POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Ster. 23 CENA 10 DIN Ureja uredniški ;»dbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva '.n uprave: »Posavski tednik«, Videm-Krškc 1 — Čekovni račun pri Nti FLRJ Krško štev 615-T-145 - Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 12. junija 1954 i.n. vtudiiska knu r> M3113 ^anC8 P«^ovo mesto ^nica GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO Tudi naš okraj žrtev elementarne nesreče Vse ljudstvo Spodnjega Posavja je globoko pretresla nesreča, ki se je pripetila v petek zvečer. Neurje, ki je prišlo tako naglo in nepričakovano, je prizadejalo ogromno škodo. V petek zvečer se je nanaglo-ma stemnilo in padati je pričel močan dež. Neprestano se je bliskalo in grmelo. Naliv ni trajal kot običajno pol do ene ure, marveč je deževalo od sedme ure naprej skoraj vso noč. Najhujše je bilo od osme pa vse do desete ure. Naliv je bil tako močan, da so manjši potok; prestopili bregove in jeli poplavljati. Hudourniki so z neverjetno brzino drli na ceste; trgali so se plazovi itd. Ljudje eo bili popolnoma zbegani, v naglici niso vedeli ne kod ne kam. POTOKI SO PREPRAVLJALI BREGOVE — SAVA .TE NOSILA VELIKE KOLIČINE LESA, POHIŠTVA, SODE IN DRUGO... Potok Sevnična v Šmarju pri Sevnici je okrog desete ure zvečer prestopil bregove in poplavil Šmarje. Voda je vdrla v hiše in gospodarska poslopja. Vdrla je tudi v Kmetijsko zadrugo — poslovalnico št. 3, kjer je uničen ves arhiv. V kleti, kjer so imeli skladišče, je voda uničila moko, galico, sladkor — skratka vse. Lastniku hiše pa je uničeno vse pohištvo. Tudi je sicer rešila, vendar je ostala brez pohištva, obleke in perila. Škodo cenijo preko 500.000 din. V Podsredi je potok Bistrica poplavil. Antonu Kukovičiču je odneslo del mlina, Francu Jerebu pa zablatilo vse žito. Voda Je odnesla tudi nekaj mostov. Na območju občine Bistrica sta prizadeti vasi Žagaj in Trebče, ki sta bili v soboto zaliti z vodo. Sava je v soboto zelo narasla; od šeste do osme ure zjutraj je narasla za 20 cm. Prinašala je ogromne količine lesa, sodov, električnih drogov, kose pohištva in razne druge stvari. Na mostu so bili ves dan pontonirji krške garnizije, ki so lovili večje predmete, katere je nosila Sava, da bi le-ti ne zadeli v most, ki je bil s tem ogrožen. Obsežen stadion Matije Gubca, k; je bil znan po tradicionalnih konjskih dirkah in v ponos Krškemu, je skoraj neraben. Sava, ki je v soboto zelo narasla, je odnesla s seboj približno 50 metrov steze, ki teče okoli stadiona. Ugotavljajo, da bi njegovo popravilo stalo nekaj milijonov dinarjev. ? TUDI PODJETJEM NI BILO PRIZANESENO Od podjetij je najbolj prizadeta tovarna »Jugotanin« v Sevnici, x kjer je odneslo približno 15 vagonov taninskega lesa, ki je v serpentinah tekla navzgor in bila v petek še v prav dobrem stanju. Na cesti Šmarje—Planina je odneslo cesto na treh mestih, ostalo je le po en meter cestišča. Avtobusna zveza je na tej cesti prekinjena. Prav tako je bil na tej relaciji pretrgan telefon. Ob isti cesti je cestarju Ludviku Pajku iz Orešja, očetu petih otrok, odneslo vogal hleva in drvarnico z večjo količino drv. Avtobus, ki vozi na relaciji Planina — Sevnica — Studenec — Raka — Krško, je v soboto Sava je nosila les, po hištvo, sode in drugo... sta najbolj prizadeti vasi Bovško in Reštanj, kjer so zaradi stanovanja ogrožene štiri družine. veliko Škodo so utrpele TUDI CESTE Na cesti Sevnica—Krško je bilo v soboto zjutraj osem večjih plazov. Kubatura peska in blata na cestah je znašala okoli 2000 m3. Ze navsezgodaj so začeli te plazove odstranjevati, skih urah že bil vzpostavljen promet na cestah II. in III. reda. Preko dneva pa so bile zaprte vse ceste in tudi večina mostov. I Most pri Radeju med Blanco in Sevnico je porušen, prav tako Pri Slovencu med Vidmom in Brežicami. Cesta Krško—Gora—Golek je popolnoma uničena. Ostala je le še živa skala, tu in tam ostanki železobetona, podrte ograje in kamenje. Ruševine ki so AabCli W ^ICIAUVC vaouaujuvctu, J-** ivaiuciijp, — tako da je v poznih popoldan- ostale, sploh ne pričajo o cesti, V soboto so že navsezgodaj ljudje odstranjevali s cest blato in pomagali poplavljencem. Tu se imamo predvsem zahvaliti pripadnikom JLA sz garnizije Krško in Cerkelj, ekipam podjetij »Sava« in »Pionir« iz Krškega ter ekipam iz Sevnice, ki so s tovariško požrtvovalnostjo prišli na pomoč in neutrudno delali ves dan. Te njihove plemenitosti ne bodo prizadeti ljudje nikoli pozabili, marveč jim bo ostala v večnem spominu. „ , „ ,, . , . Nepopisno škodo so napravile — Raka — Krško, je v soboto ! v nagem 0kraju poplave, ki so prešel le 15 km, dalje pa zaradi v pretg2n} večini uničile poljske pridelke, travnike in paš- poplav in plazov ni mogel. Skoro na vseh drugih cestah so poplave in neurje povzročile precejšnjo škodo. V soboto so ocenili, da bi bilo za najnujnejša popravila poškodovanih cest v našem okraju potrebnih približno 50 milijonov dinarjev. PO NEPOPOLNIH PODATKIH ZNAŠA ŠKODA V NAŠEM OKRAJU OKROG 1 MILIJARDO DINARJEV 2e v petek zvečer so v Krško in Staro vas prihiteli na pomoč pripadniki JLA, gasilci in drugi ter reševali, kar se je rešiti dalo. nike. še mnogo hujšo škodo pa so prizadejali hudourniki in plazovi, ki so rušili in uničevali hiše. gospodarska poslopja, odnašali vinograde. njive in travnike. Po nepopolnih podatkih znaša škoda okrog 1 milijardo dinarjev. Sledovi elementarne nezgode, ki se je pripetila v noči od petka na soboto, ne bo moč zabrisati leto dni, kajti škoda je ogromna zato moramo vsi krepko prijeti za delo, pomagati in nuditi vso pomoč ponesrečencem, kajti le s skupnimi močmi bomo kos tej vehki nalogi, ki stoji pred nami UiJiVUlU V JU-VTIJ-IO v v v/. J- vtv*.» j J.U VOgUIIUV UULUiaiVCga Splošnemu trgovskemu podjetju, : okrog 12 m3 gradbenega lesa in poslovalnica št. 4, ni bilo pri- j 400 lesenih sodov. Voda je za-zaneseno. V skladišču je uničila ! ma vso tovarno in po odteku vsa živila. V bližnji mesariji , iste je ostalo povsod mehko KZ pa so imeli tesno zaprta ' blato, ki so ga delavci urno vrata, zaradi česar se je v pro- , odstranjevali. Cenijo, da je pod-e torih nabralo le za 15 cm vode. 1 jetje »Jugotanin« v tej nezgodi V Krškem je bilo najhujše pri ! utrpelo za okrog 5 milijonov Zoričev! hiši, kjer se je nad hi- i škode. Poleg tega pa zaradi Za ublažitev hudih posledic po poplavah so potrebni skupni napori Intervju s predsednikom komisije za pomoč prizadetim po poplavah tov. Stanetom Nunčičem Nad Zoričevo hišo v Krškem se je utrgal plaz... šo utrgal plaz, ki je porušil I k v a r na strojih, ki so nastale streho in pritisnil ob zadnjo v času poplave, tovarna ne bo stran hiše. Voda, ki je pridrvela s hriba in ki ni imela drugega izhoda, je vdrla v stanovanje in pri oknih odtekala zopet na cesto. Ker je prišlo vse to tako iznenada, niso iz stanovanja ničesar rešili. Šele drugi dan so perilo in druge stvari nosili iz stanovanja, na žalost pa je bilo že vse mokro, blatno in na pol uničeno. V Stari vasi pri Vidmu je potop preplavil vso vas. Z Libne so prihrumeli hudourniki in plazovi, ki so spotoma porušili gospodarska poslopja. Uničeno je bilo tudi nekaj goveje živine in svinj. Prizor, k; se je v soboto zjutraj nudil gledalcem, je bil grozen. Voda je vdrla v kleti in stanovanja, da ne omenjam njiv, travnikov in pašnikov v Vrbini, ki so bili pod vodo, kjer je pretežni del poljskih pridelkov in sena uničen. Obrtniku Molanu na Vidmu je podrlo delavnico in odneslo nekaj orodja. Tudi v Brežicah je bilo vode do kolen, kar stari ljudje tam še ne pomnijo. V kolodvorski restavraciji je voda vdrla v klet in napravila precej škode. Pri Dobovi sta Sava in Sotla preplavili bregove in napravili veliko škodo na njivah, travnikih in pašnikih. V Dolenji vasi je odneslo tov. Jakobu Zorku mlin z eno sobo, kjer so spali domači, Družina se mogla nekaj tednov obratovati. Pri Kopitarni je Sevnična odnesla most, podrla žlebove in spodjedla vodovod. Večjo škodo je utrpel tudi mlin v Sevnici, kamor je vdrla voda in zablatila 72 vreč pšenice. Zaradi vdora vode v obratne prostore ni Elektrarna v Brestanici obratovala od petka zvečer do sobote zjutraj V rudniku Senovo cenijo škodo na 3 milijone dinarjev. En Uredništvo »Posavskega tednika« je spričo zadnjih poplav, ki so povzročile veliko škodo našemu gospodarstvu, smatralo za potrebno, da zaprosi tovariša Staneta Nunčiča kot predsednika komisije za pomoč prizadetim po poplavah, ki je ustanovljena pri okrajnem ljudskem odboru, da odgovori na nekatera Vprašanja. Tov. Nunčič je odgovoril na postavljeni dve vprašanji takole: 1. vprašanje: Ali vam je že znano, kolikšno škodo je povzročilo zadnje neurje v našem okraju? Odgovor: Skoda še ni ugotovljena. Po občinah so postavljene komisije, ki ocenjujejo škodo. Opaziti pa je, da nekateri posamezniki pretiravajo, ko ocenjujejo škodo, ker pač mislijo, da bo imel okraj na razpolago milijone, ki jih bo razdelil med oškodovance. Mislim, da je potrebno opozoriti na to. Komisije morajo ocenjevati škodo zelo realno. Prav je, da ocenijo vsako parcelo posebej, ne pa kar cele komplekse poplavljenega zemljišča. Kajti če je na primer travnik poležen, je to prav gotovo velika škoda, toda ne stoodstotna, ker se bo dalo še marsikaj rešiti Kot primer naj navedem tov. Miklavčiča iz Stare vasi, ki je pokošeno umazano travo opral in nato posušil. 2. vprašanje: V kakšni obliki je bila nudena pomoč poplav-Ijencem? Ali so se dogajale vašem mnenju najlaže ublažili posledice zadnjega neurja? mobilizatorske. Namesto da bi takoj pričele odstranjevati posledice čakajo na okraj, da jim bo le-ta poslal ekipe in denarna sredstva. Ne vprašajo pa se, kaj so storile one za ublažitev po- -------- — -------- ------ ------ sledic po poplavah. Ali so pri- uu i--------------= - tudi tu so nekateri izrabljali ve- , . zbirati prostovoljce, ki bodo! darstvo našega okraja, ampak likodušnost občinskih ljudskih ravljali poslopja, odstranje- j tudi gospodarstvo drugih okra-odborov, ki so premalo pazili na naplavine in plazove s cest i jev. Zato so potrebni skupni na- in potov, očistili struge potokov j pori, če hočemo ublažiti posledi-in hudournikov vseh naplavin ce, ki so jih povzročile poplave. ki Odgovor: Ogroženim družinam je bila nudena pomoč takoj po nesreči. Izdano je bilo precej nakaznic za razna živila. Toda tudi tu so nekateri izrabljali ve- no na vso stvar. Pomagalo se bo samo tistim, ki so bili res najbolj prizadeti, drugim se bo pa ocenjena škoda upoštevala pn odmeri dohodnine itd. Pred očmi moramo imeti namreč dejstvo, da ni bilo prizadeto samo gospo- odborov, ki so premalo pazili na to, da bi prejeli nakaznice res tisti, ki so pomoči potrebni. Bili so namreč primeri, da se je dodelila pomoč ljudem, ki je niso bili potrebni, medtem ko se ogroženim družinam ni pravočasno pomagalo. Opaziti je, da posamezniki, ki so bili prizadeti, čakajo na pomoč, ki naj bi jo dal okraj, namesto da bi tudi sami poskrbeli za to, da rešijo vse, kar se rešiti da, in da popravijo poslopja, ki so bila poškodovana. Tudi osnovne organizacije Socialistične zveze so se pokazale premalo (dreves, kamenja, blata itd.) utegnejo danes ali jutri povzročiti novo in hujšo katastrofo? Ali so opozorile kmete na ukrepe, ki jih morajo izvršiti, če hočejo rešiti poplavljene posevke popolnega uničenja itd. Ne smemo si delati nobenih utvar o milijonih, s katerimi bomo poplačali škodo, ki je nastala. Zavedat: se moramo, da bo vsak izdatek za ublažitev škode vplival na izvajanje družbenega plana. Zato moramo gledati real- Opozoriti moram še na pojave kraje, ki so vsega obsojanja vrednj. Namesto da bi pomagali, Trgovina res ni imela velike ; izgube. Polomili so ga pri emba- 1 laži, v tem, da so zapravili za preko 100.000 din vreč. Bilo pa je tudi za preko 70.000 din primanjkljaja pri blagu. Gostilna je imela svojstveno poslovanje. Bila je posojilnica. Skoraj polovico Svetoduhčanov je bilo dolžnih poslovodju, da le-ta ni mogel redno obračunavati z zadrugo. Da bi se od,križal svojih obvez čim ceneje, je prodal zadrugi na Studenec vino, kakršnega tu nismo vajeni. Z mesnico so ga bolj zvili. Pogodbo so si skrojili tako, da je plačala zadruga več davka m družbenih obveznosti, kot je bilo v naprej preračunano, da bi zaslužili. »Kaj češ, pogodba je pač sklenjena in mi smo kriti« so nazadnje zabrenkali. Pozabili pa so, da so jo sami skrojili in da pojo svojo pesem. Zadruga je imela tudi bika. Kaj takega se le redko kje dogaja, da bi iz bika tudi žrebec postal. Samoprevoz pa je bil tisti, ki bi ga po liniji zadružništva morali imenovati »samomor zadruge«. V nekaj mesecih so napravili več kot četrt milijona izgube. Pravijo, da je bil avto tako izrabljen, da je porabil več goriva in maziva, kakor pa je zaslužil. To bo kar držalo. V takem stanju so se tudi zaleteli v Račiča iz Mrtvic, mu ubili konja, njemu polomili rebra in zobovje, nato ga pa kar po »francosko« potegnili. Ko so jih v nekaj dneh izsledili se je tako končalo, da bo zadruga plačala 100.000 din škode. Šoferja bodo baje malo zaprli, komandant avtomobila pa, pravijo, da ima imuniteto in mu nihče do živega ne more. Da bi pri odkupu vina zasebnikom kaj več v žep padlo, so v zadrugi postavili pomožno izplačilno blagajno. Vino pa so plačevali zelo različno. Nekateri so na izplačilni blok napisali zato več, kot pa so mu izplačali, da so mogli doplačati onim, ki jim tako visoke cene niso mogli plačati. Res velika iznajdijvost in pomoč našim vinogradnikom! Pri končnem obračunu so trdili, da imajo še precej neplačanih zaslug, čeravno je bilo v njihovo breme še preko 50.000 din. Postavili so se zelo po robu, konec koncev pa raje kot bi se ukvarjali z advokati, so lepo podpisali obveznico za plačilo cele vsote, kjer so si ponovno botrovali. Res je, da advokat tudi po svoje obračajo, kadar gre za denar, toda tu bi se Pa še marsikaj drugega izcimilo. Tako je bilo in tega se tudi m; Studenčani bojimo, da se kaj takega ne pojavi pri nas. Ne strinjamo se s parolo, ki je bila uveljavljena na Velikem trnu: »Vsi za pet laže kaj prispevajo, kakor pa pet za vse!« Iskreno želimo, da bi večina poštenih Svetoduhčanov prišla končno do pravičnega in poštenega gospodarjenja. Lep uspeh sen Pionirji senovske gimnaziije so v okviru DPM 5. in 6. junija odigrali z velikim uspe-j bom pravljično igro »Trnjulči-; ca«. Igro je režirala naša pri-I znana režiserka tov. Elfi Am-i brižič, kj že nekaj let dela s I pionirji dramske sekcije. Spravila je na oder že več odlično uspelih mladinskih iger in vzgojila našem zavodu dober igralski kader. Čeprav naša režiserka r.i več v pr os vet -r nih vrstah, je ohranila prisr- čen odnos do mladine in je pri delu silno požrtvovalna. Pionirji ji radi sledijo, saj vedo že iz izkušenj, da bodo pol njeno režijo dosegli lepe uspehe. Tov. se lepo zahvalimo za ves trud, ki ga je imela z našimi pionirji in jo prosimo, naj še nadalje vodi naše mlade igralce. Sedaj pa nekaj o igralcih. Bambo, ki ga je odlično igral dijak II. gimnazije Franci Bon-celj, je s svojo igro navdušil našo publiko. Princeska Tmjul- di norčujejo. Mala Pernette je prav gotovo v vsej komediji najbolj ljubko in očarljivo bitje. Neuravnovešena je in vendar zelo resna in odrasla, s čudovito domišljijo in zopet ljubko preprosta. Ni en a vloga zahteva dobro igralko. Marianne — drugo dekle — je povsem drugačna. Ljubi in želi biti ljubljena, toda v nasprotju z ostalim-; najbolj nagiba v egoizem. Francine je od vseh nekoliko odmaknjena in pokroviteljska. Letalec? Drugačen od njih in zato privlačen Življenje pozna, oni pa ga samo slutijo. Dogajanje se stopnjuje v Pr’ vem in drugem dejanju, v tretjem bi naglo padlo, da ga ne zadržujejo dolgi, morda razvlečeni dialogi Tudi prvo dejanje je dejanje dialogov, vendar so tu sveži in lahkotni, medtem ko so v tretjem dejanju nekoliko pretežki. V »Srečnih dnevih« so bistveno važni karakterni odtenki in spretno konverziranje ter sproščena igra. Zaradi tega je uprizoritev te komedije za Neka! o delo glasbene šo‘e v Brežicah V proslavo Titovega rojstnega dne so gojenci glasbene šole nastopili skupno z gimnazijci na akademiji v domu JLA v Brežicah. Gimnazijci so s plesnimi, baletnimi in telovadnimi nastopi pokazali svoje delo v zadnjem času, gojenci glasbene šolo pa so nastopili skupno z njimi. Interna produkcija šole je bila 28. maja v domu JLA, javna produkcija pa 2. junija prav tako v domu JLA Na produ k. cijah so nastopali gojenci oddelka za klavir, violino in čelo, in sicer s skladbam; domačih in tujih avtorjev Nastopili so gojenci učiteljev Palošije, Rue-hovi. Korletovi. Ivačičeve in Škrab lovi Najboljši gojenci na produkciji so bili: Riko Čelhar, star 12 let, ki obiskuje V razred klavirja Stefan Marjetic, ki obiskuje IV razred klavirja, in Kristina Perkopec, ki obiskuje III. razred klavirja. Iz violinskega oddelka so bili najboljši' Aleš Rueh, Rastko Golouh m Vladimir Keber. Kot edini čelist je nastopil Alojz Škrabi. Nastopilo je 27 gojencev- šole, ,ki so s svojim nastopom dokazali. kako nujno potrebna je tovrstna šola v Brežicah, prav tako pa so dokazali, da je učiteljski kolektiv pod vodstvom tov. Rueha izpolnil več kot svojo dolžnost. Sličnih nastopov si v bodoče še želimo D. V. Gojenci Glasbene šole Brežice i onirj ev čica, ki jo je igrala dijakinja I. gimnazije Ema Božičnik, je z lepo zunanjostjo in sproščeno igro pritegnila gledalce. Dijakinja IV. gimnazije Marija Planinc je zelo dobro igrala črno vilo. 2e več let je sodelovala pr; igrah in proslavah. Sedaj odhaja z našega zavoda in zanjo bo še nekaj let ostala neizpolnjena vrzel. Tudi vsi ostali igralci so se zelo potrudili in dali iz sebe vse, kar zmorejo. Splošno priznanje gledalcev je najboljše plačilo našim mladim igralcem. Za lepo igro je potrebna lepa scena. To nam je bilo mogoče napraviti le pod vodstvom tov. Horjaka, ki nam je z nasveti in deloma omogočil napraviti lepo, pravljično in moderno scenerijo. Naši gledalci so se že pred igro močno zanimali za kostume. Mislim, da so jim ugajali, kajti bili so res lepi. Pripravila jih je tov. Zinka Gučekova, ki ima za to dober okus. Tud; maske so bile napravljene zelo skrbno in izbrano. Tov. Avgust Vodopivec se je močno potrudil. Za delo se mu lepo zahvalimo. Tudi tov. Milanu Umeku se lepo zahvaljujemo za trud. ki ga je imel, preden je pripravil pionirsko godbo, ki je prav dobro spremljala igro. Še mnogo pridnih rok je zgrabilo za delo in pomagalo pionirjem. Pr-; pripravah na igro je sodeloval celotni gimnazijski učiteljski zbor, zelo pridno so delali nekateri člani odbora DPM in nekateri člani Sodna kronika Psiho z ogledalom je ukradel Anton Naglič, delavec iz Leskovca, v tamošnjem skladišču Kmetijske zadruge. Ko je iz tega skladišča dovažal svoje lastno pohištvo, je odpeljal še 5.000 din vredno psiho z ogledalom, last Vinka Salmiča. Storilec se je zagovarjal, da je bila psiha že stara in da se ni nihče zanjo brigal. Sodišče mu ni verjelo in ga obsodilo na dva meseca zapora. Tatica iz Ljubljane. Delavka Tobačne tovarne, Amalija F. je vzela Francu Bizjaku v Artem 1.000 din gotovine, 250 industrijskih bonov in svileno naglavno ruto. Se prej pa si je prilastila žensko uro, ki bi jo morala po naročilu lastnice Dragice Fabjan izročiti v popravilo urarju. Kaznovana je bila na štiri mesece zapora pogojno za štiri leta. Brezobziren šofer. Anton Zakšek, šofer pri Prevozu v Brežicah, je vozil zvečer v temi vinjen osebni avto brez luči. V Brežini je z levim prednjim blatnikom zadel delavca Jožeta Kosa, ki se je pripeljal s kolesom naproti in ga podrl na tla. Kljub temu da je bil opozorjen po ljudeh na nesrečo, je nadaljeval vožnjo proti Brežicam. Kos je dobil več telesnih poškodb in se je zdravil v bolnici sedem dni. Šofer je bil obsojen na mesec dni zapora pogojno za dve leti »Svobode«. Posebej se moramo zahvaliti še rudniškemu direktorju tov. Ivanu Cviklu, ki je z razumevanjem ugoditi našim prošnjam, in tovarišem, ki so v delavnicah napravili potrebne predmete za našo igro. Lepo je naši mladini, saj ima v svoji sredi toliko ljudi, ki jj pri delu radi pomagajo. Senovčani, zakaj še vedno tako malo zaupate našim mladim igralcem? Šele ko Senovo preplavi val pohvale, vas zanese v dvorano, da jo napolnite. Po vsem tem, kar vam je že pokazala naša mladina, bi ji že vendar lahko toliko zaupali, da bi prisl’ že kar na premiero. Revirske rudnike vsak prav dobro pozna. No, in tak rudnik je tudi v Hrastniku, ki spada tudi v revirje V zadnjem letu okupacije so Nemci na vsak način hoteli hrastndški rudnik uničiti, vendar so jim to spretno preprečili naši partizani. Rudnik Hrastnik so odprl; že v letu 1851. Poznali so ga pa že mnogo. prej. V začetku so kopali premog na zelo primitiven način. Po izkopu so ga kmetje vozili z vozmi do Save, od koder so ga potem s čolni odvažali. Pozneje so rudnik preuredili, zgradili od rudnika do železniške postaje industrijski tir in tako je šlo delo hitreje od rok in prevoz je bil mnogo cenejši. Rudarji so bili vseskozi reveži. Delali so trdo — njih plače Pa so bile nizke. Zato so več. krat stavkali, kar pa ni dosti pomagalo. Tako je potekalo borno življenje hrastniških in drugih rudarjev Vse do leta 1941, ko je prevzel vodstvo rudnika okupator v svoje roke. Tudi okupa- tor nt ravnal z rudarji boije kot prejšnji kapitalisti. 2e v prvih letih je odšlo nekaj rudarjev v partizane — zadnja leta pa so odhajali kar v skupinah. ★ Hrastnišk; terenci so se odločili, da bodo rudnik minirali in ga tako vsaj za nekaj časa onesposobili In res — rečeno — storjeno. Bilo je sred; poletja leta 1944. Ob mraku je krenila skupina desetih z brzostrelkami oboroženih mož proti dolini. Hrastnik je bil lepo razsvetljen, da so partizani, ki so bil; po veči. ni Hrastničani, kar strmeli. Številne lučke so bile kot zvezde na nebu. Zdaj je ena ugasnila, se spet druga prižgala in to se je ponavljalo ves večer. Žal pa naši partizani niso mogli občudovati številnih lučk in ugotavljati, kje približno stojijo hiše posameznikov, ker jim čas tega ni dopuščal Hoditi so morali v precejšnjem odstojanju, kajti pot je bila ozka in kamnita, paziti so morali, da ne sproži- jo kakega kamna v dolino, da ne bi vzbudili pozornosti. Straž okrog rudnika je bilo nešteto in zato so morali biti previdni. Neslišno so prekoračili potok Boben in se napotili v sosednji hrib. Prišli so do samotne male hišice, v kateri je še gorela luč. Partizan Zdenko, ki je vodil skupino, je potrkal na vrata. Odprla • jim je žena srednjih let. Nemalo je bila presenečena, ko je spoznala parti?.ane. »Saj veste, da je moj že dolga leta bolan. Kot senca se vlači sem ter tja, pa tudi jaz nisem dost; boljša,« je pričela tarnati. »Vemo, vemo, vse prav dobro vemo,« ji je odvrnil Zdenko. »Pustili vas bomo, samo ključ stranskih vrat rova nam dajte. Vaš mož je paznik in le on ga ima,« je nadaljeval. Brez besed je prišel mož v spodnjih hlačah k vratom z ve. likim ključem, na katerega so čakali partizani. Po vsem telesu se je tresel, iz sebe pa ni spravil nobene besede. Zato pa je bila žena bolj zgovorna in besedičila je o svoji in moževi bolezni, S ključem so se partizani napotili proti rovu. ki ni bil daleč od hiše. Pri hiši je ostal partizan, da bi v »zmoti« ne šel paznik po Nemce. Rov. v katerega so stopili, je bil partizanom dobro znan, saj so partizani, rudarji delalj v njem že leta. V daljavi so zagledal- lučke, ki so se premikale. To so bili rudarji. Svojim očem ti niso mogli verjeti, da so partizani res prišli neopazno v rudnik. Stari tovariši so si stiskali roke, se objemali, do besed pa že niso prišli. Jerič Miha je stopil na voziček in zbranim rudarjem povedal, da nameravajo rudnik minirati. Za konec pa je še dodal: »Kdor hoče, naj gre z nami, ostali lahko greste domov!« Vsi. prav vsi so hoteli v partizane. Minerji so kaj hitro opravili svoje delo. V razne stroje, tehnične priprave til v vozičke so položil; mine, vozičke Pa so spustili po vzpenjačah navzdol. Skupno so zapustili rov. Niso še prišli daleč, ko so eksplodirale prve mine. Morali so pospešiti korak. Pod Čečami so bili. ko so se jeli oglašati prvi streli — toda bilo je že prepozno, partizani so bili že iz. ven nevarnosti. Rudniku so prizadejali rano, k; ie niso mogli Nemci čez noč ozdraviti. Manjkalo jim je med drugim tudi rudarjev Ljudje pa so se na tihem veselili in si mislili svoje. Nemci so začeli takoj s popravili, vendar je bila škoda večja, kot so si prvotno mislili. Tako je eadnSc stal preko jeseni in zime, šele spomladi je lahko pričel obratovat; in še to ne v vseh rovih. * Spomladi leta 1945 je prišel v Hrastnik z enim bataljonom nemških vojakov kapetan Greis-ler. Že v prvih mesecih svojega bivanja v Hrastniku je pričel iskati stike s partizani. To se mu je kmalu posrečilo, vendar niso imel; polnega zaupanja vanj. Da bi prepričal partizane o svojem prepričanju, je od časa do časa poslal v »hribe« kako desetino nemških Fricev, ka-ter; sc pa niso vrnili. To pa je moral delati previdno, da se ne bi izdal. Nekega dne je Greisler naročil kurirju, s katerim je imel zvezo, da bi rad govoril s partizani, da bi se pomenili glede rudnika, ki je pred nedavnim ponovno pričel obratovati. Kurir je takoj vedel, za kai gre — pogajanje torej.. Za sestanek, katerega je predlagal kapetan Greisler, sta bila določena dva tovariša. Ob mraku sta krenila iz Čeč. Hodila sta počasi in previdno, tako da sta prispela na Log nad Hrastnikom okrog desete ure. Tik pred hišo upokojencev se je nenadoma pred njima vžgala močna električna luč Stisnila sta se k hiši in čakala. Kmalu je luč zopet ugasnila in to se je ponavljalo. Ko sta ugotovila, da nevarnosti ni, sta pot nadaljevala. 2e sta mislila, da sta izven obroča, ko ju nekdo prav zaspano nagovori: »Haiti Wer da?« »Tiho bodi!« je odvrnil Bojan, ki je bil prepričan, da ima opravka z rudarjem, ki gre na delo. Drugo vprašanje je bilo ostrejše, takoj nato pa je nemški vojak, ki je bil na straži pri zasilnem bunkerju prav blizu hiše, ustrelil. V trenutku sta bila oba partizana na tleh. K sreči nj strel zadel nobenega Ko je streljanje za trenutek prenehalo, je Bojan izkoristil priložnost in jo ucvrl v bližnji gozd. Tam se niti ganiti ni upal. da ne bi vzbudil pozornosti Nemcev, k; so bili v njegovi neposredni bližini. Streljanje je postalo spet močnejše. Pričeli so streljati na vse strani, brez cilja. Bojan pa je stal ob deblu in n; upal, niti mogel ne, naprej ne nazaj, včasih si tudi dihati n; upal. Tako je ostal pozno v noč. Streljanje je ponehalo in začelo se je daniti. Toda kaj sedaj? O njegovem tovarišu ni bilo sledu. Ali je padel? So ga li dobili Nemci v svoje roke? Saj vendar ne bi smeli streljati, ker je bilo domenjeno. da pridejo in Greisler jim je obljubil, da bo umakni’ straže! Torei le ni imel resnih namenov. Sinočnje streljanje Bojanu nikakor ni šlo v račun Moral bi nujno prekoračiti cesto, toda podnevi je to nemogoče. Nazaj v Čeče sedaj n; mo. goče priti (Nadaljevanje sledi) KMETIJSKI RAZGLEDI Nekaj nasvetov kmetovalcem, ki jim je neurje odnosno poplava uničila ali ogrozila polja in travnike Mladina Orešja je našla svoje mesto v živlieiru Po vremenski katastrofi je nastala na j večja škoda na tistih zemljiščih ob narastlih potokih, kjer je podivjana voda odplavila vso živo zemljo, navadno š kulturo vred in nanesla na nje kamenja in nairas-novrstnejšo drugo navako. Tam, kjer se je tok hudournikov umiril, ni odnašal s seboj več or-nice, pač pa je odlagal na travnike in polja glen, pesek, kamenje in najrazličnejšo predmete. Najmanj škode je povzročila povodenj na zemljiščih, kjer jc voda samo na-rastla in tudi kmalu proniknila ali odtekla. OBDELAVA POPLAVLJENIH ZEMLJIŠČ Na njivah in travnikih, kjer je voda samo narasla in nato odtekla, ukrepajmo takole: Naj-prvo pustimo, da se zemlja primemo osuši Če na raznih mestih voda še močno zastaja, skušajmo z odprtimi drenažnimi kanali prekomerno vod > odvesti. Osušeno zemljo plitko pre-rahljamo z 0kopalniki, planeti ali branami, tako da zemljo prezračimo. To rahlanje odnosno okopavanje večkrat ponovimo. Kjer se je voda dalj časa zadrževala, počakajmo, da se zemlja toliko osuši, da se naredi na vrhu iz mulja suha skorja, katero z obdelovanjem uničimo. T0 velja za polja, kjer imamo okopavine odnosno hmeljišča. Pri poležanih žitih in travnikih pa počakajmo, da se bodo dvignila. Če žita še niso cvetela in če ne začnejo rumeneti se bodo razen na posebno uničenih zemljiščih kmalu popravila. Če se ne bo dvignilo celo stebelce, se bo pa dvignilo vsaj zadnje kolence. S košnjo na poležanih travnikih počakajmo toliko časa, da nam bo dež opral zablateno travo, ker sicer zamuljeno seno lahko uporabljamo samo za steljo Kjer sta trava ali žito tako uničena, da se ne bosta več dvignila, ju pokosimo, posušimo za nastilj in čimprei odstranimo, da bomo lahko njive še enkrat nasejali, na travnikih pa pride-.ali vsaj otavo. Na zemljiščih, kjer nam je vodni tok v glavnem nanašal, naredimo takole: Kjer je nane-šen samo mulj ali pesek, njivo na nov0 preorjem0 in zasejemo. Na težkih zemljah lahk0 zaorjemo tudi debelejši grušč, ki nam bo v ilovici služil kot drenaža. Večje kamenje in razno navlako Pn moramo, čim nam čas dopušča odpeljati z njiv in travnikov. Na posestvih, kjer je voda nanesla dosti organskih odpadkov, teh ne zažigajmo, ampak kompostiramo in na ta način vsaj nekoliko omilimo veliko potrebo p0 organskih gnojilih. Na travnikih, kjer nam je rečni nanos travo pokril, odstranimo ropotijo in kamenje, pustimo pa travi, da se skozi glen sama prebije. Če površina zaradi nanesene zemlje ni ravna, jo splanirajmo, da bomo pozneje lahko kosili. Najtežje so poškodovana ona zemljišča kjer je voda ornico odnesla. Na takih zemljiščih moramo čimprej odkrite sadeže pregrniti z zemljo, da nam sonce ne bo uničilo podzemnih delov. Če je voda pustila kaj žive zemlje med vrstami, uporabimo to za zagrebanje sadik. Če na zemljišču ni več živice, j o navozimo iz ozar in porob-kov drugih njiv ali pa živico z roba gozda ali žive meje Gozdni humus lahko uporabljamo za krompir. Ker je z okopavino vred odnesla voda vso živo zemljo, moramo sedaj mrtvico zelo nlitko rahljati ali preorati in šele v prihodnjih letih brazdo polagoma pogljabljati. Zlasti moramo paziti tam. kjer je mrtvica glinasta ali ilovnata, da ne bo oranje globje kot 6 do 3 cm. Samo. če imamo na razpolago hlevski gnoj lahko orjemo tudi 10 do 15 cm globoko, moramo pa vso površino pognojiti, da vnesemo v zemljo novih bakterij. Najbolje pa je. če nam je mogoče, da na zemljišče, kjer te vsa živica odnesena, navozimo drugo rodno zemljo, kot smo že omenili, iz oarobkov. ozar ali pa iz zemljišč, kjer smo morali kopati dranažne jarke. GNOJENJE Na vseh zemljiščih, kjer je naneslo mrtvo zemljo in kjer je zemljo odplavilo bi bilo potrebno gnojiti s hlevskim gnojem, odnosno s humosnimi gnojili. Seveda, pa bo tolikšne količine hlevskega gnoja ob tem času težko dobiti Zato si bomo " morali pomagati z umetnimi gnojili vendar na zelo pustih zemljah ne s prevelikimi dozami Za lha okopavin rabimo 200 kg apnenoamonijevega solitra (kalkamonsalpetra) ali čilskega solitra, 300 kg kalija in 400 kg superfosfata. Precejšnja količina fosforja je potrebna zato, da bo vegetacija rastlin čim krajša. Na zemljiščih, kjer voda ni odtekla, ampak samo opadala, bomo gnojili samo s polovično dozo zgoraj omenjenih količin. Umetna gnojila bomo dali v dveh obrokih, enega takoj, drugega pa pred cvetenjem. Umetna gnojila moramo spraviti vsaj 5 cm globoko v zemljo, da se zemlja ne bo zaskorjila. Na travnikih, kateri so bili poplavljeni in ki smo jih pokosili, takoj po spravljanju pridelka, pognojimo z mešanico umetnih gnojil (superfosfat, apno, amonijev soliter, kalka-monsalpeter in kalijevo sol, ali pa nitrofoskal, gnojnico s super-fosfatom). Nova setev. Na zemljiščih, kjer moramo na novo sejati, je še čas, da posadimo krompir, proso, ajdo, eventualno koruzo hitrico in krmne rastline kot koruzo, krmno peso, kolerabo, krmni ohrovt in razne krmne mešanice. Kar se tiče krompirja, bi še lahko posadili srednje pozne sorte kot so: Boehmov srednje rani, srednje pozni rožnik, jubelj, kardinal in oneido. vec. Pozno sajeni krompir daje odlično semensko blago, moramo ga pa pustiti zoreti čim dalj je mogoče. Če moremo cimo pred zrelostjo pokositi, moramo. pustiti krompir vsaj še pet dni v zemlji, ker nam sicer rad v kleti gnije. Koruzo za zeleno krmo bomo sadili najmanj 60 cm narazen, pa precej na gosto in jo bomo dvakrat do trikrat prekultivirati. Za krmo jo bomo porabili v mlečni zrelosti. Za krmno mešanico bomo na zemljiščih, kjer je zemlja ostala, sejali koruzo, sončnice, grahorico in ajdo. Na pusti zemlji, kjer je bila omica od-nešena, pa samo koruzo in grahorico. Sončnice in ajda na siromašni zemlji ne uspevata. Še vedno imamo čas, da posadimo vrtnine kot: paradižnik, papriko, kolerabo, zelje, ohrovt, cvetačo (karfijolo), rdečo peso in visoki stročji fižol, medtem ko je setev nizkega fižola bolj tvegana. Sejemo še lahko tudi špinačo, endivijo, radič in grah. Zato vabimo vse prizadete, da takoj prijavijo svoje potrebe po potrebnem materialu (semena, sadike, gnojila) pri občinskih ljudskih odborih, da bodo imel-; štabi za pomoč prizadetim čim natančnejši pregled za pravilneje razdeljevanje razpoložljivih sredstev. Strokovni odbori pr-; okrajnih zadružnih zvezah in kmetijskih strokovnjakih na samem terenu bodo dajali strokovne nasvete, kako je postopat; pri ureditvi, zasaditvi in obdelavi poškodovanih zemljišč. Strokovna kmetijska komisija pri štabu za pomoč po-plavliencem no okrajih Celje, Krško. Šoštanj in Slovenj Gradec. če hočem pisati o zgodovini mladinske organizacije na Orešju, moram začeti pri mladi učiteljici Zmagi Vodopivec, ki ji gre največja zasluga, da je mladina začela novo in lepše življenje. stopil; so šolski otroci, občinstvo pa so predstavljali starši in mla- Zmaga je doma od Zalega hri- dina. Po končani proslavi je bil ba pri Gorici. Učiteljišče je obi- ples. Zmaga je nalašč predlagala, " __ - . vit* -3— 1—: -tl n I HCO 73 skovala v Tolminu. 2e v šoli je sklenila postati ne samo učiteljica otrok, ampak tudi vzgojiteljica mladine. Pozneje je ostala zvesta svojemu sklepu. Prav dobro se še spominja svojega prihoda na Orešje. Zasopihana od da bi plesali družabne plese, za katere se je mladina takoj navdušila. Potem so začeli razpravljati o otrocih, ki so prej igrali na odru. Vsi so navdušeno pri- ... .Ne pozabite tudi na navodila za delo ... itd.« Mladinska organizacija je takoj v začetku prevzela nalogo, da bo začela delati tudi na kul-tumoprosvetnem področju. Iz svoje srede so izbrali pevke in ustanovili ženski pevski zbor. Ustanovil; so tudi igralsko družino, v kateri sodeluje kar vsa mladina. Doslej so priredili »sil- Tudi na poi;a edslreniuime posledice it®«® Nesreča, ki je zadela ob neurju, dne 4. junija tudi naš okraj, bo imela še dolgo let posledice v našem kmetijstvu. Tu se je izkazala čudovita moč vode, ki je odnašala vse, kar ji je bilo v napotju, hiše, gospodarska poslopja, drevje, zemljo in skale. Pustošenje je prizadejalo vsem veliko skrbi, največ pa tistim, ki so direktno prizadeti. Vse mogoče probleme morajo reševati v kmetijstvu. Ponekod ne vedo, ali naj sedaj, ko je nujno, poškrope vinograd ali naj odstranijo na stotine m3 kamenja po dvoriščih, njivah in travnikih, ali naj pokose oblateno seno. Še mnogo drugih vprašanj se pojavlja in prav bi bilo, da se o nujnosti nekaterih del pogovorimo. Katera dela so nujna? O tem bo najbolje odločil gospodar sam. On ve, kje ima najbolj bolečo rano na svojem gospodar, stvu in ne bo odveč, če nanizamo nekaj nasvetov, ki mu naj bodo kažipot in v orientacijo. Pričnimo pri travnikih. Vsak dan potrebujemo za živinsko klajo mnogo zelene krme in tu nas že zaskrbi, kako in kaj bi ukrenili, da bi živina ne bila prizadeta. Oblateno seno je čimprej pokositi. Košnja ne bo lahka, saj bo moral kosec paziti na vsak rez, da očuva koso od hudourniškega nanosa. Tam, kjer je na travniku mnogo kamenja, bo moralo verjetno še ostati, kajti drugih nujnejših del bo mnogo. Oblatenega sena ne pofcladaj-mo živini v zelenem in ne v suhem stanju. Živina dobiva po njem močne prebavne motnje in nastala bi lahko velika gospodarska škoda. Tam, kjer je krma manj oblatena, jo bo treba pretresati, da se blato vsaj delno otepe. Imel; bomo tudi primere, da je v bližini čist potok, če bo čas, bomo oprali pokošeno travo. Izgubila bo sicer nekaj hranilnih snovi, bo pa le dobrodošla. Ne bo odveč, da po košnji travnike pobranamo, da se raztrga ev. trda skorja in travna ruša bo vzrastla bujneje. Uporaba dušičnatih gnojil (nitro-monkal) bi bila na mestu, saj vemo, da nam bo krme primanjkovalo in moramo stremeti za tem, da pospešimo rast Sena bo letos malo, zato opuščajmo, kjer bo stiska za seno, setev ajde. Sejmo koruzo za krmljenje v zelenem stanju in če jo mlado pokosimo, nato posušimo, nam bo služila kot odlična krma v zimskem času. Mislimo naprej, kaj bomo naredili spomladi, ko nam bo primanjkovalo krme, travniki pa ne bodo sposobni nam dati še vsaj srednjega odkosa. Ne pozabimo na grašico in rž; ponekod nam bo sama rž prišla prav za zeleno krmo; po košnji rži pa še vedno lahko zasejemo njivo s koruzo, presajamo peso ali kakšno drugo kulturo, če sejemo ajdo, ne pozabimo na rdečo deteljo. Kako nam bo dobrodošla za spomladansko krmljenje živine. Na njive je naneslo ponekod do 1 m in več kamenja. Tu bomo morali vsako delo za zdaj pustiti in obrniti vso pozornost na njive, ki so zablatene ali katerim je odneslo ornico (zgornji sloj zemlje). Posevke, kjer je naneslo bla. ta, a so posevki še dobri, je čimprej z okopalniki obdelati, da se zemlja zrahlja, da tako rastlina dobi zraka in sedaj, ko so nastal- toplejši dnevi, hitro poraste. Na mnogih krajih bo treba izvršiti ponovno setev. Koruza hitrica (činkvantin) bo še dospela, tudi za krompir ne bo prepozno, saj ga sadimo na ječ-menišče in dobro obrodi. Tam pa, kjer je odneslo zemljo, bo trajalo nekaj let, preden bo spet zemlja rodila. Takšno zem- povedovali o svojih bratcih in uuua no _____________ sestricah, hkrati se pa čudili, ka- _______________j ___________ dolge in naporne hoje je prišla ko je to mogoče, da so zmogli vestrovanje«, pustno veselje, pro- --- slavo 8. marca itd. Na večer pred 1. majem so na vseh bregovih zakuril; kresove, pred šolo pa so postavili lep mlaj. Nato so dolgo v noč rajali in se veselili. Dvakrat so tudi obiskali taborjenje predvojaške vzgoje na Bizeljskem in počastili mladince s pestrim kulturnim sporedom, Ker v dvorani ni bilo prostora za vse mladince predvojaške vzgoje, je komandant taborjenja odredil, da lahko gredo na prireditev samo najboljši mladinci. Vsi pa so bili zelo navdušeni nad dobro in veselo mladino iz Orešja. Mladina iz Orešja se ni še nikoli udejstvovala na fizkultur-nem področju Pred kratkim pa je Zmagi uspelo, da se je z osmimi mladinkami in mladinci vpisala v TD Partizan, ki deluje v eno uro oddaljeni Bistrici ob Sc*t-li. V čast rojstnega dneva maršala Tita je tudi prvič tekla mladinska štafeta iz Orešja na Bizeljsko. Zmaga pravi, da so starši zelo navdušeni in ponosni na svoje otroke, ki jim vedno pripravijo Kaj novega in veselega. Najdejo pa se tudi taki, ki pretepajo svoje otroke in jim ne dovolijo, da bi obiskali mladinske sestanke. Toda fantje in dekleta se jim že kako izmuznejo, da lahko pridejo na sestanke. Taka je mladina iz Orešja, kjer je bilo prej tako pusto in mrtvo. Priljubljeni in veseli Zmagi se ima zahvaliti, ker ji je pokazala pot, po kateri sedaj hodi v novo-in lepše življenje. Zasluge pa ima tudi tamkajšnja partijska organizacija, ki se zanima za vzgojo mladine. Sekretar Drni-kovič Feliks se večkrat udeleži mladinskih sestankov, na katerih govori mladini o naši družbeni ureditvi. Pa tudi sama mladina študira razne politične brošure, zelo pogosto pa prebira dnevno časopisje. Mladina Orešja zasluži priznanje za svoje delo. Prvega je že dobila od komunistov, ki so sprejeli Zmago v svojo sredo, drugega bo pa dobila od okrajnega komiteja, ki jo bo nagradil z diplomo. Za svoje požrtvovalno delo z mladino pa bo pohvaljena tudi Zmaga, ki je prav gotovo ena najboljših mladink v našem okraju. -nc. do poslopja, ki je bolj sličilo kmečki hiši kot pa šolskemu poslopju. Toda morala se je sprijazniti s stanjem. Spomnila se je učiteljev, ki so prav v takih krajih zmagovali v borbi za pro-svetljenstvo ljudstva. Kmalu je zvedela, da na Orešju ni mladinske organizacije. »Kje začeti? Kako pristopiti k mladini?« se je vpraševala. Pomagalo ji je naključje .. . 29 novembra lani je bila proslava v bizeljskem gradu. Na- nekaj takega. Zmaga jim je odgovorila: »Zmogli so zato, ker so imeli voljo in veselje ... Kaj pa mladina? Ali mladina ne bi zmogla nekaj takega?« Pogovor je nanesel tudi na mladinsko organizacijo. Dogovorili so se, da se bodo drugi dan sešli v šoli in da bodo ustanovili mladinsko organizacijo. Čez nekaj dni so že čitali na Okrajnem komiteju LMS v Krškem: »Ustanovili smo mladinsko organizacijo ... Pošljite nam legitimacije in značke ljo bo treba preorati, jo dobro pognojiti s hlevskim gnojem in zasejati s kako skromno kulturo. Prav bi bilo, da izvršimo tu tudi zeleno gnojenje z lupino, ki jo bomo lahko že jesen; zaorali spomladi pa zeleno gno-jenjfe ponovili. Tudi v naslednjem letu ne bo odveč, če začnemo kolobarit; tako, da vsaj del njive pride pod zeleno gnojenje oz. da močno pognojimo s hlevskim gnojem. Le na ta način bomo zemljo zrahljali in ji dali humusa, ki je regulator rodovitnosti. in vlažnosti zemlje. Na mnogih krajih bo treba navaža-ti zemljo. Vzemimo jo tam, kjer ne bo škode za njivo ali travnik. Najbolje je, če posnamemo kakšne grebene; v strmem predelu pa je potrebna opreznost, da ne odpremo poti plazu. Tudi ta zemlja je mrtva in kamorkoli jo bomo navozili, jo bomo morali dobro gnojiti, da bo postala živa, zračna in rodna. Najteže nam bo za povrtnino. Zelenjadni vrtovi so v posameznih vaseh popolnoma uničeni. Se je čas za saditev nekaterih vrst vrtnin (paradižnikov, paprike, solate, fižola, gra-ha, kolerabice, cvetače, radiča in še mnogo dragih).. Vinogradom je mnogokje odneslo zemljo, da trte stoje gole, globoko do korenin. Nujno potrebno je, da trte zagrnemo z zemljo, toda tu bo potrebno dobiti zemljo izven vinograda, ker bi sicer poškodovali in oškodovali ostale trte, ki nimajo poškodb. Zasute trte moramo odkopati, ker bi sicer odmrle. Tam, kjer je odtrgalo poganjke, bo treba vse poškodovane zelene dele odstraniti, nove poganjke pa pravočasno poškropiti, da jih 'glivične bolezni ne uničijo. Iz lanskega leta imamo o tem bogate, povečini pa žalostne Izkušnje. Kjer so namreč bili vinogradi, ki so bili poškodovani, tudi v redu negovani (okopani in poškropljeni), je letos še prilično dober nastavek, tam pa, kjer škropljenja niso izvajali, je pogled na vinograd bolj žalosten. Plazovite predele, ki so v vinogradih, travnikih, košenicah, njivah in drugje, bo treba zasadit; z akacijo. Akacija ima dober koreninski sistem, ki se razraste in dobro veže zemljo. Tudi bo to kaj hiter dohodek, ker akacija že v 4. letu da prav dobro vinogradniško kolje, lahko pa pustimo tudi daljšo rast, da dobimo stebla, ki nam služijo za kolarski les in drago. To bi nekako bil kaj skromen pregled nujnosti del, kamor bi kmečk; proizvajale; usmerjali svoje delo. Zavest in trdna volja naših kmetov je premagala mnoge težave, zato se ne bojimo, da bi sedaj postali malo-dušni, saj stoji za njim; vse delovno ljudstvo in ljudska oblast. Buzstoe plemenske živine v Leskovcu V okvira občinskega prazni- imajo že lep zarodek plemen-ka bo v nedeljo, 13. junija, v skega pomladka. Kontrola mol-Leskovcu prva povojna razsta- že mleka se vrš; pr; 70 kra>-va plemenske živine. j vah. Dosedanji uspehi in način Živinorejski odbor, ki je naj- ' dela nam z nadaljnjo podporo bolj delaven v Kmetijski za- i strokovnjakov pri OZZ in OLO dragi, je zadnja leta dosegel : Krško daje veliko upanja, da vidna izboljšanja v živinoreji, bomo v bližnji bodočnost; lah-Na področju zadruge je preko ko organiziral; sejme za ple- 900 krav in telic, k; so danes vključene v osmih plemenilnih krogih. Z organizacijo plemenskih krogov se je povečala brejost za 8 odst. in zatrle razne okužbe, ki so znašale v neka- mensko živino, kjer se bodo dosedanji napori realizirali tudi v tržni cen; plemenske živine. ■ Priprave za razstavo vzbujajo med prebivalstvom veliko zanimanje. Razdeljenih bo tudi terih predelih celo do 17 odst. j preko 60.000 din premij. Raz- Novih okužb sploh n; več. S tem se je znatno dvignil dohodek pri živinoreji. Z gotovostjo lahko cenimo to povečanje okrog milijona, medtem ko plačajo letno vs; živinorejci za pripust le okrog četrt milijona din. Zadruga prispeva letno iz stava bo imela poleg splošnih ciljev še svojstveno obeležje. Organizacija plemenilnih krogov je na tem področju najbolj množična in dosledna. Obiskovalcem razstave bo sgm razstavni prostor nazorno prikazal sliko teritorialne orga- svo.iih skupnih sredstev preko nizacije in stanja živine v ple- 100.000 din za živinorejo. Uveden je rodovnik plemenske živine in kontrola molže mleka. V rodovniku je 187 krav, ki menilnih krogih. Osem bikov visoke plemenske vrednost: bo imelo okrog sebe najboljšo plemensko živino. Iz taborišča predvojaške vzgoje v Sevnici »OPISI! IM NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV Praznovanje rojstnega dne maršala Tita v Zabukovju GLOBOKO 2. junija je v Globokem dijak 2. razreda gimnazije Alojz Dimič s težko pištolo iz malomarnosti ustrelil svojo 11-letno sestro Anico, k- je obležala na mestu mrtva. 2e nekaj dni pred Titovim rojstnim dnevom so se dogovorili podgorska, zabukovski in podvi-šk: pionirji, da bodo letos obhajali ta praznik skupno v Zabukovju. Tako so se zbrali v torek, 25. maja, podgorski pionirji v šoli in pod vodstvom učiteljev odkorakali veselega srca proti Zabukovju. Tam so jih že pričakovali zabukovški in podgorski pionirji s svojim; učitelji. Kako prijetno so bili iznenadeni podgorski pionirji, ko so jim postregle zabukovške pionirke z dobro kavo in okusnim kruhom, za kar so bili vsi hvaležni upravitelju tov, Hočevarju, ki je vse to organizira; s pomočjo tov. Itiunove in .Preskarjeve. Po kratkem počitku so se vsi odločili za pohod na Veliki vrh, od koder se je vsem nudil lep razgled na prijazne posavske gričke in naselja. Tudi tu je bil kratek odmor, nakar so nadaljevali pot med vinogradi in dospeli okoli poldneva v Podvrh, kjer jih je prav prijazno sprejela tov. Zinka Gabričeva. Ko so se odžejali in potolažili svoje lačne želodčke, so se vračali dobre volje zopet v Zabukovje, kjer so se »■a težki primer družinske žaloigre, ki jo je povzročil neprevidni šoloobvezni otrok, naj bo v resnejše svarilo staršem in vzgojiteljem, da ponče otroke, naj se z orožjem, ki ga imajo doma ali ki so ga našli kot ostaline iz vojne, ne igrajo, da ne ogrožajo svojega ali svojega bližnjega življenja. D. V. Brestanica Dne 25. maja se je v počastitev Titovega rojstnega dne vršila proslava in otvoritev novega telovadno-prosvetnega doma v Brestanici. Udeležba je bila tako velika, da nova dvorana kljub svoji velikosti n; mogla sprejeti vseh udeležencev otvoritve in proslave. Proslave se je udeležil tudi predsednik okrajnega odbora tov. /Zupančič, ki je v zelo nazornem govoru pojasnil pomen Titovega rojstnega dne. Tajnik SKUD tov. Slavko Zak- Delo učencev brežiške vaienske šole na šolskem dvorišču igrali z žogo. Posebno jim je bila všeč igra »Med dvema ognjema«, za katero jih je navdušila tov. Djord-ja. Po prijetni zabavi je povabil tov. upravitelj pionirje v stano- Krškem Mii S festivala pionirjev vanje, kjer jim je zaigral na harmoniju nekaj pesmi, nakar so še vsi skupaj z učitelji . zapeli nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Za zaključek je mogočno zadonela pionirska himna. Prehitro je potekel čas in po malici, ki so jim jo zopet dali gostoljubni zabukovski učitelji, je bilo treba iti domov. Tako so preživeli pionirji treh šol v veselju in radosti 25. maj, kateri jim bo gotovo ostal v lepem spominu. Ta dan je bil tudi njihov praznik in njihove misli so i spremljale vse one pionirje, ki : so šli tja daleč v Beograd na I rojstni dan našega maršala Tita ter mu izročili tudi naše pozdrave, B. M. Zadnja majska nedelja je bila za učence brežiške vajenske sole poseben praznik. Ta dan so naši vajenci v dvorani Prosvetnega doma pokazali svoje delo v tem šolskem letu v šoli in de-lemiri. Razstavili so mične izdelke lesne, kovinske, živilske, oblačilne in usnjarske stroke. Največ je bilo predmetov lesne obrti kot: postelje, posteljne omarice, mizice, stojala, stoli in stolčki ter vsakovrstni drobni Izdelki. Med njimi se je posebno odlikoval vestno izdelan ročni voziček Franca Piltaverja, učen-r -2 rezredn, ter vzorno napravljena škatla Zvonka Krošlja, učenca 1. razreda. Vsakemu izdelku lesne stroke je bil priložen točno izdelan načrt. Tudi kovinski predmeti so vzbujali pozornost. Obiskovalcem je posebno ugajala okusno in skrbno izdelana kovinska vaza, delo Ivana Gašperina, učenca 2. razreda. Učene; usnjarske in oblačilne stroke so napravili lične HZ BREŽIC S festivala pionirjev v Krškem Gasilski zber v Sevnici Zadnja nedelja v mesecu maju vsakega leta je posvečena prazniku gasilske organizacije. Da bi ta gasilski praznik v letošnjem letu čimbolj slovesno -n res po gasilsko proslavili, zato je Okrajna gasilska zveza Krško sklenila, da zbere na dan 30 maja vse gasilske častnike in' podčastnike na skupnem gasilskem zboru v Sevnici. V nedeljo zjutraj so se začeli v zgodnjih jutranjih urah zbirati gasilci iz vseh koncev ip krajev našega okraja. Prihajali so z vlakom, avtomobili, koles in peš z namenom, da dostojno proslave gasilski praznik. Po strumnem raportu, katerega je predal pred gasilskim domom v Sevnici okrajni poveljnik, tov. Jože Jurkas višjemu gasilskemu častniku tov. Jožetu Kolšku, je bilo razvidno, da je zbranih 255 gasilskih častnikov in podčastnikov. Ta zbor pa je imel dvojen namen. V prvi vrsti, da v intimni gasilski proslavi počasti delovne in res požrtvovalne gasilske delavce PGD Sevnica in Kopitarne, kateri so prejeli posebna odlikovanja in denarne nagrade od podjetja. Ob tej priložnosti se je predstavil gasilcem moški pevski zbor PGD Sevnica, ki je pod vodstvom svojega pevovodje zapel nekaj narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Ta zbor je pokazal svojo višino in dokazal, da je tudi gasilstvo zmožno dvigati svojo kulturo. Glavni del. tega zbora pa je bil posvečen strokovno-tehnič-ni strani gasilske organizacije. Pod vodstvom predsednika Okrajne gasilske zveze tov. Smodeja, M je otvoril zbor in ga vodil vse do konca, se je razvila živahna diskusija o tehnični opremi naših gasilskih društev, o pripravah gasilcev za odhod in delu na požariščih, o modernem načinu gašenja po naših industrijskih obratih itd. Na vsa stavljena vprašanja je dajal strokovna pojasnila višji gasilski častnik Jože Kolšek. Da je bil ta zbor potreben, je pokazalo zanimanje operativnih funkcionarjev gasilskih društev vsega našega področja, kateri so se polnoštevilno udeležili tega zbora in z zanimanjem sledili programu. Tako je gasilstvo okraja Krško dostojno proslavilo svoj gasilski praznik in z zavestjo, da so taki skupni zbori potrebni ter poučni, zato je bil tud: sprejet sklep, da se slični zbori večkrat ponove. Koffistao eksfeurzifo &em@w-skih r@$@rwmli @li©!r!ev Letošnje leto so se senovški rezervni oficirji odločili, da svoje delo v učenju vojaške vede povežejo s praktičnimi ekskurzijami, ki b; naj pripomogle k še širšemu obzorju članov Združenja. Kot prvega od rodov so si izbrali inženerijo, za katero je bila večna članstva najbolj zainteresirana. V nedeljo, 30. maja, so krenili na obisk neki inž. šoli JLA, ki jim je že prej odobrila ekskurzijo. 2e sam nadvse prisrčen in gostoljuben sprejem, ki so ga bili deležni ob prihodu, je dokazal, da so se aktivu; tovariši oficirji z največjo skrbjo pripravili za omenjeni obisk. Sestavil; so izčrpen spored predavanj in v ta namen angažirali vrsto najboljših svojih predavateljev nižjih in višjih oficir- nih oficirjev si je z zanimanjem ogledala različne kabinete in razstavne prostore v šoli, nato pa še okoliške poligone, kjer so se spoznali z najrazličnejšimi objekti, stroji, opremo in konstrukcijami inženir., pontoner-ske in drugih služb, Iti spadajo v območje inženirske službe. Aktivni tov. inženir ci so se potrudili, da svojim »kolegom« v ci-vilu pokažejo čimveč ter so tako zelo pripomogli k razširjenju znanja posameznikov. V klubu so prikazali nekaj poučnih vojaških filmov, s čimer je bil spored plodnega in izčrpnega dela zaključen. Hvaležni za prisrčnost pripadnikov inž. šole, lep sprejem in gostoljubnost, so se gostje zahvalili ter v spomin in v znak pozornosti poklonili aktiv- Skodo zaradi povodnji so pretekle dnj podrobno ugotavljali v naši občim. V mestu so bile najbolj prizadete škarpe štirih hiš na dvoriščni strani Ceste prvih borcev, ki so bile porušene, ker je potegnil plaz v Vrbino. Od ulic je bila najbolj prizadeta ona »Pod obzidjem«, kjer je tudi največ škode na vrtovih, ki se razprostirajo na obeh straneh ulice skoro v vsej dolžini. — Kmetje naše občine pa so utrpeli največjo škodo na svojih travnikih in njivah, kjer jim je bilo uničeno žito in vsa trava, kt deloma, kolikor je je sploh ostalo, ni več užitna za živino. V boj proti novemu škodljivcu! Ves naš okraj, zlasti občine, ki mejijo na Hrvaško, je pričel ogrožati ameriški prelec. Vsi lastniki sadnih nasadov in drugih dreves naj čim večkrat, najmanj pa enkrat tedensko pregledajo svoje nasade, zlasti sledeče drevje: murve, slive, jablane, češnje, topole, vrbe, lipe> javore, hraste, bukve, vinsko trto in drugo sadje. Kdor odkrije okužbo naj o tem takoj obvesti občinski odbor in pošlje škodljivca v škatlici iz lepenke. Gibanje prebivalstva v maj-niku: Rojenih je bilo 28 dečkov in 28 deklic. Razen tega so bili trije dečki mrtvo rojeni. Umrlo je pet moških in pet žensk. Zakonsko zvezo so sklenili trije pari: Jože Stadler, kmetijski j Baic To/člana tehnik in Marija Zupančič, I ]C kot a" uslužbenka pošte, oba iz Bistrice ob Sotli; Marjan Kavčič, učitelj iz Brežic in Danijela Beroot, učiteljica iz Kalobja, ter Ivan Vogrinc, strojni tehnik iz Brežic in Danica Hercog, blagajničarka iz Lenarta. Za pravnega referenta na sodišču je bila imenovana Desa Miljenovič, do sedaj pomočnik okrajnega javnega tožilstva v Brežicah. Iz obrtniških krogov. V Ulid stare pravde poleg urarja Rudolfa Hojnika (nasproti gradu) je odprla ženski frizerski salon Marija Drobež. Produkcija gojencev Glasbene šole, prirejena letos v dvorani JLA. je v nekem pogledu zelo dobro uspela. Nastopili so dijaki vseh petih razredov v igranju klavirja in gosli. Z uspehom so bil; poslušalci izredno zadovoljni. Prepričani smo, da delijo to mnenje staršev tudi učitelj; in gojenci sami. V primeri z lanskim letom je namreč napredek več kot očividen. Ško- čevlje raznih velikosti, skrbno sešili hlače in suknjiče ter nekaj okusnih oblek in pletenin. Iz majhnega števila oblačil se vidi, da je zlasti v šiviljski stroki premalo vajenk. Da bj zadostili krajevnim potrebam, bi se njih število moralo vsekakor zvišati. Podrobno delo skozj vso vajensko dobo se je najlepše izražalo v natančnih in čisto izvršenih risbah od osnovnih prvin do končnih načrtov celotnih kuhinjskih in sobnih oprem ter konstrukcij detajlov stavbenega mizarstva.. Tudi načrti v naravni velikosti so ugajali,- Da so naši vajenci s svojimi resnimi prizadevanji na pravi poti, je pokzal številen obisk, predvsem mladine. Pohvalni vpisi v razstavni knjigi in ustna priznanja obiskovalcev naj jim bodo nagrada za vložen trud. ★ Razstava je pokazala ročno izurjenost naših vajencev, ki jo šek je v svojem govoru orisal namen in pomen npvega telovadno-prosvetnega doma, nakar je razdelil diplome najbolj požrtvovalnim sotrudnikom pri graditvi doma. Častne diplome so dobili tovariši Anton Javorič, Franc Vovčak in Silvo Mozer. Diplome so zaslužili, saj so se nenehoma trudili za čimprejšnjo in tudi kvalitetno čimboljšo dograditev novega prosvetnega doma. V novem domu je SKUD Ivo Levstik priredilo, dne 29. in 30-maja, nadvse uspelo igro Rokovnjači, katere režiser je bil neumorni tov. Viktor Zemljak. Vstopnice za to predstavo so bile razprodane že nekaj dni prej, tako veliko zanimanje za to igro je bilo med ljudmi. Čeprav ima dvorana 290 sedežev, je bila veliko premajhna. Tudi za 5. in 6. junij so bile vstopnice že vnaprej razprodane. Igra se 5. junija zaradi katastrofalne poplave ni vršila. Na vseh dosedanjih predstavah so bili igralci nagrajeni z dolgotrajnimi aplavzi. Moramo poudariti, da sc igralci odigrali svoje vloge zelo dobro, tako da je moral biti celo zelo kritični režiser tov. Zemljak zadovoljen z njihovim delom. Tudi kulise, katere so izdelali v elektrarn; Brestanica, sc bile izredno originalne in bj jih lahko postavili tud; v večjih mestih na igralni oder. Če pomislimo, da je to igra, katera zahteva zelo dober scenarij in da igra 30 igralcev-1 in preko 30 statistov, moramo dati vse priznanje igralcem, ki so nesebično in požrtvovalno žrtvovali veliko časa in vložili veliko truda, da so svoje vloge neoporečno izvajali. Želimo jim v bodoče še veiiko uspeha v njihovem nadaljnjem delu. Saj upamo, da ho- da je le, da se vodstvo prireditve ni poslužilo edinega že preiskuš enega sredstva za boljši obisk produkcije — prodajanja vstopnic po gojencih od hiše do hiše. V okolici Prosvetnega doma je postalo bolj živahno. Kaže, da nas tokrat ne vara upanje, da se je dograditev te nujno potrebne stavbe vendar le ganila z mrtve točke. Stvar je vzela v roke občina, da bi uspela uresničiti vsaj najnujnejšo potrebo — priti do velike dvorane. Strela je ubila med hudim deževjem pretekli ponedeljek na mestni ekonomiji blizu Čateških Toplic kravo, omamila gospodarskega pomočnika in napravila še nekaj škode. Gradbeno lokacijo je odobril mestni urbanistični svet za enostanovanjske hiše naslednjim interesentom: Jožetu Ure-ku, trg. nameščencu, na Hra-stincu; Antonu Amšku, državnemu uslužbencu, ob pešpoti proti kolodvoru; Francu Koželju, državnemu uslužbencu, v Lenartu; Mariji in Vinku Lapuhu, nameščencu opekarne, v bližini te tovarne ter Jožetu Šepcu, kmetu v Cundrovcu, za nekatere gospodarske objekte. Komisijo za prekrške ira naši občini sestavljajo odborniki: Aleksander Lukež kot predsednik ter Franc Požar in Martin jev. Skupina senovških rezeiv- I nim tovarišem dar — miniatur- no rudarsko svetilko s posve-| tilom. Tako so v svojem letošnjem delu rezervn; oficirji Senovega izpolnili še en koristen dan, ki bo verjetno ostal aktivnim tovarišem JLA in rezervnim oficirjem v prijetnem spominu, k. Zdol© pridobivajo v delavnicah in v do nadaljevali v tej smeri, z isto energijo in voljo, kot so jo pokazali sedaj. Dne 12. junija, ob 19. uri bo zadnja predstava igre Rokovnjači in, kdor je še ni videl, se mu nudi še priložnost, da si lahko ogleda to lepo igro; ne bo mu žal. H koncu bi pripomnil, da je velika zasluga kolektiva in uprave elektrarne Brestanica, da se je postavil novi telovadno-prosvetni dom, saj je večino denarnih sredstev za dograditev doma. kakor tudi za scenarij odra doprinesla elektrarna. Upamo in želimo, da bomo v tem novem šoli. Razen tega pa se izpopol njujejo tudi duhovno. Da je mogoče tudi tu nekaj doseči, je pokazal del te mladine skupaj z učenkami kmetijsko-gospodarske šole. Naštudirali so tridejanko »Mostovi«, s katero so nastopili v Brežicah, Brežini, Krški vasi in Cerkljah. Kljub temu da so igralcj vložili v delo mnogo truda, je bij odziv občinstva primeren le v Brežin; in deloma v Cerkljah. Vseeno pa nagrada igralcem ni izostala. Sli so v Ljubljano ter si tam ogledali nastopanje gledaliških umetnikov, kar jim bo dalo novih izpodbud domu imeli še večkrat priložnost k nadaljnjemu delu in izobra- videti naše agilne igralce in jim zevanju. S. Z. še enkrat želimo veliko uspehov. Nekaj o zadružnem gospodarit* u v Šentjanžu Neurje, ki je bilo v petek ponoči, je prizadejalo tud; našemu kraju veliko gospodarsko škodo. Po nepopolnih podatkih znaša škoda 2,854.300 din. Najbolj so prizadeti letos obnovljeni vinogradi. Plazovi so odnesli zemljo s sadikami vred. Po njivah je drla voda, delala globoke jarke, odnašala posevke, nanašala blato, kamenje in dračje. Na teh njivah je letošnji pridelek popolnoma uničen, nekatere njive Pa bo treba najprej očistiti kamenja, da bodo lahko prihodnja leta rodila Po travnikih in pašnikih je škoda prav takšna kot na njivah. V nekaterih predelih je voda stala dva dni po več metrov visoko, kar ne pomnijo najstarejši ljudje. Plazov; g0 zasuli tudi več kolovozov. Posebno hudo je bila prizadeta vas Gornja Po-hanca. kjer je narasel potok Močnik odnašal vse premičnine po dvoriščih, posestniku Drenovcu pa podrl skedenj. Žalostno je končal pes Pazi, ki je bil privezan ob steber skednja in ga je deroča voda nesla po strugi. Nad isto vasjo pa je drla voda po hudourniku Kameniku in nosila s seboj ogromne množine kamenja, ki je zasulo cesto Dolnja Pohanca—Zdole. -nko Namen kmetijskih zadrug je, da pomagajo kmetom v proizvodnji. Pri nas pa je drugače in zato mnogi kmetje ne vidijo od zadruge koristi. Nekako oktobra lan- je KZ nabavila 2 vagona umetn. gnojila nitrofoskala in superfosfa-ta. Ker kmetje zaradi spomladanske pozebe niso imeli denarja, da bi si ga nabavili, je ostalo v skladišču vse do marca. Ko pa so se kmetjfe_ kljub pomanjkanju denarja začeli za gnojilo zanimati, ga je zadružno vodstvo oddalo tržiškim zadružnikom. Enako se je zgodilo tudi z galico Sedaj mečejo krivdo na kmete, češ da so imeli dovolj časa na razpolago in da bi si lahko prej nabavili umetna gnojila. Ko so se mnogi kmetje obrnili na zadrugo, da bi jim začasno kreditirala, tega niso dosegli, drogi, ki pa so hoteli plačati gnojilo in ga dvigniti pozneje, so dobili odgovor, da zadruga ne rabi denarja vnaprej, temveč da morajo gnojilo takoj odnesti. Sedaj se zastonj izgovarjajo, češ da niso vedeli, da se bosta galica in gnojilo podražila, ker je to lahko vedel vsakdo, ki je zasledoval dnevno časopisje. Zadruga ima lepo posestvo na Breškem, ki ga pa nekateri člani upravnega odbora nameravajo dati nazaj bivšemu last' niku (bogatemu lesnemu trgovcu, ki je imel poleg tega še 3 posestva, katera je seveda kupil na račun delovnega ljudstva...). To posestvo ima zelo dobre pogoje za živinorejo, Redilo bi se lahko 8 do 10 glav živine. Napredni člani zadruge so predlagali, naj bi imelo posestvo rodovniške krave, ki bi dajale zadružnikom dobro plemensko živino. Taka živina je danes zelo draga, pa tudi nabaviti jo je težko. Seveda bi bila za to potrebna sredstva za nakup, ki tri pa bil zelo koristen za naš kraj. Seno so lani prodajali na pol zastonj, njive so posejali z vsem mogočim, pridelka pa ni bilo veliko, da bi se ga splačalo spraviti. Koristi so imeli le po-edinci, namesto da bi imeli vsi zadružniki nekaj od tega. Zato ni čudno, če je imelo posestvo lani zgubo. Nad traktorjem, kakor kaže, ima oblast samo traktorist, ki vozi kar brez potnega naloga. Ljudje vedo povedati, da se je prej vozil z njim k dekletu in da slabo pazi nanj. To bo verjetno držalo, saj je imela zadruga lani samo na traktorju kar 120.000 dinarjev zgube. Tudi prevrnjen je že ležal.. Tisti, ki bi radi slabo gospodarstvo s traktorjem prikrili, trdijo, da je traktor kmetom zadružnikom škodljiv. Seveda, zadružniki ne morejo imeti koristi od traktorja, s katerim se tako lepo ravna. Vprašanje je tudi, kdo bo plačal škodo, ki je nastala tedaj, ko se je traktorist zaletel v konja in mu zlomil nogo? Tudi z lesnim manipulantom kmetje niso zadovoljni, ker se velikokrat ne ujemajo mere. Pri gotovih sortimentih plačuje 2 tisoč din od kubika manj kot nekatere droge zadruge. Ljudje menijo, da tudi ta gleda bolj nase kot na druge. Občni zbor, ki se je vršil marca, je bil dobro obiskan, vendar se n; sklenilo nič koristnega. O kakšnih uspehih ni bilo kaj govoriti, napake v po slovanju pa v poročilu nadzornega odbora niso bile prikazane. Delo upravnega odbora in uslužbencev je nadzorni odbor celo zagovarjal in dejal, da so pravilno postopali, ko so umetno gnojilo in galico prodali tr. žiški zadrugi, češ da bi s; člani zadruge lahko že prej nabavil: oboje. N; se tudi upoštevalo, da je dobiček, k; ga je zadruga vendarle dosegla, prišel iz kmetijstva. Pri razdelitvi dobička je vsaka ustanova in društvo nekaj dobilo, za elektrifikacijo celega področja, ki b; stala približno 8 in pol milijona dinarjev, so pa namenili borih 10.000 dinarjev. Tudi iz tega se vidi, kako skrbijo za razvoj kmetijstva in zadružništva. Od Bananin do transfuzije krvi Heary Dunant, ustanovitelj RK, se je rodil 8. maja 1828 v Ženevi v Švici. Ze kot mladenič je imel budno oko za reveže, sirote in trpeče. Pri študiju zgodovine vojska pa je spoznal grozote in krutosti, ki so jih morali pretrpeti ujetniki, ranjenci, civilno prebivalstvo, posebno pa žene. Ranjene so ubili, zdrave pa prodali v sužnost. Vse to je v člankih in brošurah popisal Dunant in s predavanjem po Franciji, Belgiji Holandski in Angliji zainteresiral široke kroge ljudstva za potrebo organizacije, ki bi te rane človeške družbe odpravila. Pridobil je za svojo zamisel veliko privržencev in vse te istomisleče je povezal v organizacijo, ki bi napravila priprave za mednarodni sestanek (konferenco). Slučaj je hotel, da je 1859. leta izbruhnila vojna med Avstrijo na eni strani in med Italijo in Francijo na drug; strani. Dunant je šel prostovoljno na bojno polje ter si tam ogledal ob blizu vse grozote vojne. Videl je, kako so trpeči ranjene; po več dni čakali na zdravniško pomoč v junijski vročini italijanskega podnebja. Višek v tej vojni je bila bitka pri Solferinu 24. junija 1859. Avstrija je bila poražena. Vojna sanitetna služba je popolnoma odpovedala, zdravnikov n; bilo dovolj, niti bolničarjev. V tej stiski je prišel Dunant na pomoč. Zbral je okoli sebe nekaj sto žensk, ki so se prostovoljno priglasile za bolničarsko službo in s tem je Dunant uspešno posegel v negovanje bolnikov in ranjencev. Videl je pa tudi, kako so italijanski vojaki mučili ujete in ranjene nasprotnike. Stopil je mednje, za vpil s polnim glasom: »Vsi smo bratje« in tako je rešil ujetnike trpljenja. V teh bojih so bili skoraj vsi polki jugoslovanske narodnosti bivše Avstrije. Ko so se vrnili domov, so pripovedovali, kako veliko število jih je bilo mučenih: odrezali so jim ušesa, nosove, iztaknili oči, izrezali jezike. Vse te doživljaje je Dunant opisal v knjigi »Un souvenir de Solferino«, to je »Spomin na Solferino«. Knjiga je bila prevedena v skoraj vse kulturne jezike in tako je ves svet spoznal, da je prišel čas, da se take krutosti in grozote z mednarodnimi dogovori preprečijo. V Ženevi se je sestal leta 1863. pripravljalni odbor, ki naj bi v letu 1.864 sklical veliko mednarodno konferenco. Pri tej priložnosti se je tudi sklenilo, da naj bi imela ta bodoča mednarodna organizacija za grb rdeči križ na belem polju. To je državni grb Švice in ker je Švica največ doprinesla k ustanovitvi te organizacije, zato naj ;ma organizacija kot grb državni grb Švice. Leta 1864 se je ustanovila v Ženevi res velika mednarodna organizacija, kjer so položili osnovni temelj za Rdeči križ. Sklenjena je bila »neutra-lizacija« ujetnikov, ranjencev, bolnic in vsega zdravstva ter človeško ravnanje s prebivalstvom zasedenih ozemelj. Organizacija se je krepko razvijala in v vseh naslednjih evropskih in izvenevropskih vojskah imela velike uspehe. Ali ustanovitelj te organizacije Dunant je porabil za propagando in predavanja po različnih državah vse premoženje in prišel v veliko bedo in revščino. Za leta 1875 do 1887 se sploh ne ve, kje je bil in kako je živel, on sam o tem nj govoril. Njegovi sorodniki so mu poklonili L 1887 skromen užitek v vasi Heiden v Švici. Da užitek ni bil posebno izdaten, kaže to, da je Dunant, slavni ustanovitelj Rdečega križe moral v dom za onemogle in obubožane starčke v Heidenu. Isto leto 1892, ko je šel Dunant v hiralnico, je imel Rdeči križ v Rimu veliko mednarodno konferenco. Bila je to velika svetovna organizacija, ki je temeljila na napornem in težkem delu hi-ralca Dunanta. Učitelj Sondereg-ger, edini prijatelj, ki ga je Dunant imel, je pisal na kongres v Rim, v kako bednem stanju živi ustanovitelj Rdečega križa. Pismo je imelo uspeh, naklonili so mu izdatno podpoio. Ali Dunant je ostal v hiralnici, dobljeni denar pa je. uporabil za veliko mirovno agitacijo ih za vprašanje suženjstva črncev. Umrl je 30. oktobra 1910 v hiralnici v starosti nad 80 let. Organizacija Rdečega križa se je razširila po vsem svetu, vendar je imela to hibo, da so z njo gospodarili večinoma plemenitaši in bankirji. Neštetokrat se je slišalo ali bralo o poneverbah denarja in materiala. Po drugi svetovni vojni se je v naši državi vse to temeljito spremenilo. V vsakem večjem kraju je odbor in skoraj v vsaki vasi vsaj nekaj članov RK. Tako je postala ta organizacija v resnici ljudska, kakor jo je zamislil njen ustanovitelj. Po letu 1945 je imel RK polno dela na opusto-šenih in izropanih domovih. Prišle so nad nas še elementarne nezgode, poplave, slabe letine; povsod je RK pomagal z velikim uspehom. Nato je bila dodeljena tej organizacij; naloga pomagati pri pobijanju jetike, ki se je po letih okupacije posebno razširila. Ker je na tem področju dosegla ta organizacija izredne uspehe, ji je poverjena sedaj nova, še težja naloga t. j. organizacija za transfuzijo krvi, to je prenos krvi od človeka do človeka v namen zdravljenja. Iz zgodovine vemo, da je človeštvo že v davnih časih rabilo kri bodisi človeško, bodisi živalsko za zdravljenje. Staroegiptovsk: velikaši so se kopali v krvi, da bi si s tem osvežili svoje ovelo in od uživanja izmozgano telo. Starogrški zdravnik Hipokrat je priporočal pitje krvi pri božjasti in duševni izmučenosti. V starem Rimu so pili kri izčrpan; in oslabeli ljudje od umirajočih gladiatorjev (borci z divjimi živalmi). Tudi v srednjem veku so pili kri v kozarcih pri različnih boleznih in za pomlajevanje. Leta 1615 so prenašali kri s srebrnimi cevmi od mladega na starega bolnega človeka z vidnim uspehom. Prenašala se je tudi kri od živali ^jagnjeta, kozla) na ljudi. Ker pa so bili uspehi porazni, večkrat smrtonosni, se je po svetu razširila sledeča šala. Reklo se je, da so potrebni za transfuzijo trije kozli: en kozel, ki da kri, drugi kozel, bolnik, ki jo sprejme, tretji kozel to je največji kozel — zdravnik, ki to transfuzijo napravi. Neuspeh teh transfuzij je bil v tem, ker je samo kri od človeka uspešna in še to ne vedno. Kri mora biti od iste skupine.. Dunajski zdravnik Landsteiner je v lejih 1900—1901 dognal, da ima človeška kri tri različne skupine. Pri transfuziji Se mora da- ti kri iste skupine, ker v nasprotnem primera lahko nastopi smrt. Zato se vedno pred transfuzijo določi skupina krvi krvodajalcev in prejemnikov. Dognalo se je tudi, da ni treba dati sveže krvi od človeka človeku. Sedaj se daje največ konservi-rana kri, ki smo jo pred daljšim časom odvzeli in na primeren način shranili. Iz teh rezerv se potem pošilja potrebna količina krvi v bolnice. Transfuzijo krvi delamo pri nezgodah, če so poškodovani izgubili veliko krvi, ravno tako pri porodih z močno krvavitvijo. Nujno potrebna je transfuzija krvi na ranah na želodcu v primeru krvavitve, pri krvnih bo- leznih, nekaterih nalezljivih boleznih (griža, kolera) nadalje pri opeklinah, pri žolču in zastrupljanjih. Transfuzije ne smemo uporabiti pri bolnikih, ki imajo slabo srce, povišan krvni pritisk, naduho, bolna jetra in bolne ledvice. Dajalec krvi naj bo star od 18 — 60 let, popolnoma zdrav, kar se s posebnimi preiskavami pred odvzemom krvi dožene. V tednu jetike preteklega meseca smo videli v filmu celo izvedbo transfuzije krvi in način konserviranja. V tem mesecu pa bodo pozvani tisti zdravi ljudje, katerim se bo kri odvzela. Vsakemu se lahko zgodi, da bo rabil konservirano kri mogoče že jutri, zato se javite v velikem številu za to nadvse važno dobivanjp konservirane krvi. Dr. -r- Več spoštovanja in pomoči Rdečemu križu Dne 20. junija 1954 bo preteklo deset let, odkar so v Beli krajini naši partizani na osvobojenem ozemlju poživili Rdeči križ. Po osvoboditvi je kaj kmalu prodrl v sleherno vas, do sedaj v Sloveniji pritegnil v svoje vrste nad pol milijona članov in ravno toliko podmlad-karjev, organizacijsko se je utrdil in do sedaj s svojim delom dokazal, da pravilno vrši svoje poslanstvo. Samo v prvem povojnem letu je razdelil med siromašno in od vojne vihre prizadeto prebivalstvo Slovenije za več kot 80 milijonov dinarjev raznega blaga in oskrbel s sanitetnim materialom mnogo zdravstvenih ustanov, delovnih brigad, mladinskih domov, počitniških kolonij itd. S svojim propagandnim delom je razgibal ljudske množice za aktivno sodelovanje pri reševanju skupnih nalog in s tem ustvaril pogoje za načrtne, obče kulturne, zdravstvene in socialne probleme. Brez dvoma pa ima RK Slovenije v svojih vrstah tudi še ljudi, ki so postali člani le zato. ker se nadejajo pomoči od RK. mani pa zato, da bi bili pripravljeni na osebne žrtve in imeli pravilno razumevanje za naloge Rdečega križa. Vsaka organizacija je tako rekoč stroj, tako je tudi RK. Cim večji je ta stroj in čim več truda vložimo vanj, čim popolnejši so deli tega stroja to čim umnejši je človek, ki s strojem ravna, tem večja je njegova storilnost. Zato je potrebno, da ostane RK p0 zgledu gor. stroja še vnaprej močna organizacija, ki )o bodo vodili res umni ljudje, ki bodo z dušo to telesom predani tej organizaciji. Predvsem je važno da se sleherni član zaveda svoje naloge to dolžnosti do RK. da pozna njegove naloge to da si pošteno prizadeva izpolniti krivdi svoj delež. Stara Jugoslavija je bila po takratnih režimih zaostala država, gospodarsko revna, brez lastne industrije. Svoja pri rodna bogastva je prodajala za bagatelo drugim državam; bila ie močno nepismena in okužena z nalezljivimi boleznimi. Strahotna vojna ie uničila še tisto bore imetja. Danes pa sto-iimo sredi gospodarske to kulturne aktivnosti kakršne še ni videl svet Rešili smo se zaosta-los ti in ustvarili poffoje za bn'igp življenje nas vseh. Še vedno občutimo oomani-1 kanje zdravstvenih delavcev. Res je, da RK ne more dati novih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ker se ti vzgajajo v državnih zavodih, pač pa more RK podpreti zavode ali jih celo sam vzdrževati. Tečaj za zdravstveno vzgojo ženske mladine je v letošnjem letu v tukajšnjem okraju obiskovalo in z uspehom dovršilo 1118 tečajnic. Dovršen tečaj nudi tečajnicam legitimacijo za čuvarke zdravja v družini in bližnji okolici Dolžnost vsake tečajnice je da se pridruži zdravstvenim aktivom RK, ker bo tu našla za vse idejno, strokovno to materialno pomoč. Zdravstveni aktivi morajo živeti to delovati na vasi. Ce zdravstvenega aktiva RK še v vasi ni, tedai je dolžnost tečajnic samih, da dajo pobudo za njegovo ustanovitev. Ravno sedaj, ko poteka deset let od poživitve RK v novi Jugoslaviji, je edinstvena priložnost, da se delo Rdečega križa podvoji Okrajni odbor RKS v Betue pripoveduje... Letošnje leto se je že v začetku tako »štorasto začelo«, zato je povsem razumljivo, da od takega muhastega leta ni pričakovati kaj dobrega in pametnega. Višek podivjanosti je pa vreme pokazalo v noči od 4. na 5. junij, ko je naš okraj obiskalo neurje kakršnega stari ljudje ne pomnijo. Posamezniki so bili ob divjanju prirode zelo zelo občutno prizadeti. Stari pregovor pravi, da v nesreči spoznaš prijatelja in res so se v tej težki noči dobili ljudje, ki so imeli srce na pravem mestu in pomagali kjerkoli se je pomagati dalo. Na drugi strani so se pa našli pirati in pijavke, ki so se izkori-ščujoč nesrečo drugega hoteli okoristil in so odnašali tuje blago. Mislim pa vsekakor, da bi bilo treba take izrodke in izkoriščevalce ponesrečencev javno ožigosati. Drugi primer tudi obsodbe vreden se dogaja ob popisu škode povzročene po neurju, kjer si hočejo na račun neurja pridobiti kapital. To so ljudje, ki navajajo pri ocenitvi škode stvari in reči, katere niso nikdar imeli ali pa nategujejo njihovo vrednost kakor harmoniko. Mislijo pač, da je sedaj nastopila priložnost, ko lahko izkoristijo dobrosrčnost darovalcev pomoči poplavljen-cem in sl napolnijo svoj mošnjiček. Lahko pa trdim, da so se vsi ti izkoriščevalci prekleto zmotili. Senovo je rudarski kraj, posebno živahno je ob plačilnih dnevih, ko ožive gostilne, še bolj pa okoliški »pušenšanki«. Okrajna gostinska zbornica je letos priredila za svoje osebje gostinski tečaj, kjer naj bi se učili gostinci kulturnejše po- JAVNA PRODUKCIJA Glasbene šole Krško Opozarjamo na javno produkcijo učencev Glasbene šole Krško, k; bo v torek, dne 15. jun. v kino dvorani v Krškem. Začetek produkcije bo ob 20. uri. Predvsem naj bi ta nastop obiskali starši učencev in pa oni, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu vpisati svoje otroke v Glasbeno šolo. Pri produkciji bodo nastopil; učenci vseh razredov kot pianist; In violinisti, šolski orkester bo pa zaključil prireditev z nekaj izbranimi skladbami. Vstopnina znaša 40 din. dijaki pa plačajo 20 din. Zadružno trgovsko podjetje »Posavje« Krško razpisuje MESTO SEKRETARJA PODJETJA Pogoji: ekonomska ali pravna fakulteta ali ekonomska srednja šola s prakso ali nižja izobrazba z daljšo prakso, obvladanje administrativno-prav-nih poslov ter s strokovnim izpitom v upravni ali ekonomski komercialni stroki. Ponudbe pošljite do 15. junija 1954 upravnemu odboru podjetja z dokazili o strokovni izobrazbi, praksi in z življenjepisom. Sejmi v okraju Krško: 12. junija v Brežicah, 22 junija v Sevnici, 24. junija v Podsredi in na Drnovem in 30. junija v Brestanici; v okraju Celje: 13. junija v Rogatcu, 15. junija na Planinj in v Podčetrtku; v okraju Klanjac: 14 junija v Klanjcu, 15. junija v Velikem Trgovišču in Tunelju. KINO BREŽICE 11. do 13. junija ameriški film »IDEALNA ZENA«. Patri-cia Roc. FN 16. 15. do 17. junija avstrijski zabavni film »GOSPODIČNA CASANOVA«. Angelika Hauf in Josef Meinard. KINO KRŠKO 11. do 13. junija slovenski zabavni film »VESNA«. 16. do 17. junija ameriški kovbojski film »ARETACIJA«. KINO SEVNICA 12 do 13. junija francoski film »PRAVICI JE ZADOŠČENO«. KINO KOSTANJEVICA 12. do 13. junija ameriški kovbojsto film »ČLOVEK Z DIVJEGA ZAPADA«. strežbe v svojih obratih. Posledice tečaja se v okraju in naših gostinskih obratih čutijo, izjema v tem pogledu je pa kuharica v kantini na Senovem, kateri bi rad povedal na uho, da je ona nameščenka v kantini zaradi gostov, ne pa gosti zaradi nje. Zadnjič sem hodil po poti iz Sromelj proti Brežicam in se čudil kako to, da je cesta od Omerzeta do Strgarja škropljena, zamišljal sem si že, oziroma sestavljal načrt kake slavospeve bom zapel škropiteljem ceste, ki kažejo toliko razumevanja za potujoče. Cesta je bila škropljena z neko rdečkasto tekočino in zaudarjala po alkoholu, tako da se mi je zdelo, kakor da hodim po kaki odprti vinski kleti. Vinski hlapi so pričeli takoj učinkovati name, prešli v noge tako, da sem skakaje hodil po cesti. Sele pozneje sem ugotovi) vzroke takega čudnega škropljenja cest. Pred menoj je šel namreč voz na katerem je bil naložen sodček z vinom. Ob nagli vožnji je pa izbilo čep iz soda tako, da je rajna kapljica škropila prašno cesto in omamljala popotnike. Voznik tega seveda ni opazil, ker je bil verjetno sam v »rož-cah« in v tem vinskem navdušenju' naganjal konje k hitrejši vožnji. Kljub muhavosti vremena se je kopalna sezona v Krki pri Brežicah že začela. Otvoril jo je neki znani obrtnik iz Brežic, ki se je verjetno vsled napada »ma-liganitis« zapeljal s kolesom kar oblečen v Krko. Oblečen je šel v Krko menda zato, da ga ne bi zeblo, ker ob takem kilavem vremenu v plavalnih hlačah ali celo minimalkah po Krki broditi ne bi bilo priporočljivo. Pozdravlja Vas Pepče Šiviljski tečaj Po najnovejšem pariškem in dunajskem sistemu bo »Model Grčič« iz Zagreba odprl šiviljski tečaj v Krškem, ako se bo javilo zadostno število tečajnic. V tečaj se sprejme vsaka ženska oseba nad 16 let. Tečaj bo vsak dan od 18. do 20. ure ali pa ob času, ki bi tečajnicam najbolj ustrezal. Zaradi vpisa to točnejših podatkov se obrnite na naslov: »Modeli A. Grčiča«, Zagreb, Praška ulica 10. RAZPIS Osnovna šola Kapele razpisuje pleskarska dela oken in vrat šolskega poslopja. Pogoji v upravi šole. RAZPIS Zla zgradbo občinskega doma na Senovem razpisujemo vsa slikarsko-pleskarska dela. Ponudbe z opisom kvalitete dela pošljite na občinski ljudsk; odbor Senovo. Dobriča Cosič: DALEČ JE Jevta je sedel ob ognjišču, i gledal vesel; ples plamenov v ; mračni kolibi in šepetal. Tišina je, samo žerjavica prasketa. Z j ogorkom tolče po ognju, »da | razburj ogenj«, žerjavica zleti v i zrak, njemu pa je od tega kar j prijetno in se ves čas nečemu ! smehlja. ... Po gosposko bom večerjal. Zaslužil sem, bratec! Nevihta je mimo, jaz sem obvaroval in nahranil ranjence bolje, kakor če bi bil: v državni bolnišnici. Švabi so mislili, da nam bodo razpeli in posušili kože kakor zajcem. Kaj pa nam morejo, uboga rev-šeta? Samo Uča so nam ubili in dobre tovariše, prekleti na veke. In toliko ljudstva so pobili za prazen nič. Toda tudi mi jim nismo ostali dolžni. Uča jim je, naj mu bo zemljica lahka — takšnih, kakor je bil on, se malo rodi na zemlji — vse pošteno poplačal. Sedaj pa slišim, da prihaja sem od Morave Pavle in vodi s seboj veliko vojsko. Ta Pavle ti je velik nevarnež in razgrajač. Prebrisan lopov. Armijski general mu ni enak Visoke šole ima. In pamet! Kaj mu koristi šola brez pameti. Tudi jaz nisem slame mlatil po Jastrebcu. Tudi jaz sem nekaj delal Kar pa je bilo tedaj, ko so po vaseh )ovili talce: zgo- dilo — minilo. Roko na srce: kdo bi tisto vzdržal? Rovtarskemu človeku pride tedaj vse mogoče v glavo. Vsak drag bi bil na mojem mestu vrgel puško proč in brez sledu izginil. Jaz pa — ne! Kako naj kar tako pustim svoje otroke lačne, v tipi jen ju in ranah? .. . Ljotičevci pa smrkajo po vaseh: »Samo da bi ujeli tega Jevta! On ve za skladišča, bolnišnice, brez njega odred ne more obstajati. Potem ne bo huda z njimi. ..« E j, psi ne boste, Jevta bo tudi to vzdržal. Ko bo prišel moj čas, vas bom že poiskal Ne boste se mi mogli skriti. Ne bom vas pobil. Ne! Ne bojte se. Kaj je lažjega kakor smrt! Kamen vam bom dal tolči in ceste graditi. Vse naše poti so razrite, da še peš nikamor ne prideš. Treba jih je čimprej popraviti .. Le počakajte! Rus pritiska od zgoraj, mi od spodaj. Pa tudi stare račune bo Jevta poplačal. Odpel je' čutarico s pasu in strnil nekaj vročih in sladkih požirkov stare slivovke. Tole za dober tek! Utrujen človek ne more jesti, če si ne priveže nekoliko duše.' Odložil je torbico, izvlekel krajec rumenega koruznega kru- ha, kos suhega mesa, zavitega v časnik, tri kisle paprike in sl pripravil večerjo. Z nožem je izrezal precej dolg droben zobec, narezal meso na koščke, jih nabodel na ražnjič in primaknil nad žerjavico. Vse to je delal umetelno in z užitkom. Večerjal je počasi, kakor je pač ogrel koščke, se sladkal in zalogaje zalival z žganjem, Večerja se mu je zdela slajša kakor kdajkoli v življenju in je namenoma počasi požiral, rezal kruh na drobne kocke, česar sicer nikdar ni delal, prigrizoval kislo papriko in spet zalival 2 žganjem. '... Prašič ima rad slivo, hudič ga vzemi! Petnajst dni je nisem pokusil. Zaslužila je moja duša, da se malo priveže. Ofenziva je zgrmela mimo, vzdržal sem jo junaško." Ugret od ognja, okusne večerje in žganja, se je Jevta na-smehljai: '.. . Pavle, hudič moravski, lahko ti raportiram: držal sero besedo in opravi) nalogo. Zdaj je na tebi vrsta. Nikar se ne izmikaj, veš kaj si obljubil!' Jevta je nagnil čutarico in jo nekoliko dalje podrial na ustih. '... Ko bomo ustvarili svobodno ozemlje boš. je dejal predsednik okrajne oblasti. Ko- čijo z vranci boš dobil in se raz-kokodakal ko popovka ... He-he-he! Eh, Pavle, strela te lopi, dobre duše si. Pisane oči imaš kot hudič, da se ne bi zlagal? .. ■ Uh, če gre po pravici, sem zaslužil. Šestdeset jih bom imel ob Trojici, pa se bojujem v isti vrsti z mladci. Ce bi bilo šlo po sreči, bi imel že vnuka. Kadrovski rok bi že služil. Potem bi se on bojeval, jaz pa — klip-klop za ovcami. V življenju nisem imel za naprstnik sreče. Kakor da me je ves svet preklel, kakor da bi bil moj ded Sveto goro oropal. Se prekrižati se nisem znal pa me je že gospodar dobil v klešče. Pa eden, pa drugi, pa tretji, pa deseti kdo ve koliko. V teh nekaj vaseh pod planino ni njive, ki je ne bi bil kopal ali oral, niti vinograda, ki ga ne bi bil rigolal. Pa vozarjenje! Koliko ogromnih bukev sem poseka! in debel zvlekel z Jastrebca? Če bi bil vsak stoti zame. bi bil najmočnejši gospodar v vasi... Vedno gol, boš, raztrgan, kakor da bi se bi! s psi pretepal. Zaslužiš Za tobak, žganje, kupiš navadne opanke, in konec!. . Koliko sem samo volov preme-njal •.". . ... Niti žene niti otroka . . . Nikdar nikogar, da bi me vprašal: »Kako ti je? Te kaj boli? Si truden, lačen, žejen? ..« Nikdar me ni nihče spremljal od doma nikdar se me razveselil, nikdar pričakoval, da se bom vrnil. Vse življenje sam, kakor panj. Vse življenje tuj hlapec, tuj kruh, tuja hiša, tuja živina. Vse tuje in tuji, jaz pa vsakogar... ... Tudi če bi Imel kaj od tega, bi bilo dovolj. Nihče več ne bo izkoriščal Jevta. Tudi jaz sem človek. Čemu bi jaz na veke trpel? Čemu? Kaj me je rodila psica ali žena? Sem ubijal, kradel, požigal? Kdo je v okraju več delal kakor jaz? Kdaj sem imel prost dan v vseh svojih šestdesetih letih? Praznik — kdaj? Kdaj sem se poveselil? Cernu bi naj umrl kot pseto v tujih jaslih. Cernu naj bi me občinski sluga pokopal kot mrhovino brez krste, pa še na rob pokopališča, da me bo še mrtvega vsa vas teptala. Cernu, prekleto? Da boste potem govorili, kako sem se povampiril in boste otroke z menoj strašili, a? E, ne boste." V ognju osvetljen, neobrit, kot robec naguban obraz mu je krčevito utripal Ustnice so mu drgetale, oči pa so bile polne od ognja rdečkastih solz. Tekle so in se izgubljale v gošči ščetina-ste brade. Dvigal je pest, kakor da nekomu grozi. Spet je nagnil čutarico, jo dolgo držal na ustih in poželjivo pil žganje. Sedaj Jevta n.i več mislil na obljubo, ki jo je bil dal komisarju, da ne bo srknil niti kaplje žganja, dokler bo varoval ranjence. Pozabil ie na tisti del njunega pogovora. Saj žganje ni bil vzel zase; nosil ga je za ranjenca, rla --i bodo pomirili bolečine. Tako je mislil. Bežale so grenke in črne misli. Pozabil je na vse žalitve, trpljenje in nesreče: življenje se mu je zdelo lepo in pravično. Ni bdi več hlapec. Sedaj je človek, ki ga vsi spoštujejo in ljubijo; okrog njega so vsi dobri. Jev-tov obraz je spremenil svoj izraz. Gube so se razmaknile in razredčile; dolg blagohoten nasmešek je vztrepetal okrog brkov, oči so zasijale v nenadnem sijaju. '...Kako pa! Oblast bomo zamenjali. Nagnali bomo lopove in kulake. Kapital, kar lepo zbogom. Tvojega ;e bilo dovolj in preveč. Sedaj sedj na čelu mize Jevta iz Zdravinja. Bi) je hlapec, vozar, brezdomec, tuja sreča, nihče in nič, sedaj pa je oblast. Na desno ravnajs! In pozdrav partizanu šestdesetih leti' Blag nasmeh se mu je za hip umaknil v brke. Obraz mu je postal vojaško strog, nato pa zvito zadovoljen. Dolgo je ostal takšen Razsipal je ogenj in znova nagnil čutarico. Bila je že skoraj prazna. Z dna je žganje najslajše V čutarici je ostalo še nekaj požirkov, toliko, da je bilo dno še mokro. 'Kaj praviš: Kočija, vranci, ko-čijaž, poči z bičem! Pavle, ctrela te udari. Eh, to bom jaz sam izbiral in odločil Tako!« na primer: kočija mora biti črno h Mirana. Po robovih osrednjega dela, po špicah in blatnikih bodo morale Iti rdeče črte, drobne kakor svilene niti. , . (Se nadaljuje)