OPREMA v mesecu septembru 1981. Peter BELA Težki delovni pogoji 21 let bratskega in prijateljskega sodelovanja občin SR Slovenije in SR Hrvatske Letos je nosilec, srečanj Ptuj kajti prav letos mineva 21 let odkar je bilo v Ptuju prvo srečanje bratskih občin. Čut bratstva in enotnosti, težnja po skupnosti in prijateljstvu, potreba po medsebojnem sporazumevanju lin po vzajemnem sodelovanju so že od nekdaj bile vezi severozahodne Hrvatbke in severovzhodne Slovenije. Zgodovina tega ali onega kraja v celoti dokazuje, da je tako povezovanje med njima bilo že od prihoda južnih Slovanov. Za razvoj im napredek, pa tudi za sam obstoj slovanskega življa v teh predelih nove domovine, so bili večkrat zelo pomembni dobri medsebojni odnosi. Čeprav sta se po zakonitostrh zgodovinskega razvoja tu formirala dva naroda z dvema jezikoma in dvema mentalitetama, čeprav so se skozi stoletja ustvarjale politične in upravne pregrade, pa te nikoli niso bile za Hrvate in Slovence ovire, da ne bi ostali eno-, da se ne bi počutili kot bratje, da ne bi živeli kar najbolj složno. Skozi stoletja so se kajkavci in prleki dobro sporazumevali, skozi vso preteklost so si izmenjeval.} materialne in kulturne dobrim e. Slovenci imajo zemljo na »Hrvaškem«, Hrvatje obdelujejo svoje parcele na »Stajeru«. Oboji najdejo drug pri drugem svoje zakonske tovariše, od tod ali od tam odhajajo snahe in zetje, a otroke vzgajajo v ljubezni do tega in do onega predela. V mariborskih im drugih šolah je že od .nekdaj bilo dosti učencev, ki so bili drugače doma onstran vzhodnih slovenskih meja. Prav tako so mladi iz »du-brave žerovirtske« in iz številnih drugih slovenskih krajev odlično zaključevali varaždinske, zagrebške in lepoglavske šole. Slovenske »delavce« so radi sprejemali na hrvatskih tleh, a hrvatski delavci so se dobro znašli in so odlično opravljali svoje naloge v slovenskih podjetjih. Ob številnih primerih sodelovanja pa je bila krona vsega skupni boj za svobodo im -socialistično preobrazbo družbe v zadnji vojni. Številčno ni mogoče navesti vseh tistih Slovencev, Štajercev in Prlekov, ki so se v času fašistične agresije zatekli pred genocidom k hrvatskim .sosedom, pa čeprav so tudi ti bili v podobnem položaju. In obratno. Nikoli ne bomo izvedeli za imena tistih, ki so zapustili svoje ognjišče v Medimurju, Zgornji Podravini in Hrvatskem Zagorju ter so se v enotah slovenske NOV borili skupaj s slovenskimi brati proti skupnemu sovražniku, za skupno svobodo. V tem boju so žrtvovali svoja življenja, padali po pogorjih Pohorja, Bohorja, Gorjancev, Roga in Karavank, po ravninskih predelih Prekmurja, Pomurja in Podravja; svojo življenjsko pot so končali v fašističnih zaporih po slovenskih mestih, v obročih in ob zasedah. Bil je to dokaz svo-bodcrtjubnosti naših narodov, ker sta si .oba naroda delila breme boja, sta mogla tudi laže zadržati in zato je bilo veselje nad skupno zmago še toliko večje. In končno tudi današnji čas treh in pol desetletij svobodnega življenja in razvoja nosi v sebi enako obeležje. O naši stvarnosti nj mogoče drugače reči kot tako, da je to čas ■medsebojnega sodelovanja in skupnih prizadevanj po obnovi in izgradnji dežele, čas, ko se ustvarjajo in razvijajo samoupravni socialistični odnosi. Pa tudi tedaj, ko so bile te pridobitve našega boja ogrožene od sovražnikov doma ali od zunaj, sta stopila ponovno skupaj v bran dva naroda, dva brata — prav tako kot tedaj, ko je z navdušenostjo in ponosom bilo potrebno s skupnimi napori premagovati ostanke preteklosti in ustvarjati načrte za bodočnost. Vse napore in uspehe sta povezovala oba naroda z ostalimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, srečna, ker s tem prispevata k skupnemu napredku in h krepitvi lastnih moči. SEDEM ZAPOVEDI za zmanjšanje splošnih stroškov 1. Delaj kar se da racionalno; — odpravi odvečno delo, — analiziraj in reduciraj odsotnosti ljudi, — zahtevaj natančnost, vendar pa jo tudi omogoči, — drastično zmanjšaj sestanke in ševilo vseh mogočih komisij, — števila zaposlenih ne določaj glede na konice obremenitev, ampak le-te premeščaj z dodatnimi kapacitetami (»skakači« in podobno), — ostreje se loti nergačev in simulantov (s tem ne boš nič zagrešil proti socialni klimi v delovni organizaciji). 2. Načrtno se loti interne birokracije; — predvsem zmanjšaj nato pa tudi poenostavi korespondenco, — poenostavi vsakršno pisanje (zapisniki, poročila, ocene itd.), — bolj racionalno uredi fakturiranje in obračun dela (torej brez večjih vlaganj v stroje in opremo), — v polni meri izkoriščaj diferencirane poštne tarife in uporabi res le v nujnih primerih. 3. »Odčaraj« informacije — vstrajno zahtevaj in uresniči »kratka in jedrnata sporočila, — pomni, da je mogoče skoraj vse tki, informacijske sisteme uresničiti brez računalniške podpore. 4. Posveti vso pozornost »malenkostim«, ki so lahko zelo drage; — »preveriti« vse arhive in registrature (tudi lastne!) — redno preverjaj stroške za naročene časopise in revije v primerjavi z njihovo koristnostjo. Dosledno zavračaj vse brezplačne izvode neznanih časopisov, da ne bi z njihovim prebiranjem izgubljal časa. — tudi v skupnih službah hrani izmet in odpadke, saj je tudi te mogoče uporabiti kot sekundarne surovine. — ne zahtevaj perfekcionizma pri asortimentu in kvaliteti pisarniškega materiala. Občasno preverjaj tudi dobave stalnih dobaviteljev, — ne zahtevaj absolutne popolnosti pri vzdrževanju, oskrbi in čiščenju v lastni delovni organizaciji, — ne presliši vseh neštevilnih pozivov za varčevanje z energijo, saj je možno varčevati na številne načine pri razsvetljavi, pri ogrevanju prostorov, pri porabi tople vode, pri uporabi klimatskih in transportnih naprav ter dvigal, pri prezračevanju prostorov, z izboljšavo toplotne izolacije prostorov. 5. Namesto pisanja »pastirskih pisem« in obupanih pozivov za varčevanje, se raje loti načrtovanja ciljev in ugotavljanja uspehov; — vsak sodelavec naj dobro pozna skupne cilje delovne organizacije in v tem okviru tudi individualne cilje, ki jih mora doseči sam, — clje določaj tako, da ne bodo nedosegljivi, vendar pa ne tudi tako, da bi jih mogel doseči povsem brez naprezanja. 6. Načrtno se spoprimi z »nujnimi opravili« in jih prepodi iz besednjaka, zlasti pa iz spiska odrešilnih ukrepov zoper vse težave; — z doslednim planiranjem zagotovi, da pri nobenem, zlasti pa zahtevnem delu ne bo treba pretirano hiteti. 7. Nikar ne misli le na štednjo in predvsem ne na brezglavo stiskaštvo na nepravem kraju in ob nepravem času, temveč kar se da racionalno izkoriščaj vse razpoložljive vire: čas, materialna in druga sredstva, promet, energijo, informacije in vse drugo; — namesto da kontroliraš porabo svinčnikov in radirk, raje poskrbi za to, da bo dovolj dela za vse razpoložljive kapacitete in da bodo vsi ljudje upoštevali teh sedem zapovedi. SPOŠTOVANI! Želimo vas obvestiti, da bomo v soboto 13. marca 1982 organizirali ogled opere G. Donizetti »LJUBEZENSKI NAPITEK« in predstavo v satiričnem gledališču Jazavec v Zagreba F. Hadžič »CENTRALA«. Za ti predstavi sprejemamo prijave do vključno 2. 3. 1982. Ogled rock opere V. Hugoja »NESREČNIKI« pa bo v soboto 3. aprila 1982. Za to predstvo sprejemamo prijave do vključno 13. marca 1982. Se priporočamo in vas lepo pozdravljamo! Vodja poslovalnice Lučka LETIČ Pravica do obveščanja in obveščenosti Ustrezna obveščenost delovnih ljudi prav gotovo predstavlja enega temeljnih pogojev za uresničitev samoupravnih delegatskih odnosov. Družbeni sistem informiranja mora zato zagotavljati vse pogoje, da se uresničuje pravica in dolžnost delavca, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna zfi odločanje in nadzorstvo v organizaciji, da bi mogel delavec uresničevati svoje samoupravne pravice. Prav tako ustava določa, da je zajamčena svoboda javnega obveščanja in javnega izražanja, da imajo občani pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja. Pravica do obvaščanja in obveščenosti Uresničitev pravice do obveščanja in obveščenosti pa je v končnem vidiku p>rav gotovo odvisna od stopnje uresničitve družbenoekonomskih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov v naši družbi. Komunikacijska razmerja so samo en del' teh družbenih odnosov, ki je' tesno povezan z drugimi družbenimi odnosi. Družbeni sistem informiranja predstavlja tudi relativno avtonomno področje družbenega dela, ki mora biti prav tako organizirano na samoupravni odnosi prodrli v vse sestavine družbenih odnosov v to področje imenujemo podružb-Ijanje družbenega sistema informiranja. »Mislim, da so delavci preslabo informirani o poslovanju in o vseh vseh bistvenih zadevah,« je med drugim razpravljal v intervjuju za Komunist naš delavec. Moj namen je odgovoriti na te misli. V nobenem primeru ne bi mogel trditi, da smo v Agisu storili vse, da bi bili vsi o vsem informirani. Res pa je tudi, da so tisti, ki jim je bila informacija namenjena obrnili ji hrbet. Ne bi pa bilo prav, če bi vso stvar posploševali. Poglejmo nekaj pr.-merov. Svoboda pisanja in samostojnost nastajata ob delu, v borbi za sociali stično samoupravljanje. Svoboda pisanja je neokrnjena, če vidi, kar je dobro in kar je slabo. Svobode v interesu delavskega razreda, svobode v ■angažirani bitki za samoupravni ■razvoj niikol.i ne more biti preveč, zato jo kaže negovati, pa tudi čuvati in hraniti. Sedaj pa poglejmo kako se delavci Agisa poslužujemo našega glasila, kot sredstva medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja? Koliko se nas je poslužilo glasila za pojasnjevanje določenih nerešenih problemov? Ne tu nismo opravili izpita! Po drugi strani pa lahko ugotavljamo, da za vsako ceno odklanjamo neposredna informiranja kot so zbori delovnih ljudi. Prav ti so tipičen primer naše nezainteresiranosti in to o tako občutljivih zadevah kot je OD. Na delnih zborih delovnih ljudi na katerih je bil obravnavan usnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporeditev dohodka, čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo smo lahko ugotovili naravnost sramežljivo udeležbo čeprav so bi.li le-ti sklicani med delovnim časom. Torej vse nam je jasno vsebina tega Samoupravnega sporazuma razumljiva in ne želimo o tem razpravljati. Temu pa le ni tako. Samoupravni sporazum prinaša korenite spremembe in je do sedaj najbližje težnjam nagrajevanja dobrega dela. In prav to bi nas moralo vspodbujati h živahni razpravi, ki bi izključila poznejšo nezadovoljstvo. Postavlja se vprašanje, je krivo neinformiranje ali pa mi ne želimo informacije. Če informacija ni dobra ali ne pride do nas. Zakaj potem ne rečemo kakšno informacijo si želimo. Maks Menoni Naša »senčna« stran Volitve 1982 Tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev, ki je bila februarja v Ljubljani, je eden izmed pomembnejših družbenopolitičnih dogodkov, ki jih bo letos polno. Volitve delegatov in delegacij, kongresi zveze komunistov in zveze sindikatov so priložnosti za temeljito razpravo, oceno uspehov in slabosti ter začrtanje poti vnaprej. Volitve so odgovorna naloga za vse, zlasti pa za družbenopolitične organizacije. Operativno, usklajevalno vlogo sicer nosita socialistična zveza in sindikati, bistvo pa je v (frontnem delovanju. Skupna družbena akcija je zelo pomembna, saj gre za kadrovska vprašanja, le-te pa so vedno del razvoja i.n vseh načrtov, ki jih imamo. Naš razvoj je vedno potrjeval, da so kadrovska osnova delavci in občani, da je baza neizčrpna. Zato bi morali v vseh postopkih kadrovanja, od evidentiranja naprej, razvijati najširše zaupanje v ljudi. Letošnje volitve bodo zah- tevnejše od tistih pred štirimi leti. Prvič zato, ker se nanje pripravljamo v takšnih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmerah, ki terjajo takšne kadrovske rešitve, ki bodo jamčile za naš nadaljnl razvoj našega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema. Torej gre za rešitve, ki bodo odraz zahtevnosti časa in nalog, ki nas čakajo. To velja za vse ravni. Odveč je poudarjati, da je prav od kvalitete temeljnih delegacij najbolj odvisno, kako bo deloval delegatski sistem, kakšna bo njegova avtoriteta. Maks Menoni Reševanje energetske stiske V zadnjem času vse pogosteje prihaja do zastojev pri oskrbi z energijo. To čutimo v naši DO, predvsem pri oskrbi s toplotno energijo. Ker se to v zadnjem času pogosto dogaja, bom podal nekaj vzrokov oz. razlogov, zaradi katerih ostajajo radiatorji hladni. Vzrokov, da prihaja do pomanjkanja mazuta, je več. Največje težave nastajajo že na začetku verige, to je pri nabavi surove nafte. Za nabavo surove nafte je potrebno zbrati devizna sredstva na nivoju federacije. Ker pa teh ni vedno dovolj oz. toliko, da bi nabavili potrebne količine nafte, katero si razdelijo republike po planu energetske bilance. Ta plan predvideva v Sloveniji zmanjšano porabo nafte in s tem tudi občasno pomanjkanje naftnih derivatov. V Sloveniji je izključni distributer z naftnimi derivati Delavna organizacija PETROL, preko svojih 'poslovalnic. Za oskrbo z mazutom naše DO skrbi Petrolova poslovna enota v Ptuju. Z njo ob koncu leta sklenemo pogodbo o dobavi tekočih goriv v naslednjem letu, s predvideno porabo po mesecih. Mesečno dinamiko dobave pa sporočamo do 20. za naslednji mesec. Po tej dinamiki bi moral mazut prihajati v našo DO, vendar so zelo pogosta odstopanja od naših zahtev, predvsem zaradi opisanih vzrokov in pa, ko upoštevamo prednostno listo pri oskrbi z gorivom, ki postavlja kovinsko predelovalno industrijo na zndnje mesto. Mazut dobivamo iz rafinerije INA nafta Lendava. Ves mesec februar pa smo ga dobivali iz uvoza in sicer iz Italije, ki je precej slabše kvalitete in mnogo višje cene. Cena domačega mazuta je bila 8,40 din za kg, uvoženega pa 11,20 din za kg. Zaradi naštetih težav in pa predvsem vedno višjih cen tekočih goriv, ni druge rešitve, kot racionalna poraba. Ker so rezultati o nekaterih ukrepih štednje opazni v nekem daljšem časovnem obdobju, poglejmo kako smo ravnali s tem gorivom v preteklem letu, napram letu 1980. Leta 1980 smo porabili vse skupaj 1664 ton mazuta, od tega v kotlovnici »SIGMA« 1,176.250 kg in v kotlovnici »TAP« 487.510 kg. V letu 1981 se je poraba zmanjšala na 1505 ton, od tega v kotlovnici »SIGMA« na 1064 510 kg in v kotlovnici »TAP« na 440 890 kg. Skupaj smo torej porabili 159 ton mazuta manj ali 9,5 %, kot v letu 1980 pri povečani proizvodnji vulkanizirane gume v novem obratu gumarne; Še vedno pa odpade precej toplotne energije na ogrevanje prostorov, kjer imamo še vedno velike izgube. V zahodnem poslovnem svetu velja rek, da je racionalna poraba in štednja energije nadomeščanje energije s kapitalom, kar pomeni, da so za to potrebna velika sredstva, vendar pri nas še ni tako. Veliko se da narediti še z enostavnimi cenenimi rešitvami. Oskrba z električno energijo v naši republiki je kljub omejitvam prve stopnje še vedno normalna, predvsem zaradi obratovanja nuklearne elektrarne Krško. Če pa pride do iz- Tudi mi smo pomagali pri spravitvi sadja V četrtek, dne 29. 10. 1981 smo se učenci naše šole udeležili akcije pobiranja jabolk na ptujski Panorami. Za akcijo nam je tovariš ravnatelj povedal že v sredo in bili smo zelo veseli. Četrtkovo lepo jutro mi je dalo upanje, da bo na akciji zelo vezelo. Komaj sem čakal, da sta minili dve uri pouka v šoli. Potem smo se skupaj z drugimi razredi odpravili na Panoramo. Tam smo se razvrstili. Najprej smo si napolnili želodce, nato smo pobirali jabolka. Tekmovali smo med seboj — oziroma med razredi. Naš razred je skupaj s petim delil prvo mesto. Bili smo zares pridni. Pobirali smo tako hitro, da nam niso delavci utegnili niti stepati jabolk. Zmanjkalo nam je celo zabojev in morali so nam priskrbeti nove. Z rezultatom smo bili zelo zadovoljmi. Po končanem delu smo se izmučeni odpravili domov. Bdi smo veseli, da smo tudi mi najmlajši pokazali, da znamo pomagati. Andrej Satler 4. c razred OŠ Franc Osojnik Hude sanje Neko noč sem sanjala o kačah. Hodila sem po gozdu in opazila luknjo, notri pa je bil srebrni prstan. Skočila sem v jamo in prstan pobrala. In glej — ko sem ga nataknila na prst, se je pred menoj znašla ogromna kača. Hotela sem zbežati, med tekom pa sem se spotaknila in padla na kačjega mladiča. Zacvilil je tako na glas, da so pripazile še druge kače. Opikale so me in me odvlekle v globoko jamo. Kar počilo je, ko so me vrgle vanjo. Potem sem se zbudila in videla, da nisem padla v jamo, ampak na tla. Sklenila sem, da ne smem nikoli več sanjati takih hudih sanj. Berghaus Anita 3. c razred OŠ Franc Osojnik Najstarejši in najmlajši upokojenec »PO STAŽU« (Nadaljevanje z 9. strani) pada katerega od večjih agregatov, pa se že lahko pojavijo redukcije. Za našo DO imamo izdelan plan redukcij po posameznih TOZD. Ker imamo instaliran elektroagregat moči 560 KVA, lahko pokrivamo električno emrgijo, katero moramo v času redukcije prihraniti za celotno DO iz agregata ob normalnem obratovanju vseh obratov. Izjema je le 50 % redukcija, do katere lahko pride v izjemnih primerih, !ko moramo izključevati posamezne porabnike. V lanskem letu smo porabili v celotni DO 5720 MWh električne energije, leta 1980 pa 5010 MWh. Pomeni, da smo v letu 1981 porabili 710 MWh elektri- čne energije več kot leta 1980. Povečana poraba je izključno zaradi nove transformatorske postaje Gumama za potrebe obrata nova gumama. Na zmanjšanje porabe električne energije vplivajo predvsem rešitve, vendar tudi v letošnjem letu pričakujemo večjo porabo kot v lanskem letu, ker TOZD Gumama vključuje v proizvodnjo največji, dvovaljčmik, ki ima 200 Kw močan motor in je sedaj najmočnejši v naši DO. Drugi viri energije, katere uporabljamo pri proizvodnem procesu, so v manjših količinah in pri oskrbi z njimi zaenkrat ni težav. Janez Vertič Pogrešana idila Se o nepravilnem parkiranju v naši DO _ V članku pod naslovom: »Nepravilno parkiranje« smo v zadnji številki našega glasila obravnavali primere nepravilnega parkiranja in smo tudi obenem zagrozili z ustreznim ukrepanjem zoper kršilce nepravilnega parkiranja. Ugotavljamo, da je objava uspešno ali vsaj delno uspešno 'delovala le nekaj časa. Iz tega sledi, da bomo morali poseči po zagroženih sankcijah, katere je možno podvzeti za takšne kršitve. Kot smo že v prejšnjem članku navedli, predstavlja nepravilno parkiranje kršitev delovnih obveznosti, kakor je to določeno v 3. točki 156. člena pravilnika o delovnih razmerjih in o odgovornosti delavcev za delovne obveznosti posameznih temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Zaradi urediteve nepravilnega parkiranja, to je parkiranja na dovozni cesti k glavnemu vhodu v našo delovno organizacijo, parkiranje na prostoru, ki je namenjeno za parkiranje vozil gostov naše delovne organizacije in parkiranje na požarni poti in ob vratih, ki vodijo v poslopje montaže grelcev, so dobili varnostniki nalogo, da zapisujejo registrske številke nepravilno parkiranih vozil. Iz dopisa v času od 1. do 12. februarja izhaja, da so nepravilno parkirali vozila vozniki naslednjih registrskih številk osebnih avtomobilov: dne 2. februarja: MB 127—978, MB 176—080, MB 771—86, MB 122—138, dne 3. februarja: MB 771—86, MB 695—83, MB 960—87, MB 156—565, MB 840—75, dne 5. februarja: MB 122—138, MB 155—133, MB 167—331, MB 132—347, MB 173—945, MB 143—330, MB 172—245, MB 111—386, dne 8. februarja: MB 659—95, MB 111—883, MB 145—659, MB 745—74, MB 153—811, MB 174—043, MB 113—29, dne 11 februarja: NM 671—14, MB 173—945, MB 405—72, MB 176—110, MB 168—064, MB 162—707, MB 930—09, MB 153—967, dne 12. februarja: MB153—967, MB 169—311, MB 909—71, NM 671—14, MB 151—091, MB 174—069, MB 143-481. Res je, da voznki vseh navedenih vozil niso delavci naše delovne organizacije, dejstvo pa je, da je istih med objavljenimi zelo malo in še to zato, ker so se večinoma ravnali po nepravilno parkiranih vozilih delavcev naše delovne organizacije. Zakaj je bilo odločeno, da moramo dosledno izvajati ukrepe zoper tiste, ki parkirajo na navedenih prostorih, kjer je to prepovedano? Še enkrat povdarjamo, da se velikokrat pripeti, ko večja iin težja vozila, zaradi parkiranih vozil na cesti, ki vodi h glavnemu vhodu v našo delovno organizacijo, šele z večjimi težavami ali pa sploh ne morejo pripeljati tovora na določeno mesto, pri tem pa je tudi zelo velika nevarnost poškodb parkiranih vozil, da o morebitnih srečavanjih sploh ne govorimo. Neposredno ob vhodu je določen prostor za parkiranje vozil naših gostov, takšen prostor je nujno potreben zaradi nekega normalnega odnosa do gostov. Oba navedena prostora niti najmanj nista namenjena za tiste naše delavce, M zamujajo v službo ali pa na delo prihajajo šele v zadnjem trenutku. Požarna pot in prostor vrat ob poslopju montaže grelcev mora biti prost ob vsakem času zaradi morebitne potrebe vhoda gasilskega vozila, saj na ta del ni mogoč pristop od drugod. Ker menimo, da zahtevamo preveč od voznikov zgoraj navedenih vozil in morebitnih zabeleženih po tem članku, bomo res morali poseči po strožjih ukrepih. Ali je pri nas potrebno neko disciplino doseči samo s prisilo? A. Š. Tekmovanje za družinsko jlato puščico” Dne 30. januarja je bilo izvedeno tekmovanje v streljanju z zračno puško za družinsko »Zlato puščico«. Tekmovanja se je udeležilo 19 članov strelske družine Agis. Že drugič zaporedoma je to lovoriko osvojil Zvonko Hajduk, ki je nastreljal od 300 možnih 275 krogov. Drugo mesto je nepričakovano osvojil naš štipendist Boštjan Simonič z 266 krogi. Sledijo naslednji strelci: 3. Franc Bedrač 264 4. Franc Simonič 259 5. Stanko Koren 258 6. Stanko Bračič 254 7. Milena Bombek 254 8. Marjan Gajzer 254 9. Franc Kolarič 251 10. Miran Bombek 241 11. Zlatko Rajh 241 Vsi navedeni strelca imajo pravico udeležbe na tekmovanju za občansko »zlato .puščico«, ker so dosegli predpisano normo 240 krogov. Tekmovanje v streljanju na leteče cilje. V enem izmed Agisovih glasil smo objavili, da sekcija »TRAP« v streljanju na leteče cilje prekine tekmovanje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kljub temu se še posamezniki na Svoje stroške udeležujejo nekaterih tekmovanj. Tako je Franjo Ribič na tekmovanju v počastitev obletnice zadnjega boja Pohorskega bataljona v zelo močni mednarodni konkurenci osvojil 3. mesto in je s prejetim pokalom obogatil našo »športno vetrino«. Z. H. Letna konferenca »SD« AGIS ZAHVALE Ob boleči izgubi moje drage matere GENOVEFE NOVAK se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TAR za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni mnogo prerani zadnji poti. Erika SVENŠEK Ob smrti drage mame, se zahvaljujem vsem delavcem Agisa, ki so mi izrazili sožalje, posebej pa hvala delavcem TOZD TAP za darovano cvetje in spremstvo na njen: zadnji poti. VUK MLADEN Ob boleči izgubi dragega očeta LIČEN FRANCA se najtopleje zahvaljujem sodelavcem DSSS za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Gorazd Ličen Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečena sožalja, darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Franc in Martin Bedrač Ob boleči izgubi moža, PRIMOŽIČ IVANA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Gumama za izrečena sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Slavica Primožič Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža LIČEN Franca, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Gumama za izrečena sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Jolanda Ličen Naše samoupravljanje Sklep 107: Delavski svet delovne organizacije imenuje v skupno komisijo za popis transportne opreme oz. embalaže namesto tov. Jožice Dolenc tov Zvonka Bratu-šeka. Sklep 108: Delavski svet delovne organizacije potrdi delovni koledar za leto 1982 — razporeditev delovnih sobot II. in lil. izmene, ki je naslednji: 1. JANUAR a) dvoizmensko delo — II. izmena iz 9. 1. dela 16. I. v I. izmeni — II. izmena iz 30. 1. dela 23. 1. v I. izmeni b) troizmensko delo — II. izmena iz 9. 1. dela 23. 1. v I. izmeni — III. izmena iz 9. 1. dela 16. 1. v I. izmeni — II. izmena iz 30. 1. dela 30. 1. v II. izmeni — III. izmena iz 30. 1. dela 23. 1. v II. izmeni 2. FEBRUAR a) dvoizmensko delo — II. izmena iz 16. 2 dela 13. 2. v I. izmeni — II. izmena iz 23. 2. dela 20. 2. v I. izmeni — II. izmena iz 27. 2. dela 27. 2. v II. izmeni b) troizmensko delo — II. izmena iz 6. 2. dela 20. 2. v I. izmeni — III. izmena iz 6. 2. dela 13. 2. v I. izmeni Ob smrti moje mame Ide se zahvaljujem delavcem TOZD Kovinska obdelava za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Goričan Ivan —■ II. izmena iz 23. 2. deia 20. 2. v II. izmeni — III. izmena iz 23. 2. dela 13. 2. v II. izmeni — II. izmena iz 27. 2. dela 27. 2. v II. izmeni — III. izmena iz 27. 2. dela 27. 2. v lil. izmeni 3. MAREC Po koledarju, razen za TOZD VZMETARNA, katera dela solidarnostno soboto iz leta 1981 in sicer: — 13. 3. za prvo izmeno — 20. 3. za drugo izmeno v prvi izmeni 4. APRIL a) dvoizmensko delo — II. izmena iz 3. 4. dela 10. 4. v I. izmeni —- II. izmena iz 17. 4. dela 24. 4. v I. izmeni b) troizmensko delo — II. izmena iz 3. 4. dela 3. 4. v II. izmeni — III. izmena iz 3. 4. dela 10. 4. v I. izmeni — II. izmena iz 17. 4. dela 17. 4. v II. izmeni — III. izmena iz 17. 4. dela 24. 4. v I. izmeni 5. MAJ a) dvoizmensko delo — II. izmena iz 8. 5. dela 15. 5. v I. izmeni b) troizmensko delo — II. izmena iz 8. 5. dela 22. 5. v I. izmeni — III. izmena iz 8. 0 dela 15. 5. v I. izmeni 6. JUNIJ Po koledarju. 7. JULIJ a) dvoizmensko delo — II. izmena iz 17. 7. dela 10. 7. v I. Izmeni — II. izmena iz 31. 7. delal 31. 7. v II. izmeni (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN ZA RAZVEDRILO P*/STAŠ ODA ) (ArtAleA* OKMA ) UOVfCA, qi///A TUJ S z. PAl/CA *A*£GA OiUSTVP Zamenjali bi vas radi z robotom tov. Pepe pa ne moremo ugotoviti kaj ste do sedaj delali . . . Tudi pri nas nekateri ne delajo drugo kot da odklukajo leto . . . fHS ‘tk