Poltno tek, račun. - Conto correnlc con I« pot
<0- 'n 5tO. vsakega bomo a. — Uffdniitro in upmviiil^vo v Ooikl, Vl» I'*VnU|f>.Tulca Naiodna Ti«ka«ifl, — M^fcJJto «dfqr. uscditik ftuae Podbcriit — Cena oglaiom: l mlJimetm »i.crtliin w Stilni eu«^* *t<><(a t- —HO, i a lr*ovak n sektama. Ban&ia obvcaUI*, poiUna, v«™*1"1« vabil«, ■azHaaila itd., vsaka vrati 1 L — Celoletna naročim* 4» U — /a lnoi«raalvo 32JM) L.	..................................■„■...................—
OOKia, dn* 1. okiokr* 1933
Prebrisani tat in nerodni polica}

iiMfjhVftf'
A bislra inisel šine" mu v glavo pjrav^čas, /posiavi za drev& se in akrije; lo bo »špas". Ko avlo pridrvel bo, ustavi se takoj in potlej se zgodi vse, to bo, polom in joj!

Da ne mara dela, da ie potepuh to že ptrok vsak vc; Marko - Je lent Ukradel »i je vrečo, ho,-to zdAJ be2i| policaj Cefizelj pa za njim leti.-
Toff tofl 2f?{i>eftbliža, sam plane jim nasprot' brž se avto' Ustavi, o kam pa Vi, gospod'. Še .drugi in Cefizefj in šo,fer na tleh, se praskata po koži, ju zbada po kostčh.
Toda Uzmi Marko res je dobrih nog, debel je Cefizelj, višek vseli nodlog. Dobro, da šofer brez dela tam stoji, hitro ga poprosi nagle pomoči.
Marko pa na avto, hi hop I že več ga ni, pač semkaj od ovinka zdaj kapo še vihti: Pozdravljen, oj Cefizelj, ohrani žakljiČ moj, vse raje imam avto, ki teče, da je joj.
Hej« to zdaj je pihal in brnel motor, skakal, se obračal, trobil kakor nor, z.uri - zdaj r se, Marko, zdaj po tebi bo če Cefizelj najde te, vzame ti glavč.
M. L.
Sultanove sanje.
(Satira).
Sultan Soleiman jo bil pume, len v butar. Bil je ljubljenec preroka in Allah ga jc * preo* blo/il z darovi.
Milina njegova slabost pa je bila ta, tlu je hotel pregnati svojo slabo voljo s tem, da je skoro vsak dan igral s svojim velikim vezirjem. Videti pa jc bilo, da je bil veliki vezir Meh med Sc večji ljubljenec Allahu. kajti vsak dan so sc mu pol* niti žepi cekinov, ki jih jc So» Icijnan zaigral.
»Dejstvo je«, pravi Meh-med, -»da je to človeku že vnaprej prisojeno. AUah je velik.«
Soleiman pa ui bil po|>olno» ma lega mnenja, a vendar je dejid: »Allah je velik, toda po* vej mi, moj veliki vezir, kak šno mnenje imas o mojih sa> »ijuh ki sc vsako noč. inmav-Ijajo, šj>eeijelno pa šc o tebi.«
Mehmcd je že deli časa pri čakoval od Soleimana, ki sc ie j»rivatniin |>otom tudi že izrazil. odlikovan je vsled njegovih modrih naredb v vojski in je takoj sklenil svetovali mu po sanjali, misleč da se tiče, njegove promocije.
»Ljubljenec Allaliov«, tako jc pričel Meh med, »zajH>ve<l? mk .volnea, lune in zvezd, čui me. Prerok marsikrat navdali> ne človeka v sanjali. AJlali je velik. On po svojem preroku pok liže s prstom, kako in kes daj se zamorc ude jst viti stvar, o kateri sc sanja. Marsikrat jc celo koristno in potrebno, da sc ravna po teh migljajih. Po« vc nam na kak način sc mu-ščujroo, pohvalimo ali obtlari-nio različne čine. Povej tedaj Soleiman tvoje sanje, Allah jc velik.«
»No poslušaj tedaj,« pravi Soleiman.
»Sanjalo sc mi je, da sem nc« ki večer, ravno tako, kakor da« nes zaigral precej veliko svo? to cekinov, la so smuknili v tvoje dolge žepe. Naenkrat pa me pograbi jeza, ter sem uka* zal, naj ti pri živem telesu kožo olupijo. Nato sem se prc= budi! in nc gre mi ta sen več iz spomina. Svetuj mi, o Meh. med, pomen teh sanj.«
»Ljubljenec paradiža, Allah je velik.« je govoril -Mehmcd. »toda čuj o vladar vernikov, da prihajajo marsikrat sanje iz pekla, da človeka preiskušajo, ali celo pogubijo in stem kri žajo resnične besede preroka. Kadi tega nc veni j vedno sa» njam, marveč le v redkem slu; čaju. Allah ti bo to sam razodel, kajti Allah je velik./ Vspeh sanj sc jc kmalu pok .i* zal. Soleiman ni izgubil nobc* no partije več in Allah je o« stal velik.
NFMOGOČF.
Zdravnik je preiskoval bol* noga Jurčka ter mu dejal:
»Pokaži ven jezile, pridkan!«
Ju r ček je nato pokazal jezik, kolikor se mu jc dalo.
»Ne, Jurček, pomoli ves jo* zik vtin!«
Jurček jokaj e: »M a. saj ne morem, ker je pritrjen v us« tih!«
Kje je t€ipetruLk ?
Hoi^lmkova	J<- '""'I" VS1' kn'*'"1 i«xui*I«iio » »oM-
Imela )<- tiiprlmkfl (loma K«uifj fakala. da igolovi drlo. Kl-r J(- |,il |ia |iiiiicik-l|rk m pundrlji-k |c navadi /a drluvic rail .plav," sc jc tuili tapclntk skril.	,
PovcJIc kje je I Kdor |irlloti 2 lin-, llolii od Naiodnr knjigarne v fioiiri irliia Caidikii 7. v I11S1 L.jmlski- 1'osojilllltc knjigo.
Adam Milkovič:
Kvante o Matičku.
Dragi bralci in bralke! Po* vedati vam hočem resnično zgodibeo, oziroma klobaso o ženinu Matičku. Ako bi me kdo slučajno zasačil na laži, naj blagovoli o tem obvestiti Matička samega, ki stanuje sedaj v Ljubljani St. 0, v kateri ulici tega Vam »žali' Bože« nc morem povedati. Potem mu žc dokažem, namreč Matičku, ki ilolfio ni vedel ali je »babca« jili »inandelc«, da jc vse.... res* niča. Sicer pa tudi Cuk, kateri ima povsod svoj nos. lahko priseže pri »kranjski klobasi«, da jc vse resnica.
Torej pričnimo! Neusmiljc* no je pripekalo solnce. Žgalo jc tako hudo, da sc jc kar ka« dilo. Tako vsaj pravijo, jaz nc vem čc je res, ker sem takrat ravnu čuku »jiohccfilindcr« o-ziroina »hohcclindcr« v eni iz* nicd ljubljanskih trgovin ku= poval. Pravijo pa, da sc jc uresničilo ime bela Ljubljana, namreč gotovo ne vsled snega.
marveč vsled___prahu. Vse je
bežalo iz mesta. Vse, vse, kar le lejze inu gre, bi rekel Riben* čan. Zlasti pa gospodje s ples šastiini »čeladami«, oziroma, ako sc hočemo lepše izraziti, glavami, blcskotajočimi sc v solnčncm žaru. kakor nov ce« kin za deset kron, so bežali pred solnccm, kakor bi slutili,, da mu delajo konkurenco. Kratko rečeno, bila jc prava suša v Ljubljani. Cestni kanali so požirali v nenasitna žrela mosto pijače stili prah. M, dino. kar jc bilo, jc in ostane, so hišni vogali," ki so v tem o« žiru protežirani, ker skrbi za« nje pasja družba/ da nc raz« pokajo vsled prevelike suše.
Bilo je torej vroče. Tudi Ma* fcičku, ki je služil za hlapca že dolgo vrsto let ;pri Slamo, ozi« roma pri Salamojedniku v Ljubljani blizu »Figabirta«, se je zdelo preneumno v taki vročini premetavati sneg, par«
don... premetavati gnoj. Vrgel jc lopato od sebe ter ac zlek-nil mnurajc za svinjak.
Užaljeno jc stiskal pesti ter godrnjal:
»Pr miši štcfecen, na !m»š Janez kaše pihu. O nc nc boš, pa za pr — miši —na štefleteneug, d ja naboš Bom jest tlela sam garou s praznm želodcam, o krucenezar ban da fo*«* gautah,	»c baja
pa ukul vuzil. Pr — ipiši ma* karoin mar žc tlela za sodnA* kom pršičo pušlušatn, k kru* lja kukr na akoft. Mislm pa, da jim skuz žclodec uleče. Za* tu pa greja repova ticu u Ift, k jih veter gor prvzdiguje. Bo* gatas sc pudi, k jc preveč st, tlela lačen pršič pa tud. Na nazadnje jih je pa še hec gle* dat. Mislim preplet, da maja post, kuker jest, k še ud zjutri nism nč za pud zob dubiu, saj več kukr cnga tku nimam. Pr — miši — štefecen. Si nisirt na pržgan žup prplavu.«
Tako je godrnjal Matiček | lačen in utrujen. Stiskal se je za žclodec, ki mu jc krutil šc žalostncjše nego prešičji rilci. lCer sem preje že ravno omenil Salamojednika, Vam povem od kod to ime. Saj užaljen ne bo, ker je hvala Bogu žc na o* nfcm svetu, kj'er ni ne slame ne saiamc. Nekoč se je namreč hvalil, da zajtrkuje slednje jutro svežo salamo. Saljivci in Zlobneži so pa dobro vedeli, da je to »bausbau«. zato so mu nadejali nekateri ime »Sala-tnojednik« drugi »Slamojcd* nik«. Sicer pa naj Ix> eno ali drugo. Salajnojcdnik ni bil. Slamo jednik pa menda tudi ne, ker še čuk, ptič prve vrste nc zajtrkuje slame.
Povrnimo se raje k Matičku, ki ni bil nc eno niti drugo. Mesto slame mu jc bil ljubši Irompir. ker je vedel, da se za salamo lahko poti nosom o* briše.
Oglejmo si ga malo bližje. Kar se tiče njegove zunanjo* sti. bi omenili sledeče: Česal sc naš mož ni nikdar, to pa
ne vslcd potrpežljivo«ti, mar, več vslcd las, katerih je imel jič. V tem ožini, jo tdcmoval s svojim gospodarjem. Matu ček jc bil širolcoplcč mož. Marsikateri strahopetec si i« moral preobleči perilo doma. ako se jc spri ž njim. Gledal jc bistro, kakor star maček na* pol na drugem svetu, ki vidi z enim očesom miš z drugim ;>« sam sebi v prazen'želodce Ta* ko Je tudi Matiček videl z e. nim očesom Berlin, z drugim pa Pariz. Bil jc torej krivogkd (du nc bode prosim kdo čital »zvezdogled«.) Ko io naš Matiček hodil, sc jc nekoliko zibal To pa vslcd tega, ker jo imel eno nogo predolgo, ali pa e-no prekratki). Bil jc v tem o< zini časten član šepaste člo veške družbe.
Kor jc vcHkokral slišal, da jc alkohol strup, s« je zato zuv zel in ga hotel na vsak način vničiti. Uničeval ga jc pa vsa ko nedeljo. Seveda, ako jc imel denar. Kol plačilo za njegov trud i c dobil no« po<lobcn kumari, pa še ta bi morala biti [jjccoj gnila, da bi ga Lahko na domestovala.
To bi bile torej telesne vrli-nc Matička, ki je počival v senci za srnjakom, kot jc bil dolg in širok. Gled*l jc pred sc, jezil so ruuf muhami, ki so mu v enomor sedale in plezale po nosu, kakor pred kratkim nadležni »paštašut - komarji« po Triglavu. Ker je bil Mali ček krivogled, je menda videl šc enkrat toliko muh, koKkor jfih je v resnici bik>. Ko jih jc uodil. ie često ud ril mil mesto po muhi, po kumari oziroma nosu. BMskoma mu je šinil v glavo strašen dogodek iz mla--dih let, katerega jc pripovedo« "d prejšnji dan prijatelju Pipet u. Spomnil se jc srečnih dni ljubezni, ki so skopncli ka« j kor sneg pred pomladanskim I solnccm. Spomnil pa sc jc tudi groznega strahu, katerega jc doživel nekoč, ko jc bil poval>= Ijcn k njegovi že zdavna po« zabljcni nevesti Speli Na ve« •čer namreč, ko je legel k počit J ku ga j c objel tak strah, da ko I bi bil preje vedel, bi nc bi hil { ~:-išcL Ko sc jc vlegcl v poste« j ljo sfc mu je zdelo neko škri j panje zelo sumljivo, vendar je j Hjub temu skušal zadremati. ■ Toda vse zaman. To škripa-; nje ga je tako presrašilo. da j je planil s postelje. Glodal j r ' pred se, prisluškoval, a bilo jr , e mirno. Vlefel so je zopet . da hi zaspaL To tajno škri ivinje ga je j><xpolnoma nn vzelo. Groza ga je sprejela vi la in malo jc manjkalo, dn i«» nj <xlkuril, <xlkodcr jc pri.« I Zopet je skočil s postelje, ;>n žgal luč zopet nič. PogU ' • pod posteljo in kaj vi<H? Tam je ležala škatljica vžiga Ji« , 'črez škatljico jc Irila majlm i deščica, na vsakem koncu d« ščic<5, oa je čepek, ena - l*»l ha. In ti dve bolhi sta so torej knkor jc pravil Matiček, toli ko časa »guncale« ali »uičkale-^ Škripali ck sta bila Matič L in postelja premočena. Mali čok vstetf strahu, postelja p« vsled Matička. Če jo bila H. rcsnica ne vem ... Morda se jr Matiček zlagal, aJr pa sem s« zlagal jaz.
I WAS NET.
Krašovec jc imel v vojnem času priliko ogledati. ui du naj« sko mesto. Izncnaden videč toliko' palač, se je pri neki u» stavil in vprašal mimoidočega DunajČana:
»Prosim gospod, čegava je ta palača?«
»1 was net« (ne vem) je od« govoril ta.
Četrt ure pozneje je ugledal krasno kočijo upreženo s štiri* mi konji, ter zopet vprašal nekega gospoda:
»Čegava je ta kočija, gospod?«
Nagovorjeni tudi ni znal slo., venščdne in odgovoril enako ▼ svojem narečju:
»I Was net.«
Grcdoč mimo krasne vile je rrtovič vprašal: »čegava je ta vila«, nakar je zopet sledil od-g<>vof:. »I was net!« Popoldan pa je zrl na krasni mrtvaški sprevod na ulici iii vprašal ne* kega stražnika: »Kdo je ta mr« hč, ki ga peljejo s tako slavo na pokopališče?«
»I was neti«, je odgovoril stražnik.
»Pej si vendar ankret krfe« pav, uot^st te hi ječi,« je vs-kliknil krašovec, ki jc bil go* tov, da jc bil »/ wm net* vc« tik milijonar.
VEDE2EVALKA IN SLUZ, KINJA. Vedeževalka jc razprostrla karte po mizi in dolgo preiniš, ffevafa. SIednjič"pravi:
»Dekl6 moja, iz vseh kart jc razvidno, da imate gorko Iju^ bežen. V srcu imate' ogenj, ki! Vas hoče ugonobiti..;«
»Res. in mate kako naj te-■iu odpomorem?«
»Poročite kakega 'otfnjcgas* ca!«
ZA ČASA KOLERE. Na kolodvorski restavraciji je obedovalo toliko ljudi, da ni-bilo niti enega praznega sto; la. Nek potnik, ki je dejal, dp je lačen kot pes, je vstopil v restavracijo in na mah spoznal siten položaj. Nakrat pa mu švigne dobra ideja v glavo. Z obema rokama se je prijel za trebuh in. neusmiljeno zatulil. »O joj! O joh, kako me zvija: po meni bo!« — V petih ,mi; nutih je bila restavracija pra* zna.
MED ZAKONSKIMA. On: »To noč 3c mi jc sanja* U), da jc tvoja mati umrla.«
Ona: »Zlchtnoba, zato si se tako krohotal v spanju«, sc jc zadrla jezno nad njim.
NA KONFERENCI V LAUs SANI.
' Delegati globoko zamišljeni z napolnjenimi- torbami sc sprehajajo gori in doli. Pred« sednik otvori sejo z besedami: »Prosim gospode delegate, da vzamejo prostor.« Na ta poziv so se turški deiegatjc spoglc* dali. na tihem posvetovali, nakar j c njih glavar slovesno de* j al: »Godpod predsednik za to .točko nimamo posebnih navo* dil, zakar moramo poslati v Carigrad našega kurirja.« Seja je bila odložena.
Ošabnost bogov - denarja.
Po dvorani v restavra<ij: §ctn v vojni obogateli verižnik PoŽresuik, te- deli1 Iirup iia se v sosedni. sofoj gostje pritožujejo.
Kttsiavrnlcr (talnim bogatimi): .Oprostite gospod, tla^Van opozarjam, da Vi niste smni 1» I"
Bognlin: ..Tako, pnlepenec, ako Vam ni prav, kupim Vafi hotel, pa Vaš vrženi na ticbuli ven.*'
Sin (ošabnega milijoiiarija): .Papa nocoj se mi je sanjalo, da so*Sami stotaki deževali."-
Oče: .Si rimu j se Maks, take sanje imajo le ravni ljudje.
jf Bankirjev tajnik: .Jeii gospod tajni svetnik doma." Naznani bi jnu rad, da je dobil ftol tnilionfl ria borzi."
Soproga: ..Pustite to t Danes je malce bolan in ga vsaka Malenkost vznemiri."
•	m
Odvetnik: .Čudno, ()a niste tudi V'i v reki utonili ?"
Bogataš: .Kaj šel Imel sem toliko prisotnosti duha, da sem svojo liatnlco proč zagnal."
♦	* '
Po. obedu je daroval svojim gostom denarni bog vsacemu po eno fino in drago cigaro s pripombo: »No, kako s- Vam dopadejo moje amell?"
* *
Kompamjofi : „Pri zatliri špekulaciji $mo tv mesto dobička, zgubili 100 000 lir."
Miliouar: „N<> vendar t rikrat ena malenkostna izpretnem-bnl"
, *
Bankirjevi soprogi so jr posrečilo pregovoriti soproga, da ji je kupil aiilomobil.
On: .Vidiš, kaka druga l>i morala pasti parkrat poprej^ v ome-dlevico."'
* *
Nevesta (ki je zarezala v skorjo drevesa svoje ime): »Avgust, svoje ime sem zatezala v Ijubje, toda če drevo posekajo...?"
Sin Bankirja: .Za vs..k :.lučaj in i/, previdnosti, b m kupil gozd."
BogataS je izgubil zlato uro na promenadi ter oglasil v listu sledeče :
• .Zgubjeua sinoči zl tla ura. vrednosti {>000 lir. Pošten najditelj, dobi poleg ure zlato ocrižiro iste vrednosti."
Sodni svetnik : .Zakaj nc prenesete Vašo blagajno v spalno sobo ?"
Bogataš: .A kaj, še tega jc treba, da me po noči tatovi motijo v mojem snu I"	^
Čukov koledar bo obsegal 150 strani humorja za poči Naročajte se vnaprej pri upravi Luka s tem, da pošljete L 3 20.
_J!
TINE HPA MIHA.
Tine. Jest n* hom neč beč čakau. Dast cajta žie dilam mpa skrbim tu pr hifi. Zdej sc morami aženitsm ie dast sl.tr.
Miha1 Bejjn čakaj tj e da a.'» vienta.
Tirif. Ki pejč buom čakov.
fjfllha. Se biš. De pujde en* krt ta bejč dila naprej, mpa de mi :da mat grunte, ratle sc oženm še jest. Bom že dabiv ana baba či..
Tine. JCl prabš, tle parečeje Idije, ka vzAmem una Micka
gare.
Miha. Iie In, Id^f nejč parečeje, se bodo vsi, dc ptijdeš ga rc.
Tine. Ja ki nejč, men se zdi lipa, sc ifi abcrra čeča tku fipu kakr ana.
Mihu. Ja praviš, pa tud jest se bom aženu, kiulr buom en* k rat dabiv grunte v svoje |»cst. Su -biš,. de hu Že dast star. /e* mam žo 4(» lit n* še par misccv pa vrhu.
TJne. Ja niste pa ris. Jemaš oa cist prou. Ker* baš vzev pa ti?
Mitui. Sn mislu na špelca, pa ni zame, no patlc sn mislu na MariČka ta tršašta, pa na vim, Čc me čc, ka je nism pa praŠu. Če iul bo ana bo pa ta druga, je že tku.
Tine. Ki nejč. Mrička je lipa čeča. Lc prašaj jc, če to če, ka je ti češ.
Miha. Se su[ ji žc niki aminu, sn djav, dc čc b'mc lila za va pustu____
Tine. Bcjn, ki sama a pustu, za čila živ le j no jo pros....
Miha-So roislm, de me jema mala rada.
Tine. Le reč ji, de je jemaš rad ad skuz, k a je še paznov nis.
Sej ris. Buh t' palonaj Tine. Ti pu šc ta prava pa-gruntaš.
Tine. Adije. Miha! " Miha. Z Bugam!
TI AMO, MIO TESOR. Po cesti beli dol in gor, kjer drevje se vrsti, šepet — »te amo, o tesor«, skoz lajež psov drhti.s Jo lepa'.poezija noč, se pesem žal glasi, šepet. čuj. zdaj še bolj je vroč: »Ti amo anehe mi!« Čuj, v dalji se oglaša Čuk, svarilno dviga glas, svari te tale tožen uk, dekle, zdaj je Šc čas.... Po cesti beli dol in gor, »tesor«, »amor« in žabji kvak, a Če izgine kdaj »tesor«, to še!e bo pravi — vrag.
MED PRIJATELJI.
Frsk: »Po mojem mnenju je tepec najsrečnejši človek rui svetu.«
Trsk: »Blagor tebi!«
PRED POROTO.
Sodnik: »Dokazano je, da so bili bankovci, ki smo jih na* šK pri Vas v rcsnici I udi ponarejeni in tiskani v Vašem stanovanju. Kaj mislite navesti v Vašo olajšavo?«
Ponarejevalec: »Sklicujem sc na prostost tiska!«
ŠKODLJIVA KO^EU.
Ko sem bil prastavlfcap za zdravnika v vojpem OMM'V Lpoijarto, sem moral Tcčiti med mnogimi drugimi vojaki tudi nekega "trdega dunajske*
vzrokov sem mu ukazal tudi kopelj. Naslednje^ ga dne ! povrnem k njemi, gotov, da fou je Mjže: Na&jl se n? ga pa i^^^^nego prej.
»1^1, pfl kopel aberP«
»St« &e slabo okopali ali
»Kopal ja, pa ne topio...«
»Povejte lini natančneje^
»Abdr |oi Ko«vJ korka p|l napriVfen, jas Mopiti h noge nofer utal hotel' vlečcti se mit celi. tolO, Tisti cajt pa sačet orkeatrob Ipilati: Pog ohrani,
»ttp in tO piti fendar naša Staalnimtte, in jaat salutirati in stati jFea eajt na noge pokon* ce. Sato kopelj škotlifa.«
SOLNČNI jyiRK.
Stotnik je hotel razlagati ne* besne'čudeže bb priKik ijolnČ* nega mrka. ter dejal Četovo* čl ji: »Jutri bp solnčni mrk, vok
jaki naj me Čakajo na dvori« %
slučaju dežja naj me Ča» kajo pa pod šupo.«
Četo,vodja je napisal tale »befehU: »Jutri bo pa ukaz gO» -Spoda stotnika solnčni wnrk na dvorišču. V slučaju dežja bo solnčni mrk pod šupo.«
Odkritosrčnost*
NA MOSTIČU.
Pod ccsto čuj dvanajstih murv. poto*
. ček. mi Sumil Dcklificv par na niostiču, ki čcacnj gre, sedi.
Fantje stoje fcpcčejo se sil« lc:
" ''(/{,:: .t »Amor^ ' In v murvah tožno lomi'.se j beseda:. [	.'/' , , „ »Mio tesor«.
Dekleta, ki trenotek prej , so pele:
. »Rožmarine.... Cuj kako zdaj SČpečejo: »Ti amo,
ffiv.t 7 '•':(■/'■ ^ ". mk> bioridln!« Ko mimo grči, pozdnvjj jih lepo: I »JDober večeri« , A one zanidijo vse: »Chi Lei e per j ' J f	jJiacer?...,
Qv,;nismo sladkih mi. besed, dekli či
V	ljubki Vil
Za' Vai ni v naših ustih med, Id. v ■	, . strup sc p^levi! ,
A pomnite, Jco pele' Ve ,8e ''bosttjf
,:'.. .,.,/•>/••'". ,„}, • »Rožmarin«.... Zastonj bo 'vz&h vsak, y«k iepet: »Ti amo, mio biondinf«c/'y "'b.:	_ Pepl z Rojtnal& , .
Vohcrna gospa Katra Balonerira je bila sama doma, njeu mož pa na letovišču. Hotela jpu' je frisali pismo, toda pisati ni znala. Poklicala je tedaj služkinjo in ji velela pisati dobesedno: N -Dragi mož postopač in lahkožiVecl
. Ti se potepaš naokoli......
Služkinja: „No, napfejl" ».	^ V,
Katra: -Se potepaš naokoli/lumpaŠ in zapravljaš, name «c misliš, prosjačiš, denar/ mene pa..."
Služkinja: Nb, naprej; gospa ^ V . ... Kalra: -Mene pa*. (čez nekaj časa), ni£ I vse naj vzame h* dič, nesi na poSto, pa •/ Bogom- Nato je'odšla.1 Soprog je dobH tolč pismo,: , . •
»Dragi mol postopač in labhošvec l Ti se, ptotepai: naokoli. I um pa a in zapravljaš, na mene ne mteliš, prosjačiš denar, meac pa ftaj vzame fiudič, pa nesi..napošto in z. Bogom'. •
v ' vojaško ristao rz1 ALESSANDRIJE. ^ Fantje vožčijo vsem prijate? 'Ijfcrtl in znancem vse mOgoče praznike, obilo sreče in do* brega'Vina v tfovetn letu, da se bomo tudi mi itapili, ko pride^-mo do njega JDekletom pa žc's Juno/objlo zdravja in? sreče. Res je tafca"'^Wita šuta,
praraS se jo nažrd&K';.rrfi še, na dom včas' požabis m žar sebe/ Več ne Veš.
Ka^o je izginilo vino.
Res, vroče je.; /a mizo gospod Pip sedi, si krajša s pitjem čas iu v rokah list drži. A gospod Pap iz Iuie kadi svoj diag tobak, vrh se dim krog ust mu, nad glavo je č^Iak.
Gospod Pap je moder, ko žeja g i mori, saj pipa le zato pi, da se iz nje kadi. Nastavi cev v kozarec iu srebljce vince ž njo," kozarec pa se prazni, oho, kaj bo pa lo t
Ko gospod Pip zamišljen postane žejen že', zagleda kapljo vina, zježijo se lasje... A gospod Pap je miren, prav modro se drži, nedolžen res je v stvari, ie pipico kadi.
MED PRIJATELJI.
N. in B. dva dobra si pijan-čka se vračata iz gostilne proti <lomu.
A.	(naenkrat obstane in pra= vi.) Ti, ali si moj resnični pri*, jatclj?
B.	(začuden.) Gotovo! To še vprašaš?
A- (svečano.) Potem ti pi* vem, pazi na svojo ženo. Ona naju goljufa oba.
INTELIGENTNA GOSPA.
Kregarjev Janez jc šel s svojo nevesto prvič v mesto v gledališče. Jako pa sc jc začudil. ko je opazil, da si je njegova soproga nabasala vse žepe s kruhom, sardinami in vtaknila v vrečo nekoliko ste* klenic vina.
»Micka, komu pa misliš ne« sti vse to?«
»Oh kakšen te;pcc si! Ali nisi čital na lepakih, da jo od pr=
vega dejanja do drugega H dni? No in ta čas morava vi-m dar kaj jesti!«
NE KABI ZDRAVNIKA
Bilo je žc po polnoči, ko jc mati Drinova tekla na vso moč k zdravniku, proseč ga, naj nemudoma pohiti k njenemu sinu. "ki mu jc v spanju pri odprtih ustih šla miš v trebuh. Toda zdravnik, ki jc bil ž< v postelji, se jc obrnil na drugo stran rekoč: »Ni treba, mene; spustite kar tudi mačko notri «
DAR.
(>n: Darujem Vam svoje srce!
On;*: (vzdihne.)
(>n: .....svoje življenje.
Ona:, (vzdihne.)
On:.....svoje premoženje!
Ona: (vzdihne veselo.) Kon* čno vendar!
! - tar! Strti! Začetek
šolskega leta se je približal.
Kje bosle lelos kupili
Nikjer drugje kol v novi
NARODNI KNJIGARNll
V GORICI
v hiši GoriSke ljudske posojilnice
= VIA CAROUCCI ŠT- 7.
Pridite in prepričajte se ! Dobili bosle najboljše blago in po najnižjih cenah brez konkurence
V Narodni knjigarni dobite vse vrste tvezkov na najfinei-šem papirju vsake kakovosti, svinfnike najboljših tovaren, driala, peresa, Škatlice, torbice. radirke, tablice, črnilo, tul, Sestila, risalni papir, gobe in gobice, ravnila, trikote in ie celo vrsto sem spadaiofih predmetov.
Cene brez konkurence.
Trgovci, poslu!* se Mie lipe v Gorili ton m\m »tu n letno 1
i

Vesti iz kraškega Dunaja.
P špikov samogovor:' „ Danes lx> Vnaseni stolnem, kraškem mcslu gotovo velika pojedina, ako nP res lo, kar pravijo ljudje. Pravijo namreč, da je Sel menda Soudnlov. Pepč « Hvojim • lovskim, ti ustom na zajce Drugi pa pravijo, da so šli zajci na lovce. Zajcev je bilo toliko, da 90 se jih baje lovci zbali, ler tako neusmiljeno streljali, da ni nič pokalo, zajci so pa samega veselja tango plesali. Ves trust ni imel toliko smodnika, (la bi enemu' samemu zajcu ušesa zazmOdil; „ Venderigola " pa ni bilo blizu ne daleč, da bi jim vsaj puške s črnim redičem nabasal. Govori se celo, da so zajci eno puško odnesli. Če je to res, potem pa ne bo pojedine zajcev, marveč šlinikov.
Pravijo.
Pravijo, da bc jo ustanovil v Leže. čali pri Divači velik »Kaffchaua«. ki jc včasih odprt kar po oclih 48 ur za« po redoma. Cuk jc to. večkrat opazo« val * bližnjo murve.
Pravi Cuk na palci, da jo mu nc katere Scmpaskc punce poslale po« godbo, da ostanejo tete.
Kozina.
Pravijo, da ker je Jc daleč do po« sta. ko bo zopet koleda odprta, sc radi dolgočasja St. Viško i gorski lodci pridno vadilo v boksanju. Vaje »e vrŠe vsako nedeljo v Poljab. Cuk pridi pogledat, ker slavno vlogo Igra Žiahta tvoje žene.	' ■• .»
Pravijo, d« dc bi zapalili v 'Ma» tenje vasi »fovšijo«. bi gotovo gorela kakih osem doL
Pravijo, da so nekateri -ošeškl fantje in nekatera čekavska dekleta ja» ko žalostna, ker jih domači fantje zasledujejo.
Pravijo, da je med kačami in ha. riSkimi fanti le ta razlika, da kače oživlja le solncc čez dan. da lahko razsajajo, Lariški fantje 'so •pa Čez' dan leni kol kače, po noči. Jim daje življenje lunini svit. da tako razsajajo, da jih celo Cuk sliši do Gorice!
Pravijo, da se ne sme motiti lepe čebelice, ki nosi pošto Iz Bistrice v Harije pri svojem »rednčm ln vzornem opravilu«, sicer priskoči stari sršen, ki sedi. sredi Bistrice na po-, moč, ln dotiCneca dobro vpičL Sršen kna toliko strupa na ražpolaro, di hi lahko z enim bodljajem zastrupil, vse IlarUel
Pravijo, da Jo v Brezjl neka ki dosti misli ln govori. pa-malo ve. Zalo naj se Čuku priporoči, .da jo kaj nauči.	.\ <
Pravilo, da Imajo podeskovškl lov-, d zelo poskočne nože in tudi nežni spol bi se mnogo več- zanimal, čobl Je braU in. pisati znidl , ;
Pravilo, di niso hoteli Hriiševd sprejeti nekega tujca v 'gasilno društvo zato. kjer je premajhen.
Pravijo,' da so\se v Brinju jia parni žagi Jako dobro skupaj »zgUhalL« , Pravijo,/da je neki J. Iz Predjarae začel sam konje goniti v Postojno.
Pravijo,'da se nekatera Belška de-kleta strašno jezijo na Čuka, zato ker Jih je vidtf z. Bdške lipe, kako hodijo na Izprehod sKrstavcL -
Pravil*, da so Bukovci spomladi Cerkev vsejall. pravijo da J« bilo preveč suho; le to. da se Je seme od vročine pokvarilo.
Pravijo, da bodo napravile Sml-hevske kratkokrilke Športno tekmo društvo »Adrlla« Trst na Juh, potem
Pravijo. da predjamski fabrikantje so Jako pondml- na svojo Industrijo in na svojo bltrourtifiost. ■ Pravilo, d^. smo ml Prsiprovčanl
padli v 2 ra sn. pol globok jarek, in ni« mamO tako dolgih vrvi, da bl se ven potegnili.
PravHo, da Je ob cesti Reka/Trst lepa vas Herpelje-Kozlna, kjer nobeno dekle fanta nima. So lepe, mlade; laJkane, pa tudi priletne vmes zapuščene. Kdor rad bi družico Izbral, le sem naj prideC ne bo mu žal.
Pravijo dekleta, da so fantje Iz I-derške hodili na Versnlk koruza rop-' kot simo zato. da so se naučili »šolo« plesatL '	,
Pravijo, da imajo fantje iz Iderška zdo radi tista dekleta, ki Govejšldm fariton ostanejo.
. PnrvHo. da 90 fantje iz Grape pri Iderškir zelo suhi postali, odkar so nehali hoditi na rejo na dolenji Vrsnik.
Pravilo, da črniška dekleta ne marajo več za nobenega kmetškega fanta. zato. kfr bi rade Imele same IcaVallrje, pa gotovo bodo morale tako dolgo čakati, dokler ne pridejo kavallrjl na vojno odškodnino.
Prav.tto, da so se v Crničah kregale štiri žene, vmes pa se je ena tolkla .p4) sedalu,; je bilo za počit.
PravHo. da Je postojnski Pepc »von habe nichts« začel zahajati proti Kava ci»>... kur nemara nobena frajla vet poslušati .njegovega blebetanja.
Pravijo, da se slavinska takolme-novana »vdova pri živem možur zelo boji za svojega provizorlčnega možlcelna. ker Jo misli kmalu popihati od nje.
• rravljo v Sužidu, da Cuk mora biti kakiten nevidnež, ker ga nc morejo najti, zato jim Cuk svetuje, da ai na« bavijo povečevalno •steklo.
Pravijo, da v Pjiskovicl jc neki čevljarski mojster poslal svojega va. jcnca, z vrečo po domač) vasi nabirat stare čevlje. Sedaj jih knje, biksA. in lakira. Toplo sc priporoča' slavnemu občinstvu -v mestu in na deželi za rc» den obisk.	• ' r-
Pravijo, da ▼ Pllskovici v. prodajal, ni pri »Zludj^c prodajajo kruh nr
neke nove uteie; in. sicer. 88 dkg. za kg. Ker so ti kg. lažji. P«*«]* kruh no 1 L 70 stot, mesto 1 L 60 stotink.
Pravijo, da na Gorenjem polju Je »taka fest dekle«, da so se trije fan. tje prav pošteno sanjo stepli. Cuk Je vso to -z oreha vidd.
Pravijo, da so podrli v Vipavi dne 22. »ep. po noči na ItfriSču S. K. TJa« nos« neznani smrkolhil goalc (gol* stange). KakSnc nameuo so imeli pri tem' nočnem podjetju, še nI znano, Sodj sc p«, <1* |)0<l<> dotičnl dobili kolajno Iz repe in veliko nagrad«, kajti- za tak, iln-jc treba precejšno fl« zlčne nmČi in tudi pogum*. Zeli »c, da bl bilo takcmti početju konco, drugače bodo Imeli priliko občutiti izborilo »strelec vipavskih fiiaball. atov.'
Pravijo, da so' v mesto Postojni svoje čas c vozili Iz Ciifarljo prav tolsto prašiče. Nasprotno jr. pa pri ljudeh, kateri. pridejo od tam. TI se p« »cl« tu odebelilo. Ni Ci|do, Če se -Žensko odehele, ko pO ogromni vc» čcrjl pošro šo vsaka po 20 rakov, SI. gumo, so j lin tudi ti udarili n« mast. Naj Jim lo tekne. Samo Bog obvaruj eksplozije.
Pravijo, da so Jo v Stari v as i pri, Postojni na nedeljskemu otfnjtigaš. krnili izletu konltatlralo,- da no se ponovno v jM>stojnski kanlgalileji go.
. I	.1 V j ' •	•
dohna tekočina je hladilnt> In po» mlrjoviilno vplivala ua živce vseh pivcev. Hvalevredni učinek. Toda po. «redloe so bilj> dwidvcvni-grozni »ka* ccujamer«, za katerega jo bK naš so. duvičar zelo bvaleJan.
Pravijo v Postojni, da sta sc »dolfi plemeniti • l'fpc« in ^Mido "ve-zda, da morata odnesti prvp kola J. no na dirki za prvenitvo Jul. Bone* čijc. Na ta račuti se vsak dan turnU rata v Sežano. Zcljmo n* obe strani obilo srečel
Pravijo,, da je bila tlaka (rdbotp) odpravljena leta 1848; na Slapu pri Vipavi pa se le vedno opravlja na občinskih, poteh oz. »grabnih« .vsako leto pred .trgatvijo.
Pravijo na Slapu, da ao tam talčo vzorne poU iiv ceste, da če bi kdo Ie» Id z letalom par metrov od tal, bl gotoVp ne zadel nobenega kamna.
Pravijo, da ima Slap take politike, da čc izve Radič zank, jih naroči takoj en vagon za poskušajo. Uporabil jih bi za diplomatično službo svoje »ropublikc«.
Pravijo, da odbor »Slov.izobr. dru* Stva« na Slapu že več časa išče spretnega »piskroveza«, da spravi v red društveno knjižnico.
Pokvarjen telefon
Neftka je prišla v mesto k stricu na .obisk.' Po običajnem pozdravu in srčk^nju, bi jo stric rad naprosil, da bi m odpravila nekaj domačih, h\u nih del toda ni znal, kakq pričel. Nakrat ugleda Nežilc* v zid pritrjen telefon.
^Oho kaj je pa to«, vpraša radovedno.
*To je telefon«, odgovori stric.
»In se govori v zid?«-
*Nc, marveč na veliko ali malo, razdalje.«
Nato jo poslal stric Nc/iko k svojemu bliŽpjemu nrijutc. lju, ki Nje imel tudf telefon. Ko' sc je sfricu zdelo, da mor« bili že tam, je pozvonil in laskavo zitpronil Neiiko: -
»Povej rožica, ali bi bila prjpravljcna oprati danes par umazanih gat in srajc?« Nit odgovora, dasi je stric natego« val ušusa. Če* nekaj časi se vrne Nežika enako vesela.
»No«,- pravi stric, »si razumela?«	•
»Kaj sem razumela? Saj ni. sem čula niti beoedice?«
»Pa saj to nI mogoče; morda je pokvarjen telefon? Čakaj ti tu pri telefonu .grem jaz tja.<
Stric jc šel k prijatelju in nastavil uho.
Nežika: »Halo. halo!«
Stric: »Halo, srčice!«
Nežika: »Striček moj zlati dobri, ali bi bili toliko prijav ni in posodili moji mami 2000 Hr?«
NIČ odgovora.... Nežflc* je kmalu nato ugfedala-strica m pragu sobe Id jc nejevoljno majal z glavo. . Nežika: »No in.,..?«
•Stric: »Imaš prav Ne/a, niti besedice se ne čuje. Telefon jc v resnici — pokvarjen.«
Širite' ,&ika".
Samo za ženske, a ne ta 2ensko.
V ženskem kupeju sedi gospod ln mirno kadi- , NovodoAl« gospa se uljudno obrne do njega: »Oprostite gospod, tu Je napis, ki pravi; samo zn žensk« "
~ Gospod pravi mirno: #Da, da milostiva gospa ženski, ne veste kaj-je> množina? Ta napis velja za več žensk, vi ste p* samo ena ženskal "	"e 'I •	TTT77 _
1'ruvijo, da M> Skrbinti m bcn> Jimsko kvatrenco v Rihenbcrku iz* našli novo pot v Skrbino kar čez uro. hrrgatnl kapetano jc bil za isti lan »trie Jen« iz Skrbinc.
Pruvijo, da je v P red jami gospa. Li zelo moderno frizir«; nc rabi glav. uka in ne kravjega štrigla. Sprejema H1 l -O ure. Ob istem času in ravno ■ m istem prostoru sprejema tudi llii« lovski Advokat.	,
Pravijo, da jf nek postojiiskj čc v. Iisr kar čez noč zabogatil s krpa> nirm. i« jc prenesel svojo delavnico alogo kar v sredo mesta, 'lam bo seveda šc bolj Šlo, posebno i,-, ker mu bo njegova družic« pridno nagala. Prvi dobiček iz nove dc niče jc namenjen im nakup »vile ud) oblek in klobukov. Cuk tu delav. nno vsem toplo priporoča, ecnc in ,M»rotaki» so aicer visoki, a za to ga. niira za celo — leto. pruvijo, da kedor hoče v I Ireno, nc.priti, mora svoje čevlje na rami ■(»iti. In sicer zato. ker jr blata do kolen Ni čudno da ima|o žeuske Lratka krilca. Ce bi imele dolga, o• »lalo hi polno blata nA njih. Pruvijo, da Hrenovlce vas v sredi.
fare sloji. Takih deklet no volji kjer nc dobiš kot ravno v Hrenovi.
h.	Cc sc hočeš, sc prav lahko ožc
i,	moraš v Hrcnovicc priti. Tam so klire in mlade, ki inožč dobile bi
dc.
1'ravijo, da sc jc v Kozanskih jar. L ih pojavilo mnogo zelenih in drugih /ah. Zato »c naproša Vipolžkc strt*, nvnjskc. da bi priskočili Kn/anccm j pomoč; v.odškodnino so jim Ko. uuci pripravljeni pomagat puliti in lirczavati repo. 1'n.vijo v Scmpolaju. da imajo za* učenci zelo iskreno iu vročo ljubo rrn. ker se v istem hipu tako lilik> pretepa io. da jc joj! Cuk na palci jih jc videl. 1'ruvijo, da je »Pcpe« v Vcmpolaju rlo čvrst in ljubezoi poln. l'rmx'ijo, ds nckattri radi istovetijo »vndanj (S. II. S.) z Sovodnjctn pri iorici. »Ci:k ns palci« pa jim to po« t. da ni to res.
Pravijo, da so se ljudje na Slapi n Vipavi zelo "|»obolj8ali 7v teku • 4 r. pred 4. leti so bile gostilne vse •Ine. vsako nedeljo in večkrat tudi li dan pondeljka. sedaj so po večini praenc. ker zelo napreduje varč» »«t, marljivost, najbolj pa gospodari ihoštvo, katerega jc danes poln ves i rt.
l'rc\'ijo. da so na Gradišču pri Vi« i vi neka dekleta svetovno znane: u/najo jih celo lantje iz Sicilije. 1'ravijo v Budanjah. da nc veljajo ccrkvcne zapovedi, ker imajo nc : ra B. dekleta »trideset novih«, sc pa glasijo, kako treba delati, dekleta lahko faAte dobijo. V tkem izzidejo na svetlo. Pozor dc« | b.
Pravijo, da so bile škofeljske gospo« jako »nobcl« na njihovem jav« :n plesu, tako, da jc Cuk. n« palci "lg(» mislit da so iz Pariza. fruvijo, da , so šmartenske gospo« •nu nehale nositi židanc nogavice mreže na glavi, odkar imajo fantju «lil.o "sušo v žepih. 1'ruvijo, da Studencanska dekleta za kmeta, zato ker so prelepa, »N|K)d jih nc mara. zato jih jc na dega več kakor dva para. 1'ravijo, da kdor hoče v Goričc iti. ia schiy metlo nositi, da boilc no-'•d po podeli, tla sc no hode zgilbil s. ne teli.	J
''»»■i/o, da pravijo nekatera gin ■•« drkleta. da sc zato nc oženijo, v (loričAh ni nobene gostilne, da lantje k njim prišli. Pravijo, da' so Bi'janci preteklo del jo zvon razbili. Pravij«> ijjtofam, bi bilo bolje, če bi manj nabijali 'vonovc in hLše oh priliki evhar. »vnosti bolj razsvetlili. Razsvctljo« |c bila tako šibka, tla jc morala nt i razsvetljavi na pomoč luna. Pravijo, da sc Gorenjski mladi fan« r zelo zanimajo, za nežni spol v lskcm.
1'ravijo, da pravijo Gorenjski »fan. čki«. da so okna v Belskcm zelo fprikladna za nočne aventure. Prin-ijo. da bodo vrhpoljski fantje dekleta priredili igro na Galino« m hribu.
Povabljena so vsa društva vipav« Cfta okrožja. Priprave so velikan«
Pravijo tukaj v Trstu, da .(uk« premalo knku u Dobravi p- pri Sv. Križu. Kadi bi ka) več novic i/vc. deh
Pravi/o. tla urad V ril J »oljskih k le. petni j ke vedno doliro posluje. Curjr osebi, nad katero se spravijo. S svt>. jmii brez/obniiiii čeljusti jo oherejo do golih kosti. V kratkem »kličejo i/, ven reden ohfeu zbor, ker si mislijo pomnožiti »voje tlelo rudi daljših no. či. Cuk nas vel uje Vrhpol jrcin, da kadar bo cua izmed teh umrla. |i morajo jezik |N«sebej 7 »klaflei. glol>t>Lu zakopati, drugače ne hoilo imeli tc pt> smrti miru pred nio.
Pruvijo nekatera Sužldsk« dekleta, da Cuk je lažuik, podlež. ohrekov«. Icc. da ra/nuša take hudalosti okoli In zakaj.-' Zato, ker govori resnico, ker Cuk pravi du izjema |M>trjujc pravda.
Pravijo, da se. po Siižiilu šinjo lan. lastnin govorice, tla bo v kratkem ustanovljeno klrpelul j»kn društvo »Dolgi |e>lk«. katerim pa Onk nc ver. jame. kci so najbrž iz trte Izvite
Pismo.
Karišimo ini (iiusepe!!! Jori II. 9. £5 ho riccvuto luo skrito, gracic! Tu uon puoi macinare kc ilispiaccerc c pen. uc kc kc (KHi |»ozo venire ko* me tu ai .skrit to, pcr kc io slo cia dne ciomi jk^Ico bcnc. Se tu kredi inio Pcpi di * amarmi vicui atrovarini, kc ti speto otiji ciorno k on brači aperti. Io Ic desidoro di.vedcrti pres« to perke io c aiumo sini t ara« mente. Viciu mio bck> I'epi. Ora non mi resta . allro kc mandarti saiuti infirriti 'l\ia ainmatisima Erminia.
Karišimo Aurclio!
Oži go riševuto la tliva lete« ra, gacije. Jeri sorto stata a fo» togfufo. E mi sono fatografato c ti man (o ancc a ti un letrato. A Konično mi šento paštvan-ča bene ma mc tolca molto di lavorarc e seovare pcr gudani« jarc (jiiaJchc soido, pcr compe« rarc la Bala pcr špožalicijo. lo vado oni tanto an^e a TrSt. pcr vedere qualchc koza pcr škriverti tehe ka=a=a;ariššimo Aurclio. Adeššo šero la miju lett?t»t»cr*rsra c ti mando mul-ti molti šah j ti res to sempre tua fidanšata
Tu a JBrava: •__Vijola.
IZ VOJNIH ČASOV.
V	skladišču južne železnice na postaji Laze pri Ljubljani sc delavce Poplatek nekega dne mirno vsede na pripraven zal>oj in nažjife svojo fajfo ter spušča prifnerne dime v več. nos t.
Kakor zbcsnel skoči k njemu skladiščnik in tfa nahruli radi tega početja, češ kako se drzne tukaj tobiik. puŠiti ko vendar stoji na tablici »Tobak p uši t i jc tukaj prepovedan«h«. Takoj «a pelje k tHXStajenaeeb»iku na odgovor. Po dolgem pričkanju in zmerjanju pride vendar In di naš Poplatck do besetle in pove. da na tabli stoji napisa; no, da jc prepovetlano pušiti tobak, ni pa nič rečeno za listje, on pa, da puši izključno I« listje ter pomoli načelniku faj. fo in mehur, češ naj on preiš« *če. čc je kako peresce tobaka vmes.
NELJUBA POMOTA.
V	vlaku proti Smolensku sta se v prvem razredu peljala dva potnika. Čudna okoliščina ju je združevala: imela sta nam«
reč kot prtljago oba popolno« ma enake kovčekc. Tu tli kov» čeki so bili jKjsebnost. Ldcn iz» meti jx>fnikov je bil novi ra* bel j carstva, ki se je z moder« niui morilnim aparatom podJM j al na svoje novo mesto. Oni« gi, mcKlenii Anglež je nosil sa^-lx> najnovejši potovalen klo® zel. Nesreča je hotela, da sla pri izstopu |>otnika zamenjala svoje kovčeke. Koj drugi tlan l>o sv<»jem prjluKlU je imel ra« bel j izvršili smrtno obsodbo natl hudim indlličnim zločin« cem Koliko je še rabelj priti« skal na sprožile« gumb, sc a pa rn t uj tlolaknil zločinca, temveč mu Ac ttnneljilo izpral i»li!vt> Itil je (MMitik^čcn. V islein času jc pa dnigi aparat elegantncmti Angltržu za<fid strašno runo...
m: i m is an kmkt.
Otl Senožeč je peljal kmet poln voz sena v Trst na trg. ro nesreči ali p<» nerodnosti, bc mu je pa vtvi. izven trgu prevrnil na t.esti. Kmel siun ni mo^el gi»tovo Hlvar v rtxl spravili, pa jc začel na vso moč kričati: »Ubogi jaz, (NMiiagaj-te, pomagajte I juti je božji, moj sin je poti vozotu.«
Naenkrat jc pridrvelo poino ljudi, ki so marljivo (»omagali t»ri delu. Ko je bilo vse storjeno in ni bilo več sena na tleh. ga nekdo vpraša: »Kje je pa Vaš sin?« »Doma jc«, odgovo« ri kmet, in če nc bi lako kričal, bi mi nihče nc pomagal.«
STROGA DISCIPLINA.
Vodstvo noke železnice je izdak> ukaz, da nc sme noben usluzbcncc ničesar mi svojo roko storiti, marveč vedno v» prašati vodstvo za navodila, j Nekega dne dobi načelnik iz j oddaljene postaje v gozdu sledečo brzojavko: »Na pragu vagona žre volk nekega pot« nilca. Zahteva se navodilo.«
POSTRKZN1KI.
Evangelij pravi, da moraš poljubiti roko, ki te je udarila, a to ni šc nič napram tcnui, kar sem sinoči vitle!. »No in kaj si videl?«
»Videl sem, tisi jc postrežnik krtačil one čevlje, ki so ga z ju t raj obrcalj.«
KONTRAST.
Gorjan je prišel na Vipav« sko ob trgatvi in je trgal. Ko se mu je zjutraj izmuznila ja» goda po zendji, je rekel: »J** godca božja, kani pa bežiš?«
Zvečer pa, ko ga je bil sit do grla, je rekel: »Smeutan* jagoda, kam te luidir nese?« DVA NLZAIH)VOLJNI*?.A PO PRAVICI.
(locipod, ki jc srečal dva fait> tiča, ki sta si Irila /a las ihkIo bna:
»Cilj, nudi. vidva sla dvof-čka, Itajnoda.«
Mali: »Da. rukimnI, dvojčica sva, toda ui 1cim> hiti dvojček.«
(Jmpod. »Kitko lo?«
Mali: »Kadar pa|>a ue iiKire tlognali, ktlo izmeti najtr jc n^ pravil kako neumnost, iuikke»U oba dva I«
DVOJNO OKOSTJE.
Na novo sprejetega h lužah« iifka v muzeju vpraša nek obiskovalec:
»Kako so jc imenoval č|ovck, ki je imel to okostje?«
Služabnik: »Tul-aiik<uunenl«
Obiskovalec: »In to inanjše okostje?«
Služabnik: »Je ludi njegovo, ko je bil še mladenič!«
1'ravl^a da so se Novumeščanl vit dali vpisat v Kalanovo vol.sko ln zato M pridno uničujejo alkohol, tako,
d:t m gostilničarji nimajo za priložil, a ko se pa bodo prltoflll, naj Cuk pametno razaodL
Pravil*, da v Novcmmestu nI nobena oolUlčna stranka boli močna lui druia, pa to nI res. Cuk sc je sam prepričal, da so vse moččne, ker ko likor Je rlav skupaj, ioliko le strank.
Pruvijo, tla jc z.rostla v l-omu čudna rastlina. Nekateri trdijo, da jc bržoln. drugi. da.jc štor. tretji, tla je kopriva Da 'ne ikižciK', kater« trdi« lev je prava. st» izvolili Uunnjani |Hi-m-beri odltor slroktivnjaktiv. ki naj prr išče to čutlno stvar. V otllioru so: Filozof iz Port«Arlurja. gosp. C^gajski iz 1'ort.Arturja, učenjak Strašanski iz Kmterulorla hi orožnik iz. Tuzle. Kako lx» prepričanje teh ra.stlmoKlovccv, bomo |M>ročali Čuku. čc bržoto, oziroma štor. oziroma ko« privo ne ptnnori ptiprej slan«.
Pravijo, da so Novomeške Kospo-dične take in enake, pa to nI res. Cuk ve. da so Ic enake in take. i Pravijo, da Cuk nc bo več pršu v Novomcslo. pa to ni res. Cuk vc. da Iki šo pršu in bo I ud" vse pogledal.
Pravijo, da Novomcičani in Novo-mcččankc se nc razumcjti. pa to ai res. Cuk jih |e vklcl na šanesih.
Pardori!
Gospa, ki jc srečala na ccsti enega izmed dvojčkov: .Oprostile, imam čast govorili z Vami, ali Vašiin bratom? *
Gospod: „Ne z menoj, temveč njegovim bratom! " Gospa: .Ah, pardon I *
Pravilo«
Pravijo, du imajo skoro v vsaki -»a. si po r,no klppctačjco.,9. jO rabijo samo dva <|ni v letu, na vql- Četrtek in pc. tek. V vasi Brezje pa imajo eno. ki regija noč in dan.
Pravijo, da so včasih v It rez j i de. kleta jako cvetela pa so tndl fante imela, »cdaj pa se je začelo cvetje ▼aipati, fantje pa umikaU-Pruvijo, da »Tamburafiko druitvo« , v Biljah je t velikanskim veseljem in
navdušenjem pjičjfkovalo prihod »Sar. love tctke«. kalera je imela priti dne 7. oktul>iar aji pa v<;Jiko f*lo;(t (iriji« tva jp obisk u gotovih vzrokov od">< žen na negotovi čas.
Pravijo, da ao sklenili stavku joči iudtrijiucitti «ri *T*mh. dmVvJ|K V Miljah poslati njih kapclnila v zjon«.	1 , , i,
Pravijo, da ao napravile hiljNnnkto »Irajle« piolnjo na vlilo cerkveno »t l)J.i'.t. tla hi jim dovolila hoditi od, kritini y e«:rkev-
PnvUo, df Novpuuičaid .ne poll-tlzlr^k?. l<» Hi t C s. ker vedpo politizirajo x vbmm.^_ ^^
Odmevi zadnje skrivalnici
Muričku * hribčka poilija jHiidrav gospe) Sovi. in Čuku In Jo kruli tako. te:
Kaui zgi.njl ai vratar, kaj za gošte ni ti inar, ki pred vrati čakajo in od »ivahoati« plakaio? Pečenka se na miz' hladi, in žc pred vrata jim diši, zato odpri jim ti lenuh, gostite)j miiii je požeruh!' Nc vidi M»č. uO »Itti »«<L ,
*a|juWjcn jc U a|ari ptič, guaplno t ipanko jp 2e vjek ic tud" bi tega prav nc smel. N* glavi fc gotovo pkjjfv • z "vseeno se mu hitro vjue&c. Pazi T» ncuiupi	,,
saj pi^i wFč za pfau Hf&kl Na gl»vi reyci zd^j ptnji bokc i»n gori v 4cltf amcinla »c jo »Ur mu pppct. ki jc holjfia kakor žamet. Jeram Jakob iz Vrha pravi: Poiskal sem vratarja in ti ga po« šiljam nazaj a tole pesmico: . Bil nisem in nc bom poet, a čc žc »lite me pet, zapojem vam: trali.trala. Cuk in sova: h op sa ^a. in ž njima tudi vratar, a zanj mi jc pač malo mar. Jaz povabljen nisem bil, k mizi mene ni pustil. En čas sem vendar sc pomudil in vratarju sem se čudil, klobuku iti njegovi glavi, si ti vratar v gala opravi? Nekdo, »c jc pozabil podpisati, jo je tliko'zavil svojfc:
Cc .ppžrefcn ■	, •
viptaz bi ne-bO.
gostom 'povabljenim	• "
bi Je nfeskrtf. A vrafarfma modro glavico, so noter možgani ki niso za mesnico. Hej si je mislil, -če bi sc skriL jedila napravljena sam bi vse pttvžil. Justina Jjipami, Ponikve piše: Vratarja .skali, dobili nikjet; ' prehudo ste .skrili, to grdo ste zVer. Dobili smo glavo,	.,• v
telesa ni blo.
se čudno natn zdelo,	, '.:
to zame nc bo. .' * . "Liric»nc pošljfc|0.\ . .V> \ ker jc žc pr<wt*r; za mladega pofljem ti raje jih par.	,/V,'''.*^.-
Špacupan Marija, Ozeljah i>taVr takole:	-
Vratarja sem pojefckala, ker sem mislila, da je fejst fant, ker pa je grd hi star. 5e zraven zaspan, ti ga pošiljam nazaj v kovertj, ako j« pf*». vi; naj ga lc ima sova, jaz {ft . JUj maram.	7/
Pavla SeraHn, Sežana: V prffo^i Vam pošiljam nazaj vratarja: fcer premalo čuva izročeno hišo, ni svoji službi zvest Takega služabnika pa, aikjer ne matajo, jaz ^udi nel
Pepca in Rezka iz Malega Dunaju sta jo xagodti:
Oj. ti vratar presneti, res dobro ?na$ so skrit, ai dobro v krila zlezel, • te težko jc dobit*. Je dobro, da jermoda, a da) U priiU med svet. da ženski krilo vleče dva metra sc od pet., Nekdo iz Grahovega: Ni bila preveč muka dobiti nu vratafja sa) za g radi pol »Čuka« ker je, namest* oltarja. Zares v gala opravi stoli vratar tam vzadi, al bistro moje oko. sr.m rekla: tole ho. Zato ga .vam pošiljam in praviqi — mo ne bpi, vrzitrr-ga k dopisom, da. bo proj Aolen koS.,	'
, Vekofjav ObfeiČak. Iz Votč kot slavček tako poje;
pobil scur vratarja. k'je dolgih »iiiu&tac« ' In glavo debele, res pravi »furhac«. I -e. se na) se skriva, /a »gv)Jtw« ni lep. »hibi ga pa vsaki,	,
četudi jo »lep. Lončku Rudolf, Vedrljun )o Je zažvižgal takole.:
Modro glavo rca.aj bil, inr.d gospodo si ho skril, mi vseeno smo dobili 1 te, . Iz ahiftbe napodili, riaj to ima ljubi Cuk. da krtači* mu klobuk. Vratarja so Ac dobili: Karol Valen« čič, Nadanjo selo; NczAaiikalgr.Sc* žanc: Ljudmila Vogrič, Trbiž.
Zdi) komedije je kopc^,	»
Ic vtaknite glavo v lonec!
Listnica uredništva.
Vrb,
Dobra" jutre, Pcp«, u biste ki pabim, da vseh »bari nadrukat not u Čuku ris na smim. . Kcjšnkrat jc dabra , na mala teh reči, kaku sc pubi Jtmaje/ kaku ki vas stoji. Pa drujkr.it sc uaglaste, dc boma kišna djsT, pa temu nI pa un'mu 'nmal panngajal. Vojaiko pismo: Pišite bolj Jepo.	n
pišite bolj razločno,.' da ne zleti rokopis v koš tako poskoČiio. Ternovice:
Vaša pesen mo jc res ganila, do dna jc mojo duSo prerodila, ■ dokler ni v mojem košu vtonila. Postojna:
Prcoschna stvar, nas jo Bog obVar*. t Cuk sc izgutji perje in oči, čc. bo spravljal v svet take Ie stvari. Mlmi in Blfi. ', Hvala vam za sliko ifl za besedilo, ki zares veliko ; nI zadosti bilo. ternovlca. Via Riborgo in »štacijon«, kdo vse to zastopi, mi nočemo za, božji lo« niti ne za »bes te lopi I«
•	Trnovo, Kobarid. .. \ -
Cuk daje take stvari' psičku'ha rep,
•	..i/ da z njimi v koš leti. / Prapetno/- < .. .
Da so ■ dekleta pijana .. res ni .Ičpp, '
da to. še pO svetu, razglašA dovolj je grdo. >'■ . ' 1 Snoiurijfke gospodični:. w" ' • Da hodijo one v vak? . •
jejprlfcl lepi čaai • enega deset. Vtepe naših sc deklet, Vi>p&ptjtt.'d* Je itot,
p« nor.'
; - • •
Vkolfje oAltclo,
''.'... ; . Nasirce. Dekleti so pijana in hodijo po vodi; če je to resme«. so po novi modi. ' Šempotaj.
. Oj,.'predragi dempoJaj, y. da ne bode direiida), . smo zagnali stvar apet-v kož, kaše pihal nam ne boS.
, Kozina:
Ce olicet ho za ojiasilo. To hi kaj čudno opnviM.
> Praprot.	1
Mimo v košu počiva ln čaka gnojnega odreiila.
Konec.
Nfc v listu ne v košu nI prostora.
zato vso drugo ua gnojiiČe nlura.
MOBILJE
O. BEttNT
OORIGA, — Piazza d. ViUoria 2\ na Travniku) .v ' Tel 69.
Prodajalko,
xmmp tndl nm kajigovodatvo, • trgovsko izobrazbo, zmožno ob»hjexlkov, mm >prejau takoj. Ponudbe nm uprav*
NU prodal!
Na DOUI nad Ajdovačlno je „« prodaj nor« enonodslropna le ne poy-sem dodelapo hiša z zemljiščem. HlU je piimerao za letovišče la Uua prostora z« d»e druilnl. Natančneje podatke daje IONAC VELIICONJA, L«k»e p. Trnovo pri Oorlcl.

mit*
Via Carducd i
BRUNO SAUHI6
(fetll ur. IjMbt! iisijllilce.
gorica
VI« Carducci 7
ušle, nadpjati. podpiati, fe»Uar$kc, sedlarske potrebščine. ti Vnrl, biii, biievniki, masti, ličila, barvila. s HT SvcCe, veiek, kadila.
Kupuje Čebeiai .vosek po naivlšiih dnevnih cenah. 'Tovarniška zaloga podpotnikov PIHELU i
gg Podružnica v Solkanu, gag

Znano slovenska tvrdka
JOSIP KERŠEVANI
mehanik, pulkar In trgovec
Gorica, Stolni trd. it 0 (desno)
sc priporoča slavnemu občinstvu za nakup naJboljSUi flvalniii strojev Original MiaidkK NomSldh tovarni, katere jamčim m dobo 25 let Poduk v umetnem vezenju, krpanju In Šivanja brezplačen. Tako Imam tudi najboljša dvokolesa znamke Kolumbia Ameriških tovaren, katere jamčim 2 leti vso dete spadajoče v mehanično Ib puškarsko stroka delavnica in popravljav niča
Stolni trg It. 5.

Franc Prinzig - Gorica
na KatariaU^vom trgu št. 2.
Prevazaoje t avtomobili, izdelki iz cementa, iz nmelnega j /	kamenja, izrezani kipi ild.
i	Zaloga cementa In krede.
Cene brez konkurence.
v. z. z o. J.
Gorica. Vfa Carducci štev. 7 I. Lastno poslopje
Križi&e tram^aya. v Najstarejši slov. denarni zavod . v Gorici — Ustanovljen 1. 1883.
Obrestuje navadne hranilne vloge po $ *ft. Na odpoved vezane vlog© obrestuje po dogovoru najugodneje	. ✓ . . .. Sprejema vloge na tekoH ratvn. Daje svojim članom posojila, na vknjižbe, menice ■ zastave, ter jim otvarja pasivni tekočI ratan. Uradne Ura za stranke od"9-.12 in od 15-17. / Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne- se ac ■i ifb^iije. TfiTbTa^rg< rmrrm"-m^m* m