Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca« (št. 192) z đne 12. Vili. 1928 Štev. 33 Lepote naše slovenske zemlje: Vintgar pri Bledu 25« K večnim notranjim bojem in pobojem v Mehiki: Glavni trg v iiicliikanski |)icsti)liiiri, kjer se navadno \ ršc %si' vi-čjo ilemoiislraiijc; V ozixl.ju trga stara mehiška katedrala. Egiptovski kralj Fuad ki ji' |)red krulkiiii suspendiral iista\<) in u\edel diktiitiiii). a iiacionalistieni [larla-meut je ra/.gnal. K tragediji na severnem tečaju: Viglierijeva skupinu Nohilove eksp<'dicije, ki jo jc rešil junaški švedski letalski častnik l.uiidhor^. Slika ka/e pri drugotn |)ristaiiku pokvarjeno letalo i\cdskega pilota /. italijanskima elanonia eksjicdicije Biagijeni in (eccionijem ter ieškini neetijakotn Beliou nekom \ ledeni pMŠc'a\ i. O vsej Nol)ilo\i ekspediciji piše že voč te(liio\ ves svet in na dan piiliajajo \cdtio strašncjše ohložhe in obsodbe te brezvestne pustoloN-ščine italijanske (lomišlja\osti in nesposobnosti, /lasti severni narodi s(i pidti Italijanom tako ra/kačeni, da se je moral vrniti Nobile s svojimi ljudmi \ strogo /astra/cnili va-gotnli, da niso /c Skandinavci obračunali / njim dejansko. I.aško časopisje na vse prctege brani in poveličuje .Nobila. toda nverjeni smo. (in \sHJ naš rod ne bo \cč doživel, del bi si upal še kak Italijan v pobune kraje. Osmešili in koi)n;ronii-liluli so se Zli desotlftjii. Pireneji predrli 1'ireiicji. ki tvorijo mejo med 1'ianeijo in Španijo, so doslej jako ovirali nagel in direkten promet nuil obema državama. Vse /(-le/.ni-ce. ki so ve/alc obe državi, so monile namreč obiti to pogorje in so tekle ob atlantski ali sredozemski obali. Dne IS. julija so pa otvorili prvi pii-dor skozi Pireneje. skozi katerega bo šla odslej direktna železniška zveza med Iraiu-oskim mestom Pan in špansko Saragossa. Na ta način bo skrajšiina zveza med tema dvema mestoma za 1W kin, zveza med Parizom in .Madridom pa za 26 km. Nova zveza je pravo mojstrsko d(do moderne tehnike in so morali zgradili zanjo samo na francoski strani štiri mostove, en viadukt in 15 predorov. Mejo prekorači železnica v velikem predorn pri Siimportii, ki je dolg 7M75 m. .Slika nam kaže prihod prvega vlaka s španskim kraljem in francoskim predsednikom na velik mednarodni kolodvor \ Cuiifraiicu (l.os .\ianoiies). 259 H. W. Kennarđ Angleški poslanik v Beogradu. Slovenski dijaki in podčastniki bitoljske garnizije pri spominski kapelici na Kajmačkalanu v kapelici je l)ial hilol.jski kaf. /upnik, t-, g. Andrej luinpej CM., oh tej priliki tndi sv. mašo za juna.ške Ixijevnike, ki so padli na teli krvavih tleh. Mfaieva kapelica v Vratih v nedeljo 2'). julija sc je vršila v Vriitili, pod mogočnini Triglavom, . prisrčna slavnost. Blagoslovili so namreč novo .Mjaževo kapelico, ki jo je zgradil .Vljažev klul) duhovnikov s t«>niočjo \seli prijateljev turistike. Načrte zanjo je pa naredil znani naš arhitekt iiniv. prof. Ivan Vurnik. Posvetitev je izvršil sam knezo-škof dr. A. B. Jeglič ob asistenci mnogih duhovnikov-planincev, a slav-nosti se je udeležilo lepo število ljubiteljev planin z zastopniki SPD na čelu. Kapelica je bila nujno potrebna, kajti predvsem v poletnem času je tu vsak (lan polno turistov, ob ne-dfdjali in praznikih je ])a \se živo, zato smo že dolgo pogrešali na tem iziedno prometnem kraju nedeljske službe božje. Sedaj je preskrbljeno tndi za te in prepričani smo, da postanejo divna Vrata z njo še bolj priljubljena. S proslave sedemstoletnice lavantinske škofife v Mariboru dne lO. maja t.1. : kanoniki in ilekani lavantinske škofije z gosti. \ prvi vrsti sede od leve na desno; piof. dr. Slavic, kanonik Časi. kanonik dr. Vraber. kanonik Moravec. prost dr. Matek. škof dr. Jeglič, nuncij Pellegrinetti. škof-dr. Karlin. nuncijski pristav Pacini, opat Epalle, stolni dekan dr. loniažič in škofijski tajnik Trnek. — V drugi vrsti stoje: dekan Tomažič (Kozje), dekan Rotner (Skale), dekan in opat Jurak (Celje), dekan Medvešek (Videm), dekan šalamon (Rogatec), dekan lliittner (Viizenica). dekan llor\at (Velika .Nedelja), kanonik Mikuš (Šmarje pri Jelšah), dekan Novak (Gornji grad ). dek. nora vitel j Ozimič (Slov. Bistrica) in dekan Metived (Braslovče). — V tretji vrsti stoje: kaiu>nik Jane/ič. kanonik dr. Cnkala. prost dr. Žagar (Ptuj), dekan Weixl (Ljutomer), dekan Sagaj (Hoče), dek. upra\itelj Messner (Marenberg). dekan Po<^^inski (/.a\rč). gvardijan Kostanjšek. V zadnji \ rsti stoje: dr. A. Jerovšek. dekan kriiljc (laško), dekan Ionian (Nova cerkev), dek. upra\itelj šketa (Ptuj), dekan Riepi (Mežiška dolina), dekan .Stergar (Maribor, desni breg) in dekan Janžekovič (Maribor, levi breg). 260 261 Naša slovenska zemlja: Haloze Haloze (od Int. Iiesede Collis ~ grič, liril)) so morje gričev, zasajenih z žla itno vinsko trto. ki se razteza jdžno od ptujskega polja od IJonatija proti vzhodu 5 razredi. Teduj pride na vsakih 2000 prebivalcev ena šola. šolske stavbe so večinoma iz novejše dobe, so prave kulturne palače, kakor n. pr. v Leskovcu. Vsaka župnija ima tudi prosvetno društvo, v kojega okrilju se z )ira nadebudna haloška mladina. Izobraževalna društva tekmujejo med seboj v prireditvah, poučnih gledaliških igrah, kjer nastopa mladina in si bistri um in blaži srce za vse, kar je dobro, lepo in plemenito. Središče Haloz je Sv. Barbara, oddaljena 8 km od postaje Moškanjci, a zadnje čase ima tudi avtomobilsko zvezo s 1> km oddaljenim Ptujem. J. Vogrin. Pogled Ix Slatine pri Sv. Barbari proti fugovji^odu: Veliki in Mali Paradiž, v ozadju Gruškovec in Korenjak. Te solnčne gorice dajejo izborno vino. Sv. Barbara, središče Halox spredaj na desni župnišče in cerkvica sv. Katarine s prosvetno dvorano. V ozadju proti Zavrću je lepo videti haloško gričevje. Podrt presbiteri/ stare iupne cerkve sv. Katarine pri Sv. Barbari kjer se nahajajo znamenite freske iz XV. stol. Na desni: podruittlca Sv. Jina tik Boria nad Dravo, odkoder je prekrasen razgled na vse Ptujsko polje (slovensko Hrabrijo), Slovenske Gorice, Pohorje, Solčavske planine in hrvaško Zagorje. "Pogled ix Slatine pri Sv. Barbari proti vx^odu z viničarsko družino spredaj na desni. V ozadju je videti romarsko cerkvico sv. .\ne, vrh Vrhanjšak (412 m) in drugo gričevje Sprednjih Haloz, pokrito z vinskimi goricami. Pogled na tipične vi' nagrade v Haloxa^ z viničarskimi domovi in zidanicami. Haloze rode vina, ki so med najboljšimi slovenskih vin. Ostanek ene ixmed starta fresk v stari župni cerkvi sv. Katarine pri Sv. Barbari. Na levi: Grad Soi*el oh Dravi, znan po svoji prekrasni legi. Tu je stal že za časa Rimljanov kastel in je imel v poznejših stoletjih jako važno zgodovinsko vlogo. Sedaj je last delniške d|užbe ,.Barlin'' v Mariboru. 262 Međ Kačami Kače so ona vrsta živali, preti katerimi čuti človek že instinktivno strah in gnus. Vseh vrst je nad 1800 in žive po vsej zemlji. Velike kače, ki dosežejo včasih dolgost do 10 m in so debele kot močno človeško stegno, umore svoj plen navadno 7ia ta način, da se ga ovijejo, inn slarejo s svojo orjaško močjo kosti iu ga nato polagoma celega pog.)lt-ncjo. Prebavljajo ga poteia večkrat po teden dni in še več. Strupene ka^^e ne dosežejo tolike velikosti, kvečjemu do 2-20 m dolžine, ter umore svojo žrtev s pikom'. V to svrlio jim služijo strupeni zobje v gornji čeljusti. Mrtvo žrtev potem prav tako požro kot prva vrst.i. Na nekatere indijske strupene kače ima velik vpliv godba in taniošnji zagovorniki kač nastopajo potem z njitui po orientalskih mestih, kjer plešejo na njih godbo. * Boj med dvema orjaškima afriškima kačama Mlađe beloušRe, ki so pravkar xlexle ix lafc Južnoameriška boa pri obedu. Ta orjak, ki je dolg navadno kake tri irietre, je običajno le enkrat na teden, a tedaj izdatno. Kakor raz-vidimo z slike, se je lotila celo dorastlega krokodila, ki mu pravkar lomi kosti, da ga požre. Na desni: Ena najnevarnejših južnoameriških kač je tako zvana , araraka. katere pik je vedno smrtonosen. Ni velika iti živi po poljih Jrazilije. Slika nam jo kaže, kako preži s koruznega stebla na svoji plen. Spodaj: Kačje strupe uporabljajo, kakor znano, tudi v zdravilne svrhe. V to svrho kače goje ter jim potem umetnim potom odvzemajo strup. Slika nam kaže ta nevaren posel v nekem ameriškem zoološkem vrtu. 263 Lovro Klemenčič liivši pi()st(i\ol,joc liti solunski fronti, ko-iiiiinistieni (»ishitu-c v iistiixotMirni skupščini in socialistični piiMicist. ki sc jc 2S. p. m. smrtno ponesrečil pri Podbre/jali. Foto IMaznik. Novo kopališče na Poljanščici ki ga je sestavil |)roinetni odsek iiii'sta .škidje l.okc. Ker je Poljanščica na t<-m mestu i/redno pripravna za kopanje, se l). lo, ai. ja, 'JS. luiv, 2!l. l'or. 32. , ihicviii )iiivli»f'ck, 41. mali zimski pcdic, 4.1. iili. 44. mai, 4,'i. di', 4(i. oj, 47. I.ia, 4s. lik, 411. defva, .IO. Ila, .M. oj, .Vi. s. r., .'i4. Ili, U't. \i'](-io, .'iti. Ina, ST. Oilrn, Daini, M. tasi, fil. .Inali, 64. con, fi,"), ni'. M. Oli. «7. cp, r.s. an, 711, inisl, 73. hncK. Tii. Irtiš, "s. Alliin, Ml. stan, S4. ar, s.'i. ila, W!. ailiit. Oil. svilopnijka, ii2. (tldirov licliii, I't. ako, !1S. oar, W. Ilinii-/., 1(11. nasnil, 104. on, KMi. OrUipk, 107. piulalo, lOS. an, IO!i. Tiln, nil. rl. 111. pi, 112. iinrk, 11.1. nr, 114. lama, 117. «lima, 120. la, 121. l!n, 122. Si, lUS. nil, 124. Vr, 12.5. ara, 127. ore, 130. mol, 1,11. II. V. It. X ft v p i {¦ n o : 1. kra, 2. lastavifar, 3, ad, 4, or, 5, poffort'li'ek, fi. lim, S. as, i), moli, 10. kil, 11. as, 14. Mohamed, U. I'svliha. IB. Va-silij, 17. vir-Sava, 21. Hova, 22. apno, 23. Arij, 24. Minil, 2«. jvlcn, 27. cipa, 3ii, oče. 31. rp, 32. da, .13. alo, .l.l, lišp. 37. (Milo, 3«. iinilir, 40. Kajn, 41. most, 42. ikona, ,M. oli, ,W. I!b, :>'. oli, 5S. rž, l!2. iip. f.3. ne, fi.'), as, fi», iid, "n. idla. 71. nS, 72. tur, 73. sod. 74. ca. 7.1. (tloor, 77. raj, 7!t. Ivo, SO. Slavonija. M. lok, S2. apostol, M. ii. r., SO. ao, 87, dvorana, SU. fbii, S9. Tcrnioiiilc, PO. samotar, ill. Kmn. '.13. las, 94. iialakar. 9(i. rž, 97, on, 99. dc, UHI. ikra, 102. apis. 103. da, in.i. siiar, lOS. Ariiir. ll.'i. as, 11(1. nii. IIS. iiin. 119. mi, 12fi. ali, 127. oh, 12«. ro, 12». tu. - V»ch rešitev jc dospelo 121, i/.žrcbaiia sla pa bila za 1. naitrndo .Tanko 1'clcriicl, ilijiik v Ljubljani in za 11. nnirrado Marija Potočnik, zas. nradnica v Mariboru. KcSItev „Pajka v niri-žl" v St. 27 najdeš, ako vznmcš najprej tri črke liri iiajknij.ši radijalni nili. iiafo tiste tri. ki s iz nedrij pištolo, stegnil roko in sprožil. Zasvetlikala se je liieka. a strela ni bilo slišati, ko tla je kdo jmtrkal s palieo ob palieo. Dolgo so pri-slu.škovuli — a niliee se ui ojj^iusil nu strel. — .Naprej moramo, gospoda trgovea! — je sklenil voznik: saj nas bo sneg zamelel. (V bomo stali na mestu! .Morebiti se že vozijo tam kje pred nami? i'oiegnii jc vajeti, konji so napeli jermene in se ganili: sneg jim je segal do kolen... Minilo je nekaj easa. Konji so se vedno udirali, sprednji sc je skoro zvrnil. Zo|)et so se ustavili. Voznik je slo|)il doli. šel ogledali |)oi, .Naredil je komaj tri korake, pa se sam iitlrl do pasu. težko je zlezel ven. — \ jarku smo menda! — je zaklieal. Šel je naokrog od druge strani: tam pa je bilo isto. — No. pot smo zgrešili! — mu je ušlo. Tudi |>otnika sta izsto[)ila. Pričeli so vsi hoditi okoli, a daleč ne pride človek |)o takem metežu, prav lahko je. da se izgubi! .Nikjer ni nobene ceste. .\li je iii.so potegnile vešče kakor nit ven iz belega prta? — li.sedita se. trgovca! — ju je poklical voznik; — zaviti moramo zojict nazaj! ' Obrnili so konje. Sneg pa je slejkopre. bičal obraz, sejal in letal okoli. Vihar ga je zavija . tulil, razgrajal. Niso mogli najti, katera je pravilna smer. Ko so se vt)zili. jim je pihal veter v obraz. Zdaj so se obrnili nazaj, veter pa jih jc tepci v tui. Vzpeli so sc nekje na visok klanec. ()dtod je zavil voznik na desno — in še vedno jim je bil veter naproti,,, Pričela se je ži< noč: hitro se je mračilo. Nobene zvezdice. nobiMic lučke ni bilo videti... vse je utonilo \ belkasti niotnobi. / : 204 Naš modni kotiček Poletni regiment. Po modnih siiajalisčih nas prepriča en sam pogled, da je poletje še v vsej svoji oblasti: povsod samo živo-barvne, kakor dih lahne obleke iz modnih svilenih tkanin, kakor gaze, chiffon, georgette in podobno. Seveda potrebuje ta materijal vse drugačno.obdelavo nego težko blago; gladka in tesna taka obleka ne sme biti, marveč so mora prilegati le rahlo, biti mnogolika, ostvarjeua s fantazijo. Naša današnja slika nam kaže nekaj takih modelov, na katerih bo vešče oko takoj zapazilo neke nove smeri. Predvsem vidimo da manjka žemper. Sicer je ta oblika za praktične dopoldanske obleke še vodno enako priljubljena, pri popoldanskih oblekah, ki morajo včasih služiti tudi za večerne prireditve, so se jim pa začeli izogibati. Druga novost, ki jo vidimo na današnjih modelih, pa je više pomaknjeni pas, ki leži že skoraj popolnoma na črti naravnega pasu. S tem se napoveduje za jesen važen preobrat. Oglejmo si vzorce po vrsti od leve na desno! Prva oblekca je nad vse dražestna iz pikaste svile, široki pas z gumbi ob strani deli rahlo ohlapni zgornji del od spodnjega. Krilo je zvončaste oblike in za spoznanje daljše nego je bilo to v veljavi doslej. Cesto se krojijo podobne oblekcc v obliki predpasnikov; tunika ostane potem zadaj odprta, a pas se ne zapenja ob strani, marveč se s pentljo zaveže zadaj. Georgette se more uveljaviti le v obliki dovršene linije in z izkoriščen jem' učinkov, ki jih oraogočuje materijal sam. Naš drugi model nam predočuje eleganten zgled za to. Zgornji del je okrašen s poševnimi gubicami, izrez za vratom je Cetverokoteii, pas ozek, ležeč nad kolki. Krilo ima ob straneh škrice. Ta model pristoja izključno samo za vitke postave. Zato je pa tretji vzorec primeren tudi za krepkejše oblike. To je čisto ravna obleka v obliki plašča, plisirana do prsi; ozek pas leži nad kolki. Ovratnik moški. Spredaj jc obleka odprta, tako da se vidi spodnja obleka, ki more biti enake ali pa skladne svetlejše barve. Mladostna in brhka je posebno zadnja oblekca. Zgornji dei je gladek, rahlo ohlaiien, ovratnik v obliki rute; krilo Ceopoia nixfaH finančni podpreglednik in marljiv delavec v raznih organizacijah SLS, ki je netlavno umrl na posledicah ran, ki jih je dobil še kot prostovoljec v bojih na Koroškem 1. 1919. je stopnjičasto, posamezni volanti so zvončasto urezani, tako da g .spodnjim delom lebde v zraku, Vzorec je primeren seveda samo za dekleta. Klobuki po poljubni izberi. Ličje kot modna snov. Ličje kot nakit za klobuke, dežnike, obleke itd. — to le »zadnji modni krik'<. Naša slika nam kaže klobuk, ki ima krajec iz ličja. Z ličjem se vezejo obleke, ž njim se okrašujejo držaji za dežnike, iz ličja se pletejo moderne torbice. Ličje tudi barvajo, da se doseže tem veci učinek. Okras za bele obleke. čisto bele obleke utegnejo včasih presedati, češ, da so pre-suhoparne. Temu se da lahko od-pomoči z barvastimi vezeninami, aplikacijami, obšivi itd. Le žal, da človek nikoli ne more' biti popolnoma varen,da katera izmed uporabljenih barv ne bi puščala. Pomagati si moremo z deli. ki niso prišiti na obleko in jih moremo vsak čas odstraniti; z ovrat-no ruto, žepnini robcem, robcem, ki ga privežemo na rokav in po-ilobnini. Pri sportu so barvasto tudi nizke nogavice, ki se nosijo preko dolgih nogavic. (Glej sliko!) — Kaj pa, če hi psa .spustili? — je ponudil Nil-ka. — Morebiti najde hišo. — Saj res! — je veselo pritrdil voznik: — tukaj je nekje blizu majhna pristava podnevi se vidi s ceste. Grigorij in Nilka sta skočila iz sani in spustila ven psa. — Dom, kje je dom? poišči doni! — jima je začel kričati Grigorij: — išči! — Pokazal je z roko naprej. Psa sta migala z repom, nista razumela, kaj od njiju hočejo. Potem je eden pogruntal. stekel, pričel skakljati okoli konj, pa izginil: ni ga bilo več videti. Drugi se je usedel poleg gospodarja, — Knčumka je že brihten! — je dejal Nilka: — ti pa si pravi bedak, Polkaška! Pes je pričel mahati z i-epom. hudo mu je bilo, da jc manj razuma pokazal kakor njegov tovari.š. Vsi so se usedli v sani in jeli čakati. A Polkan pa je hodil okoli, povohal sneg in tudi izginil kakor kafra. Sani so zavile po pa.s^jem sledti. .Ni.so naredili niti sto korakov, pa sla že skočila iz teme oba psa tik zraven konjskih kopit. Kučumka je zalajal in zopet stekel naprej. Polkan pa je ostal poleg prvega konja. Voznik je pustil vajeti: niso jih več potrebovali, konji ,so kar sami korakali za p.som. Kmalu se je za trenutek spredaj prikazala lučka. — Pristava! — je dejal voznik. In čeprav je bila huda burja, so se vsi trije odkrili, pa se prekrižali. VI. POGLAVJE. Voznik v drugih saneh ni bil dremal, ni bil sjial. :samo ščitil je vedno obraz pred vetrom. Bolele so ga oči, in bil je po njih sneg kakor z bičem. Pogledal je bil tuintam naprej, pa videl, da je vse v redu: vodilni konj je sledil prvim sanem. ko da je bil zadaj privezan, malo. da se ni z zobmi oprijemal njih nas anjala. Pogledal je. pa zopet strani obrnil glavo, češ: ni lo moja briga, saj odgovarja za pravilno smer sprednji voznik! Tako je pač prišlo, da je pogledal pozneje vnovič pred .se. pa ni bilo spredaj nikogar več, samo burja je plesalo po zametih! Pripognil se je na kozlu, da bi pogledal sled, u od sledu ni bilo nič ostalo, vse je bil pokril sneg. Bebast je bil ta fant. Ali ne bi rajši konjem pustil, naj si sami iščejo smer? Ne! Zavil je v levo: dozdevalo se mu je, da je preleno vlekel vodilni konj sani v svojo stran. Pričel je krožiti po stepi, mahal jo je zdaj v levo, zdaj zopet v desno; naposled se je prepričal, da je popolnoma zašel, (Dalje prill.) Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani