Razne stvari. Iz domačih in drugih krajev. (Veselo novo leto) želimo vsem našim prijateljem, somišljenikom in naročnikom. Prosimo jih, naj nam ostanejo še v bodoče zvesti in naklonjeni. Naš narod je kmečki narod. Zato bomo mi tudi v novem letu vse svoje najboljše sile posvečevali perečim vprašanjem slovenskega kmečkega ljudstva. Branili bomo njegove pravice, odbijali njegove nasprotnike. Upamo, da bo kmečki stan podpiral svoj list in da mu tudi prijatelji kmečkega stanu ne odrečejo svoje dobrohotne pomoči. Širite naš list, da bo postal uplivno glasilo spodnjeStajarskega kmeta! (Slovenska božičnica.) Dne 22. t. m. obhajal je raariborski otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda, katerega oskrbujejo čč. Solske sestre, svojo božičnico. Kako Iepa je taka slovesnost, zlasti če jo priredijo mala nedolžna bitja, in če se obhaia v pravem krščanskeni duhu, ne moremo dovolj povdarjati. Predstavljali so otroci v več prizorih rojstvo našega Izveličarja. Ljubo je bilo videti, kako so prihiteli mali pastirčki k jaslicam Jezuščka molit in z raznimi darili obdarovat: tukaj Je pastirček zabrenkal nekai na svoje godalo, tam otrok zapel lepo pesmico, med njimi pa pristopila sirota, ki ni imela druzega dati kot svoje nedolžno srce. Prav veličastni so bili sv. trije kralji, ki so prišli iskat novorojenega deteta. Neusmiljeni Herod pa se je postavljal prav junaško, ko je slišal o nevarnosti, ki mu preti. IzvrSevali so vsi igralčki svoje naloge izvrstno. Zahvaliti pa se imamo zato v prvi vrsti čestitim šolskim sestram, ki so se gotovo mnogo trudile, da je bilo mogoče kaj tacega predstaviti. Med igro so mala grla zapela pesem sv. Cirila in Metoda in tudi druge pesmice. Po lepem ogovoru, ki ga je imel mil. g. kan. Mlakar, se je vrSilo obdarovanje. Da pa je bilo to mogoče, poslala je družba sv. Cirila in Metoda lepo svoto denarja, in razven tega so v Mariboru darovali: mil. knez in škof dr. Mih. Napotnik 10 K, č. g. prelat in kanonik K. Hribovšek 2 K, č. g. stolni prošt L. Herg 2 K, e. g. J. Cerjak 4 K, č. g. M. Štrakl 2 K, č. g. J. Cižek 2 K, č. g. kanonik J. Mlakar 4 K, č. g. prefekt A. Korošec 2 K, č. g. J. Vreže 6 K, 5. g. J. Zidanšek 4 K, č. g. J. Tajek 3 K, gospa Marinova 40 v, družine Bezjak, Matek, Majcen 7 K, gospa Rotnerieva 2 K, trije otroci iz svojih hranilnic 60 vin. Skupaj 51 K. Bog povrni vsem! (Imenovanje.) Deželnosodni svetovalec v Ljubljani dr. Ivan Babnik je imenovan ministerialnim tajnikom v justičnem ministerstvu. (Drago, a slabo šolsko poslopje) zgradilo se je pred t r e m i leti pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Stalo je okroglih 32 tisočakov, a se že ruši, že podira. Ko bi se imel začetkom novembra pričeti šolski pouk, zapazili so, da poslopje preti porušiti se. Pričeli so popravljati (na zimo!) in zato imajo gg. učitelji in otroci že pol četrti mesec (!) prijetne počitnice. Vendar stvar je resna! Šola je draga, na oko kakor palača, največje poslopje v trgu, pred tremi leti s krvavimi kmečkimi žulji postavljena in sedaj, ko še se ljudje niso opomogli od neizmernega šolskega davka, sedaj še bodo bržčas plačevali popravljanje! Prosimo naše deželne poslance, naj bi v tej zadevi kako besedo spregovorili v deželnem zboru. (Nesreče na železnici.) Mi že v dopisu iz Maribora govorimo o nekterih nesrečah Da železnici. Nekaj Se nam je dodati! Dne 24. t. m. je skočil s tira stroj na progi VelenjeCelje. Stroj se je poškodoval, a druge nesreče ni bilo. Dne 24. t. m. sta trčila pn Budapešti dva osebna vlaka skupaj. Trije vagoni so se razbili, strojevodja je mrtev in mnogo oseb je ranjenih. Dne 25. t. m. je skočil pri Kašavi na Ogrskem osebni vlak s tira. Ni bilo nobene nesreče. Dne 26. t. m. je v Koprinu pri Brnu trčil osebni vlak v ondi stoječ prazen vagon. Stroj in 3 vozovi so poškodovani, strojevodja in sprevodnik težko ranjena, več oseb lahko ranjenih. Na Češkem je zasačil vlak mej postajama Hlinsko in Skuc nekaj delaveev. Trije delavci so mrtvi. (Nadučiteljsko mesto) v Št. Ilju v SIov. goricah je razpisano do 31. januarja. Zaplenjeno. (13 vrst) (V smrt na vešalah) so obsodili ljubljanski porotniki, dne 15. t. m. morilca Blaža Ravnika, posestnika in krčmarja v Ljubljani. Ravnik je 9. oktobra udaril dvakrat z gorjačo svojega prijatelja BoStjana Zvana po glavi, mu vzel okoli 700 gld. denarja in ga vrgel v vodo. Ravnik je tajil in še le po obsodbi je priznal umor ter Sel pokazat kraj, kjer je denar skril. (Ljntomer.) Naša čitalnica in naše pevsko društvo priredita letos na Silvestrov večer točno ob 7. uri v prostorih g. Vaupotiča v Ljutomeru gledališko igro s pevskim koncertom po sledečem vsporedu: 1. »Novinci«, Volarič, moški zbor. — 2. Kvartet na lok. — 3. Gledališka igra »Berite Novice!«. — 4. »Pogovor z domom«, mešani zbor. — 5. >Pri oknu sva molč6 slonela«, moški čveterospev. — 6. »Razvoj slovenskega naroda v preteklem stoletji«, govori gosp. predsednik, deželni poslanec itd. dr. Fran Rosina. — 7. >Moja domovina«, Bartl, moški zbor. — 8. Kvartet na lok. — 9. »Žitno polje«, mešani zbor. — 10. »Nos« za novo stoletje, moški zbor. — 11. Alegorija. — Sedeži 40 in 25 kr., stojiSča 10 kr. — K mnogobrojni vdeležbi vabita najuljudneje odbora. (Konjiška društva.) Podružnica sv. Cirila in Metoda v KoniicaH ima svoj obdni zbor na starega leta dan ob polu štiri uri popoludne v čitalnici. Dnevni red običajen. *Slovensko pevsko društvo» v Konjicah ima svoj občni zbor 31. decembra 1899 ob polu peti uri popoludne v čitalnici z običajnim dnevnim redom. «Čitalnica» v Konjicah priredi svojim članom Silvestrov večer s petjera, godbo, šaljivo tombolo in komičnimi prizori. K občnim zborom in k veselici vvaabbiijjoo  uljudno društveni odbori. (Ormož.) V nedeljo 31. dne decembra bodo nastopili prvokrat v Kalchbrennerjevi gostilni domači tamburaši. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. Kmetje! pridite v prav obilnem številu posluSat milo narodno godbo. (Katoliško politično drnštro) za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priredi dne;.3. januarja 1900 ob 1. uri popoldne zaupen shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. v hiši Jožefa Posinger. Na shodu bo govoril gosp. Ivan Kač o kmetijskih zadrugah, ker se isti dan namerava ustanoviti kmetijska zadruga za Sv. Trojico in okolico. Vstop bo dovoljen le proti vstopnieam, katere se dobivajo pri odboru polit. društva. Odbor. (Goriški veleposestniki) so si izbrali svojim kandidatom za deželni zbor gospoda Oskarja Gabrščeka, župana v Tolminu. Volitev se vrši dne 3. januvarja 1900. («Slovenski učitelj>) se imenuje nov list, ki so ga začeli izdajati krSčansko misleči učitelji in vzgojitelji v Ljubljani. Urednik mu je dobroznani učiteli dobrepoliski, g. Jaklič. (Slo\*enska šola v Mariboru.) Kakor razglaša družba sv. Cirila in Metoda, voljna je tudi nam pomagati do lastne slovenske šole. Slovenski Mariborčani! Začnimo mi prvi z doneski za svojo mariborsko šolo. Posebno se obračamo do Vas, mariborske Slovenke, kojih živo rodoljubje je veleznano, da sprejmete nabiranje darov v svojo nežno skrb, v svoje spretne roke. Naj živijo prvi darovalci za mariborsko šolo! (Mislinje.) Dne 20. dec. se je otvorila železnica Velenje-Dravograd. Zvezo ima s precejšnjimi vlaki od Velenja do Celja. Napisi na postajah so dvojezični. (Odbor bralnega društva) pri sv. Jurju ob Tab. se je nastopno sestavil dne 27. dec.: Al. Kokelj, predsednik; Franc Pečovnik, podpredsednik; Franc Zdolšek, blagajnik; Karol Eberlinc, tajnik; Franc in Anton Lukman, odbornika. (Načelnikom okr. zastopa) na Vranskem je izvoljen č. g. Franc Zdolšek, župnik pri Sv. Juriji ob Taboru. (Narodna čitalnica v Ptuju) obhaja drie 31. t. m. Silvestrov večer po stari navadi. Občni zbor se vrši še-le po novem letu. (Gornjeradgonski okraj.) Pravda radi železnice se vleče že leta in leta. Gre se za to, ali naj okraj plača 20.000 gld. ali ne. Gsp. Bračko pravi, dokler bom jaz načelnik okrajnega zastopa, ne boste plačali. Toda kaj nam to pomaga. Bračko ne bo večno načelnik. Treba je, da se pravda hitro dokonča. Kajti če se bo pravda vedno zavlačevala, tedaj bo nazadnje več obresti in pravdnih stroškov, kakor pa čistega plačila. Sedaj se je itak že podvojilo onih 20.000 gld. (Nova Stifta pri Gornjem gradu.) Kmetijsko in bralno društvo priredi glavno zborovanje v nedeljo, dne 7. januvarja 1900 po večernicah v šoli se sledečim vsporedom: Predsednik učitelj g. Ivan Kelc prednaša o Slomšeku v spomin 100-letnice njegovega rojstva; potem razlaganje novih postav: kako postopati kmetom o uimah in sekanji gozdov. Pregled računa in volitev načelnika in odbora. K prav obilni vdeležbi in pristopu vabi najuljudneje odbor. (O našem okrožnem sodišču) se govorijo čudne reči po mestu. Slišimo nekaj o slovenskem kurzu, o dr. Janežiču, o 100 for. nagrade za nemške uradnike, o nekih tajnih odlokih glede priučenja slovenskega jezika in o drugih takih rečeh. Ker Se ne moremo izvedeti nič natankega, prosimo prijatelje naSih narodnih teženj, da nas primernim potom poučijo o vseh teh stvareh. (Umrl) je v Ljubljani dne 22. t. m. bankir Maks Veršeč, soustanovnik južnoštajerske hranilnice v Celju. (Osebna vest.) Profesor Maks Pleteršnik, gimnazijski profesor v Ljubljani, je bil v zadnii seji jugoslovanske akademije v Zagrebu imenovan dopisujočim članom filoloSko - zgodovinskega oddelka. (V Podčetrtku) imajo poštarico, ki se nara slika kot velika prijateljica nemškega jezika in nemške narodnosti, kar kaže neki tudi s trakovi okinčan brzojavni stroj. Gosp. Wazulik, prijatelj nekdanjega glavarja Taksa v Brežicah, ima baje edini veselje nad to nemško poStarico, vsi drugi pa odločno protestirajo proti takim uradnicam. (Z bencinom je treba silno previdno ravnati.) Bencin ravno ni po kmetih splošno znana tekočina, a vendar se prodaja tu in tam, največ v to svrho, da se spravljajo madeži iz obleke. Bencin izpuhteva jako naglo in gori se raje od petroleja. Že mnogo nesreč se je zgodilo z bencinom in v kljub temu ljudje vse premalo previdno ravnajo z njim. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je neki poročnik si z bencinom snažil rokovice. Pred njim je stala goreča sveča, kakega pol metra od nje pa steklenica z bencinom, toda odmašena. Nakrat se od sveče plamen spusti naravnoč v odprto steklenico; bencin v tej se vname in jo na drobne kosce razžene. Poročnik začne po vsem životu goreti, pričujoči storijo, kar je v takem slučaju mogoče in prav; odnesli so reveža v bolnišnico, kjer je četrti dan umrl. — Zakaj je plamen udaril v steklenico? Para, ki se je vzdigala iznad steklenice, se je ob sveči užgala in v hipu zagorela noter do tekočine. (Kako skrbi Rusija za svoje prebivalstvo.) Ruski finančni minister je dovolil uvoz premoga v Varšavo, ne da bi trebalo plačevati carino. A za druga mesta, kakor Odeso, Nikolajev, Sevastopol in za parnike črnega morja je znatno znižal carino na premog. (Stari krajcarji) in polkrajcarji so veljavni samo še do novega leta. Potem se ne bodo več zamenjali. Treba je torej stare krajcarje zamenti še prej. — Naredba, da novci veljajo samo še do novega leta, ne kaže posebne prijaznosti do ljudstva, med katerim se zlasti na deželi nahaja še dokaj starih novcev. (Zreče.) Vabilo k občnemu zboru »slov. gosp. pol. bralnega društva Straža v Zrečah«, ki bode dne 7. ianuarja meseca 1900 po večernicah v gostilni g. Matija Vidmarja v Zrečah. Vspored: 1. Poročilo knjižničarja i blagajnikarja. 2. Sprejem novih udov i plačevanie udnine. 3. Volitev novega odbora. 4. Pogovor o društveni veselici v pustnem času. 5. Slučajnosti i prosta zabava. — K mnogobrojni vdeležbi najuljudneje vabi odbor. (Mladinoljubi), naročite si »Vrtec« in »Angeljčka«. Dobra odgoja otrok mora biti starišem in odgojiteljem sploh prva skrb. Ali kako težko delo je to! Izkušen in sveti mož je rekel, da je odgoja umetnost vseh umetnostij. Kako hvaležni morate torej, stariši, biti, ako Vam kdo pri tem težavnem poslu pomagati hoče in zna! Glejte, takega pomočnika vam vem. »Vrtec* je enemu ime, to je časopis s podobami za slovensko mladino. Drugemu se pravi »Angeljček«, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Ko bi naša mladina prebirala ta lista, bila bi drugačna nego je. Ne bom ju sam hvalil, le to vam rečem: ako še niste »Vrtea« ali »Angeljčka« čitali, izposodite si ju pri VaSem dušnem pastirju ali pri Vašem učitelju, berite pazno, in gotovo se boste sami prepričali, da ste naSli modrega in vernega pomočnika pri odgoji vaših otrok. »Vrtec« in »Angeljček« se naročata pod naslovom: č. g. Anton Kržič, c. kr. profesor v Ljubljani (Sv.Petra cesta Stev.76). »Vrtec« in »Angeljček« skupaj staneta za celo leto 2 gld. 60 kr.; >Angeljček« se naroči lahko tudi sam za se za 60 kr. (Gonja proti dr. Bezjaku) Nemški listi se kar penijo jeze, ker je šolskim nadzornikom mariborskega okraja imenovan prof. dr. Bezjak. Zakaj neki ? Graški »Tagblatt« pravi, da za to, ker je zagrizen Slovenec in slovenski agitator. Nemci naj se pomirijo! Mi poznamo dobro spodnjeStajerske slovenske agitatorje in zato vemo, da dr. Bezjaka ni med njimi. Dr. Bezjak je vedno varoval svojo uradnisko dostojnost in dovoljenih mej ni nikdar prekoračil. Nemci se le zaraditega jezijo, ker v mariborski okraj niso mogli spraviti svojega pristada, ki bi jim bil pokoren na vsak migljaj. Mi vemo, da so hoteli v Maribor spraviti narodnega Sviga-Svago ter pedagogično ničlo. Dr. Bezjak pa je mož in vzgojeslovno vrlo izobražen. Seveda je vsled tega strah po značaju in znanju slabih nem- čurskih učiteljev v mariborskem okraju. Vsi pošteni in dobri učitelji, bodisi kterekoli narodnosti, pa se ga veseiijo. (Mariborska čitalnica) priredi v nedeljo zvečer ob 8 uri Silvestrov večer v Narodnem domu. Na vsporedu je igra, petje in govor. Posebno opozarjamo na petje, kajti ono ni vsakdanje. (V dež. šol. svet štajerski) sta imenovana iz Spod. Štajarja kanonik dr. Ivan Križanič in ravnatelj Julij Glavacki. (Iz Ižmanec pri Negovi) nam piše naročnik, da so tudi t\e poslali ono številko kranjskega liberalčka »Rodoliuba«, v kateri se očita kraniski cerkvi, koliko milijonov goldinarjev ima premoženja. Seveda se nihče ne da vloviti po teh milijonih, kajti v njih je skrajno malo čistega denarja, ampak v njih je zadržano vcenjeno cerkveno in farovško zidovje ter ležeča posestva. Dr. Tavčar sam, ki se toliko spodtika ob cerkveno premoženje, ima več suhega denarja, kakor vsi kranjski kapelani in župniki skupaj. (Naš rojak v Rimu) g. Ant. JerovSek, kapelan v Animi, je bil za časa kardinalskih slovesnosti v Rimu spremljevalec slovenskega kardinala Missia. Za kardinalovega spremIjevalca je predpisana posebna višnjeva oprava. (Stekel po 20 letih.) V Antonienhiite, v Gornji Šleziji je pred 20 leti ugriznil stekel pes nekega Viktorja Wengrzita, kar pa ni imelo takrat nikakih slabih posledic. Pred kratkim pa je začel Wengrzit, sedaj delavec v neki kositarnici, strasno besneti; planil je na nekega delavca ter ga hotel vreči v plavž. Z velikim trudom je spravilo več mož zbesnelega Wengrzita v bolnico, kjer so zdravniki dokazali, da je iskati vzroka te strašne bolezni v ugrizih, ki jih je zadobil Wengrzit pred 20 leti od steklega psa. (Grof Clary), ki je bil par mesecev na Dunaju minister, je zopet postal namestnik štajerski. (Bralno društvo v Kostrivnici) bode imelo svoj občni zbor 7. januarija 1.900. Volil se bode nov odbor in pravila se bodo premenila. (Šaleška čitalnica v Šoštanju) začela je novo dobo svojega delovanja! Gitalnica ima dramatični odsek ter pevski in tamburaški zbor, s kojih pomočjo bode v teku leta prirejala razne veselice in zabavne večere. Da pa morejo ti odseki svojo nalogo uspešno izvrševati in čitalnica primerno število časnikov naročiti, treba ji je mnogo udov in da jo ti udje s svojimi denarnimi doneski redno podpirajo. — Odbor se obrača do vseh p. n. narodnjakov šaleške doline s prav uljudno prošnjo, da blagovolijo pristopiti kot udje k »Šaleški čitalnici v Šoštanju«, da bi tako imela ista svoje ude po vsi šaleški dolini ter na tak način postala središče vsega narodnega in društvenega življenja in gibanja te prekrasne doline. — V združenju je moč! Malo nas je in tem bolj nam je treba združiti se in napeti svoje moči, da nas nasprotniki ne poder6 in uničijo! Narodna ideja, narodna ljubezen mora v vsakem posameznem kakor v narodni celoti plamteti, nobena žrtev nam ne sme biti pretežka, poiskati moramo sredstev, da se narod krepi in jači! — Gojimo prijetno nado, da naša prošnja ne bo glas vpiiočega v puščavi, temveč da pade na rodovitna tla ter nam zdatno pomnoži število društvenikov. V to pomozi Bog in naklonjenost p. n. narodnjakov napram Šal. čitalnici. (Zaspanost polit. društev.) V Ptuju obstoji že več let politično društvo »Pozor«, katero je ustanovil pokojni Raič. Dasi bi bilo za to društvo na vseh koncih in krajih našega velikega okraja dovolj dela, akoravno potrebuje naše ljudstvo poduka na gosdodarskem, političnem in socialnem polju, odbor se ne gane, odbor spi! Pri sodniji, pri davkariji, pri poSti, pri okrajnem glavarstva imamo deloma izključno, deloma v veliki večini le nemSke pečate in napise! Politično druStvo se za to ne briga in ni bilo sliSati, da bi se bila od tega društva napravila in odposlala kaka 8e tako pohlevna peticija ali pritožba do višje instance. Občinski zastopi se ravnajo po tem društvu in tudi ne storijo nič! In vendar ni dvoma, da šteje društvo med ude take može, kateri so zmožni in tudi volje nastopiti kot govorniki na shodih! Vprašamo tedaj naravnost odbor: Ali hoče porabiti zimski čas in prirediti nekaj shodov v okraju? Če se ne more za to odločiti, ga prosimo, da naj skliče v kratkem okčni zbor, kateri bode izvolil nov odbor. Sovražnik je povsodi delaven in lahko nas prehiti! Pri tej priliki tudi vprašamo, kaj ie s Cinl-Metodovo podružnico. Človek bi rad dal svoj obol, toda nikogar ni, da bi ga pobral in odposlal! To so razmere, kaj ne g. urednik, da bi slobodno tresnilo med nas. (Učiteljska prostost.) Mnogo učiteljev je sedaj po dovršenih ukih prestopalo k poštni službi. Sedaj pa so poštna ravnatelistva izdala naredbo, da se učitelji ne smejo več sprejemati v poštno službo, ker učiteljev primanjkuje na šolah. Mi mislimo, da \e to prevelika skrb poštnih uradov za šolo, ker se s tem krati učiteljem dozdaj iim pristoieča prostost. (Novi okrajni šolski nadzorniki.) Imenovani so za okraje Wildon,Lipnica, Arvež, Cmurek in Radgona g. A1 o i s d e 1 a M o 11 e, nadučitelj v Judenburgu; za okraje Maribor, Sv. Lenart in Slov. Bistrica g. dr. Janko Bez jak, c. kr. profesor v Mariboru; za okraje Gornja Radgona, Ljutomer, Ptuj, Ormož in Rogatec zopet g. Ivan Ranner, ravnatelj v Laškem trgu; za okraje Marenberg, Konjice, Šoštanj in Slovengradec g. Ivan Dreflak, nadučitelj v Rogatcu; za okraje Šmarje, Celje, Vransko in Gornjigrad g. Jožef Supanek, nadučitelj v Grižah; za okraje Kozje, Laško, Sevnica in Brežice zopet g. Gust. Vodušek, nadučitelj v Trbovljah in za mesta Maribor, Celje in Ptuj g. Franc Frisch, ravnatelj meščanske šole v Mariboru. — Za danes le toliko; prihodnjič bomo si dovolili o teh imenovanjih besedico spregovoriti. (Vrl kmet.) Zadnjo soboto zgodilo se je na mariborskem trgu to-le: Mestni uradnik in policaj pristopita k nekemu slaninarju ter mu naročita, da mora imeti do druge sobote svojo tehtnico uradno preiskano; če bi je ne imel, bo kaznovan. Kmet ju nekoliko časa gleda, potem pa reče: »Če rni imata kaj povedati, povejta mi to slovenski.« Uradnik in policaj se odpravljata, nekaj ljudi pa pristopi h kmetu, da bi mu ukaz ra^tolmačilo. NaS kmet pa jih zavrne rekoč: »Pustite me, saj tako vem, kaj je rekel; pa služabnik, ki je za nas tukaj, ima govoriti slovenski, če noče ali pa se noče učiti, pa naj gre tje kruha iskat, kjer mu slovenščine ne bode treba.« (Oddaja gozdnih drevesc.) V svrho pogozdovanja oddajajo se od državnega gozdnega vrta v Celju eden milijon različne vrste iglastih drevesc po nasledni ceni in sicer velja: 1000 komadov 31etnih smrek gld. 2—, 1000 komadov 21etnih mecesnov gld. 2—, 1000 komadov 21etnih belih borov gld. 150, 1000 komadov 21etnih črnih borov gld. 150. Prijave za dobavo rečenih gozdnih drevesc sprejemata c. kr. okrajno gozdarsko nadzorstvo v Celju, c. kr. deželno gozdarsko nadzorstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 15. januarija, za jesensko pogozdovanje do 15. sept. vsakega leta. Neimovitim gozdnim lastnikom oddajajo se gozdna drevesca brezplačno, to je: povrniti se morajo le stroški za izkapanje, zavitek in prevožnjo. Na kolka prostih prošnjah neimovitih lastnikov mora občinski urad izrečno potrditi njih neimovitost. Natanko naj se napovedo število in vrsta zahtevanih drevesc, naslov proSnjika (pošta ali železnična postaja), kamor se naj drevesca pošljejo. — Od c. kr. okrajnega gozdarskega nadzorstva v Celju. (Sadjarstvo.) Dne 17.decembraje potovalni učitelj gosp. Bel6 v Šmartnem pri Velenju govoril o različnih Skodljivcih sadnega drevja ter kazal, kako se njim pride do živega; sploh pa je podal veliko koristnih in praktičnih naukov o sadjereji, za katere smo mu prav jivaležni. Želimo samo, da bi se prihodnjič tako poučevanje pravočasno razglasilo, potem bode udeležba tudi obilnejša, ker v naši dolini je zanimanje za sadjarstvo splošno. (Zbirka Ijudskih iger.) Dolgo časa že, zlasti pa, odkar se je med Slovenci tako bujno začelo razcvitati društveno življenje, se ie pogrešalo prav občutno dobrih tiskanih iger, primernih za občinstvo, ki išče zabave v naših koristnih Ijudskih društvih. Bilo je sicer že nekaj takih iger v rokopisih; a vedno prepisavanje je bila težavnainzamudna stvar, velikrat celo ni bilo mogoče dobiti igre na posodo itd. Zato si je »Slovenska kršč.-soc. zveza« pri svoii ustanovitvi stavila nalogo, kar najpreje odpomoči lemu nedostatku. Te dni je izdala I. snopič »Zbirke ljudskih iger«. Prvi snopič prinaSa tri igre: »Pravica se je izkazala«, burka s petjem, spisal dr. J. Ev. Krek. »Zamujeni vlak«, Saloigra, priredilAnt. Kržič. »Lurška pastarica«, igrokaz po dr. R. Weissenhoflerju, poslovenil L. S. Kot priloga so številni izvirni napevi k prvi in tretji igri. S tem je pri^ela izvrševati to svojo nalogo. Z veseljem bode nadaljevala, ako bode našla pri slavnem občin.^tvu, zlasti pri društvih, prijaznega odziva. Cena posameznim snopičem bode tolika, da se pokrijejo stroški. Za I. snopič se je nastavila cena mehko vezanemu izvodu 40 kr., po pošti 45 kr. Za društva, ki vzamejo vsaj pet izvodov skupaj, se je cena znižala na 30 kr. za izvod, po pošti toliko več, kolikor znaša poštnina. Posamezni snopiči se dobivajo pri »Slov. kršč.-soc. zvezi< in v »Katoliški bukvarni« v Ljubljani. Slovenci, pridno segajte po njih! (Ogrski Slovenci.) Jeden naših naročnikov na Ogrskem nam piše: »Mi radi prebiramo »Slovenskega Gospodarja«. Fantje vedno povpraSujejo po listu. V kratkem bode dosta naročnikov pri nas. Vidi se, da se giblje pri nas slovenski narod v verskem in narodnem življenju. Kmalu bodo stopili ogrski Slovenei na noge. Bog živi naše štajerske slovenske brate!« Naša želja je, da bi se res kmalu dvignili ogrski Slovenci iz narodnega spanja. Poguma je treba! Tudi mi odzdravljamo: Bog živi naše slovenske brate na Ogrskem!