Knjiga Slovenska V XIX. veku. Slovenski Narod, kateri je izšel dne 2. apr. 1868 v Mariboru in od 1. 1873 izhaja v Ljubljani, pozdravil je D a v o r i n Trstenjak takoj v I. št. v dopisu od Vog•lajne: nMoz' ti bog! . . Na noge so spravili naš novi politični časopis nar izvrstniši naši domoljubi iz tega edinega namena, da narod slovenski ojači v političnem življenji in napreduje v politični izobraženosti. Program novega našega časnika, pretresovan po izkušenih in nesebičnih domoljubih, našel je obče dopadenje. Ni se bati nezdravega liberalizma, s kterim je večidel okužen evropski zapad, pa tudi ni trdoglavnega starokopitarstva, ktero svoje oko zapre vsakemu uninenm napredku. Na podlagi krščanskih načel bode državno poslopje zidati pomagal, in gojil, kar je vesti naroda sveto, pa tudi ga vodil po polzki poti političnega napredka od stopinje do stopinje . . Zato zapopadimo dobro vsi, kteri smo prijeli peresa v roke, da v novem našem časniku podučujemo narod naš, . . da ne razdiramo tam, kjer je sozidanja treba, da v sveti jezi ne zgubimo treznosti, . . da gojimo nar večo narodno krepost: zatajevanje sebičnosti . . . toraj ne precenimo se!" — Drugi spis njegov nahaja se v 2. št.: Nasvet, kako bi se slovstvena delavnost med slovenskimi pisatelji bolj pospeševala (literarno društvo — literarno glasilo). Nato pa je popotnik Epicharmos dopisoval, časih dokaj dovtipno, v št. 27 do 53 na pr.: V Mariboru (nPersonalstand des Bisthums Lavant; cf. Odgovor v št. 30 — irrisor"), iz Žabnice, Mrhovca, Ljubljane, Zagreba, Varaždina m Središča, Ričet - varoša, Lutetiae Vindorum, Funferheinia, z Dunaja, iz Gradca. — L. 1869 : V spomin Antonu Janežiču. Predlog za Janežičevo ustanovo. — L. 1870: Dr. Lovro Vogrin (Nekrolog). Iz mačkinje žalosti: Bindischer Haloder (Blatoder). Naravoslovne črtice I—VI: Osel. Podgana. Krt. Uš. Mravlja. Opica ali mrkovica. Retkva in špargelj. Tobak. Sol. Figa mož (Sykophant Feigenangeber špicelj). Na dan pred Kresorn. Debelaki. Marburger Namenbiichlein. Prvi program ptujske realne gimnazije. Cerkev matere božje na Črnigori. V kterem času je stari r#kopis mesta Kranja pisan (cf. J. Pajk). Prijateljski dopisi do brata Hipohondra I — IX, kjer o sklepu pravi: _Za politiko bodeta skrbela očeta Beust in Bismark in naši slovenski deželni - posebno pa državni poslanci, za dobro voljo in kratek fcas pa tvoj srčni prijatelj Epicharmos". — L. 1871: Prijateljski dopisi bratu hipondru išt. 39. 48). Prošnja do slovenskih pisateljev, naj pošiljajo dopisov v leposlovni in znanstveni časopis .Tabor" (št. 129), kateri je pa pod naslovom ,,Zora" 1. 1872 izhajati jel v Mariboru (cf. Nar. 1872 št. 28). Tej se je Trstenjak žrtvoval v tej dobi, ter v Narodu oglasil zopet na pr. 1. 1875 št. 288: Spomin na dva satirika duhovenakega stanu I. Francoz Rabelais. II. Slovenec Andrej Gutman. — L. 1876: Osoda prve slovenske dranic. Slovenski rapsodisti (Fi\ Cvetko, Št. Modrinjak, M. Jaklin itd.). Jan. Bapt. Šmigoc. Moj pohod pri Kopitarji (_Vi ste torej tisti reformator slovenske zgodovine" ..!) Prva slovenska čitalnica. Slovenski pesnik Rajnki t. j. U. Jarnik. — L. 1878: G. dr. Štef. Kočevarju v spomin njegove sedemdesetletnice (Pesem št. 261). — L. 1879: Ostanki slovenskega jezika v tirolskej nemščini (št. 89) itd. itd. -- Posebej je dal vmes na svetlo: 3. Triglav, mythologično r a ziskavanje. Spisal in založil Davorin Trstenjak. Z edno Triglavovo podobo. V Ljubljani 1870. 8. 24 str. V smislu, v katerem je Dalibor opisoval slovstvarečo Ljubljano (Slovenec 1867), češ: . . „0 domo- in rodoljubju mladih slovenskih pisateljev nikakor ne dvomim, samo približevanja je treba od obeh strani, in vspeh bode veselejši, kakor doslej . . Indolencija in intolerancija bodete zginile, kedar nastopi prepričanje, da, če o Ijubezni zapoješ, nisi še sveta pokončal . . na stran mora stopiti vsa diktatura, svojeglavna hegemonija, vse preziranje mlajših ali slabejših moči itd." — vstanovil je D. Trstenjak 1. 1872 Zoro, časopis za zabavo, znanost in umetnost, ter 1. 1873 Vestnik, znanstveno prilogo Zori, ktera odslej bodi časopis le za zabavo in poduk, v Mariboru. in katero je 1. 1874 prevzel v lastništvo in vredovanje J. Pajk. V nZori" (I, 5) je sprožil ,,Času primeren predlog, naj seosnuje .Pisateljsko društvo,,, kakor česki Svatibor, na Dunaju Concordia itd. na pr.: Naše literarne moči so tako razkosane, kakor dežele, v kterih naš rod prebiva. Nikjer pravega središča, tudi nismo doslej inieli nobenega pravega literarnega organa, v katerem bi se sedinjevale vse dušne moči. .Zora" bi rada bila takovšen organ itd. 0 vspehu gl. D. Trstenjak 1887 str. 14. 15. — Poleg I. novega pisma do brata hipohondra so v Zori 1. 1872 bolj domači .Prineski k zgodovini dušnega prerojenja Slovencev na Štajerskem", kjer so ob kratkem po spouiinu opisani p. A. Murko, J. Košar, 0. Caf, dr. M. Prelog, J. Drobnič, Valentin Mandelc. Kratke ocene na pr. Turški boji sp. Parapat, Občna zgodovina. sp. Jesenko, J. Pajka Izbrani spisi. Slovenski umetniki. Zngovor Ksantipe. Suha rodbina (Po franc. Vicko Dragan). Marija Stuart (!). Murillov učenec. Životopisi slavnih mož: Torquato Tasso. Rafael. Tizian. — L. 1873: Canova. Camoens. W. Shakespeare. Salvator Rosa. Cervantes. Paolo Veronese. Suvarov. Richard Savage. Lopez F. de Vega. — L. 1874: Juri baron Vega. Gibbon in Voltaire. — L. 1876: Rusko - slovansko slovstvo z dostavkom, kjer je naznanil Opyt fonetiki rezianskih pogovorov. Rezijanskij Katehisis, sp. J. Baudouin de Courtenay. Bize in Bizjaki. Kedaj so se Kočevarji na Kranjskem naselili (cf. V sporazuinljenje str. 309—311 S. R.) — L. 1877: Jezikoslovne reči p. Jazbec. Zajec. Bebr. Meresec. — V Vestniku 1. 1873 pa je priobčil p. 0 imenu slovenske Sojenice. Zgodovinski spomeniki (Schwarzenberg). Jezikoslovske črtice. Italjanščina in slovanščina. Župan. Sv. Hieronim je-li Slovan? Slovanske besede za oblačila. Slovenščina v latinščini. — L. 1874 pa razun nekterib drobnosti: Slovanski elementi v venetščini (str. 9—59). — Razpravo to je nadaljeval v -Letopisu" Slovenske Matice ter po njej oddelek dal posebej na svetlo: 4. Slovanski elementi v Venetščini. Spisal Davorin Trstenjak. V Ljubljani 1874. 8. 74. Kar je bil pričel v ,,Vestniku", obdelal je nekoliko ter tudi posebej izdal: 5. Slovanščina v romanščini. Spisal in založil Davorin Trstenjak. V Celovcu 1878. 8. 79. .Zanimljivo je, kako je zdaj (1. 1872 itd.) nastalo neko nasprotje med slovenskirai, nočerao reči, štajarskiini in kranjskinii pisatelji itd.", pravi Ant. Trstenjak (str. 30). In J. K. trdi in dokazuje v Novicah (1873 str. 313 - 352 cf. str. 173): .Kakor v politiki oni napredek, s katerim se bahajo naši mladi, ni pravi napredek, temveč le pot k narodovemu propadu; tako tudi najnovejša pisava nekaterih slovenskih pisateljev (v Zori, Vestniku, Nanjdu, Soči) je veliko bolj v škodo, nego v korist slovenskemu jeziku itd." — Takrat so bile nemile borbe celo o načelih (za vero, dom, cesarja ali za doraovino, omiko, svobodo), o tiskarni v Matici Slovenski, o Narodni tiskarni itd., da je D. Trstenjak izstopil iz odborov Matice Slov., Narodne tiskarne in tudi Pisateljskega družtva, kar se je leta 1878 poravnalo nekoliko, da je v izredne občnem zboru z dr. J. Bleiweisom vred po mladih postal častni član Matice Slovenske, in poznej Podpornega pisateljskega društva, ter je zopet jel dopisovati kakor v Narod, tudi v Novice.