Uči telfste i tovariš
Stanovsko politično glasilo J. C/. V. — sekcife sta dravsko banovino v Cfublfani
Mesečna priloga »Prosveta«
Vradnlitvo bi oprava: Ljubljana, FraniUkmntka ulita Hi. Rokopltav na vraiama. Ntfranklranih pitam nt tprtjtmama. lakaja vtak latrtak. Naroinlna latam 60 Din aa hiindn 80 Din. Člani takalja J. O. V. plaiajt liti t llanarlna. Oglati pa atnlku Im dagavarm, davtk potaba. Palt.iak.rai. 11.1S3. T.I,f on 311J
Potrebne glose
Naš uvodnik »Za nov optimizem« od 13. jan. t. 1. je izzval po poročilih, ki jih prejemamo, toliko v učiteljski kolikor v drugi slovenski javnosti, izredno pozornost in najraz-novrstnejša tolmačenja. Ker pa vprašanje, ki se ga je omenjeni uvodnik dotaknil, niti po svojem predmetu, niti po svoji pereči aktualnosti, ne more prenesti nikakih dvoumnosti, še manj pa kakih sofističnih zavijanj in podtikanj, se nam zdi potrebno, vrniti se ponovno k razmotrivanju tega vprašanja.
Govorili smo o duhovni in materialni krizi naše dobe, t. j. dobe, v kateri živimo mi, sedanji rod, z obema nogama in — če se nam kdaj posreči ugotoviti kako resnico o tej krizi — živimo v tej dobi tudi z glavami.
Res je: ta splošna kriza ni naša slovenska posebnost ali predpravica, a je vendar tudi slovenska. Lahko si unitarist, lahko av-tonomist, da- se poslužimo današnjega političnega žargona, v enem ali drugem primera te drži kriza v svojem dušečem objemu.
Prav tako je res, da se nahaja vsa naša kultura — slovenska prav tako kakor svetovna — v težkem in odločilnem razdobju.
Vse te ugotovitve spadajo v politično kategorijo, zavedamo se tega, a smo jih kljub temu zapisali tudi v »Učiteljski tovariš«, čeprav naša organizacija ni politična v ožjem pomenu te besede in naše stanovsko glasilo ni političen tednik.
Vsak narod ima danes svoje težko vprašanje, zato tudi mi Slovenci nismo brez njega in se glede tega res ne moremo pritoževati, da bi bili kakor koli zapostavljeni.
Res je pa tudi, da smo Slovenci s svojo državo Jugoslavijo tako tesno povezani, da se more govoriti o rešitvi našega slovenskega vprašanja le s posebnim ozirom na to našo državno in življenjsko povezanost.
Izven tega okvira ne vidimo nikake slovenske življenjske možnosti, zato dajmo državi, kar je državnega, a Slovencem, kar je slovenskega. Tak unitarizem je edino jamstvo tudi za naš narodni obstoj, ker bi slovenski »separatizem za vsako ceno« pomenjal pogubo slovenskega naroda.
Kljub temu pravilnemu spoznanju si pa ne moremo in ne smemo zakrivati oči pred dejstvom, da živimo Slovenci v posebno težkih razmerah, različnih in svojstvenih po zemljepisnem, demografskem, socialnem in gospodarskem položaju. Te svojstvene in od drugih jugoslovanskih pokrajin različne slovenske razmere zahtevajo svojevrstnih delovnih metod na vseh kulturnih področjih.
Nobena druga banovina v naši državi ni tako gosto naseljena kakor naša, ki ne more prehranjevati svojega prebivalstva. Izseljevanje iz Slovenije je nujen gospodarski pojav. Ni ena banovina ni narodno tako ogrožena kakor Slovenija. Glede našega šolstva moramo imeti Slovenci docela svojevrstne zahteve, kajti naša populacijska, gospodarska in socialna struktura potrebuje vse drugačnih in več šol kot druge dežele. Naša obrt in trgovina se borita z drugačnimi težkočami nego ostali jugoslovanski predeli, zato so za njuno asanacijo potrebni drugačni obrtno in trgovsko politični ukrepi. Tudi naša socialna in zdravstvena politika bi se morala ozirati na specialne slovenske prilike in hoditi v primenjevanju tozadevnih okvirnih vsedržav-nih zakonov svoja separatna pota.
In tako dalje ad infinitum. Kamor koli scžemo v polno slovensko življenje, povsod se nam pokažejo svojevrstno pereči slovenski problemi, ki ostajajo kljub vsem dobronamernim ter unitarističnim geslicam še nadalje odprti in nerešeni.
Vzrokov torej več kot dovolj, da se moramo neprestano vračati v domače loge in poudarjati njihovo posebno akutno stanje.
Vsak resničen jugoslovanski patriot mora delati na svojem terenu, ker je to edino mogoče in ker s takim konkretnim delom najbolje služi tudi skupni jugoslovanski stvari. Samo dober Slovenec je tudi dober Jugoslovan, dober Slovenec pa si samo vsled koristnega konkretnega dela, ne pa zaradi bob-nečih udarnic in visokodonečih geslic. Tako jugoslovanstvo je vsekakor zelo poceni, a ljudstvo nima od njega ničesar.
Za nas učitelje obstaja ta slovenska realnost prav tako kakor za vsakega drugega Slovenca. Svoje rodoljubje in pravo državno miselnost moramo pokazati z realnim delom na onem delovnem poprišču, kamor nas je — ne proti naši volji — narod postavil. Z vso dobro voljo in odprtimi očmi moramo spremljati življenje okolice, kjer opravljamo svojo službo, za katero smo plačani. Prizadevati si moramo, da zaživi življenjska stvarnost našega naroda v otipljivih študijskih rezultatih za našo lastno, kakor tudi za uporabo vseh činiteljev, ki jim je naložena skrb za čim jačje pospeševanje vsega gospodarskega in kulturnega življenja našega naroda. Predobro vemo, ker nismo naivni, da sam študij miljeja in otroka po slovenskem učitelju ne bo zadostoval za rešitev slovenskega vprašanja, toda z vso pravico lahko vprašamo: Katero šolsko in izvenšolsko delo učiteljstva bo bolje in smotrneje fundirano nego ono, ki temelji na sistematičnem proučevanju njegovega šolskega okoliša?
Še dva predloga za finanini zakon tfSEBIMJ>
Izvršni odbor JUU je poslal na merodajno mesto, poleg že objavljenih, tudi sledeča dva predloga za finančni zakon za leto 1938./1939.
Stanarina učiteljev narodnih šol, dodeljenih srednjim šolam.
Pri V. odstavku, točka 1., § 33. finančnega zakona za leto 1937./1938. za besedami: meščanskim šolam, se doda: ... »in srednjim šolam«.
Utemeljitev: S finančnim zakonom za leto 1937./1938. je v V. odstavku, točka 1., § 33. priznana med drugim stanarina vsem učiteljem narodnih šol, ki so dodeljeni meščanskim šolam. Taki učitelji se dodeljujejo meščanskim šolam največ zaradi tega, ker poleg učiteljske izobrazbe, razpolagajo še s posebno strokovno usposobljenostjo za novo delo. Po tekstu omenjenega zakonskega predpisa se izplačuje stanarina po krajih službovanja.
V praksi obstojajo tudi primeri, da so učitelji, ki razpolagajo s specialnimi strokovnimi kvalifikacijami, dodeljujejo na delo srednjim šolam. Dodeljujejo se največkrat gimnazijam kot učitelji veščin ali kot predmetni učitelji.
Tem učiteljem, dodeljenim na delo v gimnaziji, je stanarina osporjena. Kot edini argument za osporavanje se navaja to, da z zakonom ni regulirano vprašanje stanarine učiteljem, dodeljenim srednjim šolam. Zaradi primerjave navajamo tak primer: dva učite Ija narodnih šol, z enakimi specialnimi kvalifikacijami, sta dodeljena v isto mesto kot učitelja telovadbe in to: eden meščanski šoli, a drugi gimnaziji. Onemu prvemu se prizna in izplačuje stanarina; drugemu, ki je v gimnaziji, je osporjena. Stanarina kot atribut učiteljskih dohodkov, je priznana vsem dodeljenim učiteljem, pa bodisi da so dodeljeni ministrstvu prosvete ali banski upravi. Od tega so izvzeti edino učitelji, dodeljeni gimnazijam.
Ker ni razloga za negiranje stanarinske pravice učiteljem, dodeljenim srednjim šolam, prosimo, da se predložena dopolnitev, ki je popolnoma upravičena, vnese v finančni zakon za leto 1938./1939. To tudi zaradi tega, ker je verjetno, da je pri omenjenem zakonskem predpisu slučajno izpadla beseda »in srednjim šolam«.
Popravek predpisa točke 5., § 33. finančnega zakona za leto 1937. 1938.
V II. odstavku, točke 5., § 33. finančnega zakona za leto 1937./1938. se ukine beseda: .... »neposredno«.
Utemeljitev: Po točki 5. § 33. finančnega zakona za leto 1937./1938. je čas nacionalnega dela, prebit v verskih prosvetnih avtonomijah in družbi sv. Cirila in Metoda, priznan kot čas aktivne državne službe. Odveč bi bilo govoriti na tem mestu o nacionalnih in patriotskih zaslugah učiteljstva, ki je službovalo v teh ustanovah. Po omenjenem zakonskem predpisu se prizna ta čas službovanja pogojno s tem, ako je prestop iz versko-prosvetne službe, torej privatne službe, v državno službo bil neposreden, odnosno brez vsake prekinitve. Z drugimi besedami ta olajšava velja šele tedaj, ako med versko prosvetno službo in državno službo obstoja popolna kontinuiteta.
Je nekaj učiteljev, ki so službovali na teritoriju, ki je po mirovni pogodbi pripadel kateri od sosednih držav. Zaradi teh predlagamo popravek. Oni so iz nacionalno idealnih razlogov še nadalje ostali učitelji svojega naroda toliko časa, dokler so jim razmere dopuščale. V našo državno službo so prišli šele tedaj, ko je to moralo biti, ko so bili zaradi nacionalne misije formalno obsojeni na preganjanje.
Pri nas niso mogli biti takoj sprejeti v državno službo, nego so čakali leta in še čakajo. Taki zaslužni nacionalni delavci se ne morejo okoristiti z olajšavo, o kateri se govori in to samo zaradi besede: »neposredno« odnosno zaradi tega, ker je obstojala prekinitev njihovega službovanja. Zakaj je nastalo prekinjenje, se da jasno sklepati iz tega, ker so bili preganjani. Z omenjenim predpisom je zakonodavec nameraval dati priznanje vsem zaslužnim nacionalno-prosvetnim delavcem. Beseda »neposredno« je prišla samo kot predpostavka, da se z omenjeno olajšavo okoristijo vsi učitelji iz versko - prosvetnih ustanov.
Predlagani popravek je upravičen tako iz nacionalnega, kakor tudi iz socialnega stališča.
Na osnovi razloženega prosimo, da se , predlagani popravek ugotovi tudi v finančnem zakonu za leto 1938./1939., s čimer se bo dalo veliko priznanje našim zaslužnim nacionalnim prosvetnim misijonarjem.
Pereie vprašanje
Anketa o celibatu učiteljic ni odkrila le splošnega mnenja o materialnih in moralnih nevšečnostih, s katerimi bo posegla ta uredba v zasebno življenje učiteljic, bodisi onih, ki jim je vstop v zakon onemogočen, kakor tudi tistih, ki se bodo tudi kljub temu poročile, a bodo morale resignirati na poklic in na dohodek. Ob tej priložnosti se je razgalila še druga stran življenja med našim učiteljstvom, ki začuda ni videti nič manj skeleča kot celibat. To je razmerje med upravitelji in ostalim učiteljstvom, zlasti pa učiteljicami.
Prav dobro se zavedamo kočij ivosti tega vprašanja, saj vemo, da ko bi bilo vsakemu na prosto dano, izraziti svoje mnenje in povedati svoje izkušnje, bi šle pritožbe od obeh strani v neskončnost; da, često bi ne manjkalo niti prostaštva. Toda, komu bi to has-nilo? Ali bi ne oblatili sami sebe, ali ne bi prepada še povečali?
Ne, tega me nočemo, saj je ena izmed nalog našega odseka, učiteljice vsestransko aktivizirati, kar bo gotovo doprineslo tudi k boljšemu medsebojnemu razumevanju in k znosnejšemu sožitju. Toda, ako bi pa bilo v interesu zboljšanja razmer, da bi molče prezrle dejstvo, da večina odgovorov na anketo govori z isto ogorčenostjo in zagrenjenostjo, kakor proti celibatu, tudi proti načinu postopanja upraviteljev do učiteljstva na šoli, zlasti do učiteljic? Značilno pri tem je dejstvo, da so med njimi koleginje najrazličnejše starosti, poročene in neporočene.
Kakor rečeno: vemo, da bi tudi upravitelji s svoje strani lahko predložili nešteto pritožb in upravičenih protiudarcev. Kje je torej krivda? Kako iskati in najti krivca, ali bolje: kako zdraviti te razmere, da ne bo prepad še globlji?
Nekateri so mnenja, da je to čisto enostavno, češ, naj pridejo vsi spori pred društveno razsodišče. Toda prepričane smo, da bi bila ta rešitev slabša kot sedanje zatišje v
Učitelji smo samo del narodne skupno-" sti in ne moremo opravljati več kot svoj del prepotrebnega skupnega dela. Toda naše delo v sedanjosti ne sme vleči za seboj tradicij preteklosti, v kolikor zahteva novo življenje izpremenjenih delovnih postopkov in novih ciljev. Ti so razvidni pa samo iz znanstveno podkrepljenega vpogleda v dejansko obstoječe razmere. Iz teh naših slovenskih potreb mora izhajati delo slovenskega učitelja. Kar velja za naše učiteljsko področje, velja tudi za vsa ostala v celotnem narodnem kolektivu. Beg iz tega okvira pomenja dezertacijo iz narodne fronte.
težki soparici. Za to govori nešteto razlogov, od katerih ne moremo navesti najtehtnejših, da ne bi nehote in po krivici vzbudile sum enostranosti. Poglejmo samo na rezultat takega razsodišča, odnosno razsodbe: na strani premaganega ali obsojenega bi ostala stokrat poglobljena mržnja.
Razen tega je odločilno tudi vprašanje, ali so vzroki nesporazumljenj vedno taki, to se pravi, tako otipljivi in konkretni, da bi spadali pred društveno razsodišče. Kdor pozna takšne razmere med upraviteljem in učiteljstvom ali tudi med posameznimi učnimi močmi na šoli, mora nad uspešnostjo razsodišča upravičeno dvomiti. Kajti to razmerje močno spominja na razmerje med zakonci, kjer mnogokdaj ni takega dogodka, da bi se lahko govorilo o vprašanju krivde pred sodiščem — a vendar je zakon pravi pekel. Ka-
Potrebne glose.
Še dva predloga za finančni zakon.
Pereče vprašanje.
Monopol učbenikov, zvezkov in učil.
Brezposelna učiteljica o celibatu.
Prof. Osterc o naših mladinskih zborih.
Učiteljski pokret: Kaj je s slovenskim mladim učiteljstvom.
Rangna lista.
LISTEK: Štednja.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
kor zakonsko skupnost, tako tudi skupnost učiteljstva na šoli razdvaja tisoče malenkosti, ki so za neprizadetega opazovalca smešne in ničeve, toda tam, kjer se kopičijo dan za dnem, lahko povzroče globoko zagrenjenost, ali celo živčno depresijo. Strašno je živeti v ozračju, kjer ljudje smatrajo za svojo pravico, da preže drug na drugega, da zlonamerno stikajo za besedami svojega tovariša, da te besede, raje slabo tolmačijo kot dobro, da se vtikajo celo v privatne zadeve in se raznašajo po okraju. A ne samo to: sliši se celo, da prihajajo celi kupi anonimnih ovadb na razne oblastne instance.
Ali je čudno, da se spričo takih razmer mlado dekle, ki je prišlo, vse polno idealov, v vas, kjer je pričakovalo pobude od strani tovarišev, zapre vase ter ne najde poti iz sebe med ljudstvo? (Kako, saj ji je niti dom, niti šola s svojo neživljenjsko in abstraktno navlako nista pokazala!) In če iz svoje osamljenosti išče izhoda s pomočjo prijatelja, ki naj ga v njeno življenje privede inserat, se brž najde tovariš, ki ji daje lekcije. Resnično te lekcije so bile dobre in pravilne — a potrebne prav tako za učitelje, kot za učiteljice. (Le da se učitelji ne poslužujejo inseratov, ker je njim laže, dobiti sredstvo za preganjanje osamljenosti.) Toda kdo je kriv, da takih lekcij nismo prejemali tam, kjer nam bi jih morali dajati pravočasno? Kajti ko bi se vsi posvečali tem vprašanjem, ki jih navaja in svetuje omenjeni tovriš, bi bilo pač tudi naše skupno življenje drugačno, na drugačnih temeljih, kot je danes. To se pravi: naše sožitje bi bilo bolj človeško, ker bi nam takšni problemi pokazali tudi naše življenje v drugačni luči ter bi nas učilo gledati v svojem bližnjem človeka. Danes pa se samo sprašujemo: kaj so moje pravice? Ali ne izvira vse zlo iz naše tradicionalne lastnosti: preveč uslužni navzgor, preoblastni navzdol?
2e iz teh bežnih, zgolj fragmentarnih misli moramo spoznati, da vprašanja med učiteljstvom in upraviteljem po šolah ne more zadovoljivo urediti ne oblastveno, ne stanovsko razsodišče, marveč da je to zgolj vprašanje naše samovzgoje — a seveda prej še naše domače in šolske vzgoje, o kateri govoriti je pa prepozno za generacije, ki prihajajo tu v poštev. Torej nam preostane le možnost samovzgoje, ki naj postavi naše medsebojne odnose na bolj moralno in bolj človeško raven.
Odsek učiteljic pri sekciji JUU j»	Ljubljana.
Monopol uibenlkov, zvezkov
In uill
Ideja monopolizacije šolskih knjig, zvezkov in učil se mora razmotriti z več strani. Tri glavna stališča so, s katerih zamoremo stvar razmatrati. V prvi vrsti pride v poštev gospodarski moment, v drugi čisto šolsko — metodično-didaktični, v tretji vrsti pa politično in splošno kulturni vidik.
V pisarni je z računom lahko dognati gospodarski efekt takega monopola. To tem bolj, ker ne bo treba nikakih nadzornih organov niti posebnih nagrad onim, ki bi odkrili nezakonito razpečavanje monopolskega blaga. Dohodek, ki bi ga država imela od tega, je prav lahko izračunati. Število učencev krat število knjig oziroma zvezkov krat cena. Vse to — manj režijski stroški, znaša toliko in toliko milijonov, ki so nov vir in nova postavka v državnem proračunu, isto toliko milijonov bi se analogno lahko znižala kakšna druga postavka ali pa bi se denar porabil za povzdigo naših šol! in napredek obče prosvete. Tako izgleda stvar z ene strani, s strani, ki je za državno blagajno sončna — ni pa sončna za naše dosedanje založnice šolskih knjig in zvezkov. Učila — ona prava učila smo tako nabavljali iz inozemstva in jih še dobavljamo. Privatne tiskarne v državi imajo brez dvoma važno vzgojno nalogo, in iz tega razloga bi bilo edino prav, če bi se jim pustila tudi nadalje pravica izdajanja šolskih knjig in zvezkov. S tem bi bila omogočena konkurenca, ki je pri poslu te vrste neobhodno potrebna. S tem bi se dala založnicam
prilika, da s pičlimi dobički, ki bi jih imele z izdajanjem šolskih knjig, širijo lepo knjigo, ki bo z monopolizacijo učbenikov morala krvaveti. Ob kruh bi prišlo sto in sto družinskih očetov, delavcev v privatnih tiskarnah in v skladiščih in pisarnah založnic. Vse tiskarne in vse založnice so dovolj obdavčene, da ima država že po tej strani svoj zakoniti dohodek od izdaje učbenikov. Zaradi velike konkurence so bili učbeniki privatnega izdanja kolikor mogoče poceni. — Državna izdanja ne bodo imela tako nizko ceno — kar sklepamo iz tega, ker so tudi zvezki in tiskovine za urade v izdanju državne tiskarne mnogo dražje, nego so izdaje privatnih založnic. Kljub višji ceni zvezki v kvaliteti ne morejo konkurirati s kvaliteto srednje privatne založnice — kar seve pada v oči ne samo nam, ki moramo predpisane zvezke naročati iz zaloge državne tiskarne, ampak tudi tistim, ki te zvezke uporabljajo, in pa tistim, ki jih morajo drago plačevati.
Je pa še druga stvar, ki navidez govori v prid monopolizaciji. Če bi se za vso državo tiskali enotni učbeniki, bi jih državna tiskarna zamogla — če ne bi iskala zaslužka — prodajati zaradi velike naklade silno poceni, kar bi bilo za šolo zelo važno. Temu pa se upirata hkrati dva premisleka. Prvič je neizvedljivo, da bi se za vso državo tiskale enake knjige — kar je tudi že prodrlo, drugič pa državna tiskarna ne bo tiskala brez zaslužka — pa smo tam, kjer smo bili, samo da je pri-
vatnim založnicam vzeta eksistenčna možnost in s tem tiskarne omejene na tiskanje plakatov za veselice in obrazcev za privatne pisarne.
Če bi kljub zgoraj naštetim čisto gospodarskim pomislekom do monopolizacije knjig vendarle prišlo, bi se zamoglo zgoditi, da bomo doživeli silno razočaranje. Največ je učencev ljudske šole. Njim bo treba največ knjig. Šolanje v ljudski šoli je obvezno, a nihče ne more prisiliti starše, da otroku kupijo knjige. Tudi z najstrožjo odredbo se iz praznega žepa ne da ničesar stresti! Knjige bodo predrage in skladišča bodo ostala polna — mrtvega kapitala. S srednjo šolo je že drugače. Učencev srednjih šol pa je v primeri z onimi v ljudski šoli malo. Upoštevati je treba tudi to, da je učiteljstvo proti monopolizaciji tako knjig, kakor zvezkov. Mislim, da bi bilo vredno poslušati svet 30.000 ljudi, ki imajo s šolo naj-neposrednejši stik, pa tudi najneposrednejši stik z domom, ki bo knjige kupoval in plačeval.
Da se bodo knjige obnavljale le vsakih šest let je vsekakor razveseljivo — toda to bi se dalo speljati tudi izven monopolizacije, s tem. da se knjige odobravajo le vsakih šest let.
Pri oceni metodsko didaktične plati problema moramo upoštevati, da bosta poleg monopolske izdaje dovoljeni še dve privatni izdaji, za šole v dravski banovini pa učbeniki, ki bodo imeli slovensko besedilo. (Kakor da se to ne razume samo po sebi!)
Sodobna šola zahteva, da naj bo izhodišče vsega pouka otrokova neposredna okolica. Če upoštevamo, da bodo za vsak predmet na razpolago trije učbeniki — se moramo vprašati, če se zamore država na kakršen koli način v mislih podeliti tako, da bi za posamezne rajone ustrezale posamezne izdaje učnih knjig. Vsakemu bo brez daljnjega dokazovanja takoj jasno, da že z ozirom na teren to ni mogoče, da so torej tri izdaje že radi pokrajinske in življenjske raznolikosti posameznih delov države premalo. Še bolj pa je treba upoštevati nivo posameznih šol v naši državi. Tudi ta se ne da speljati na tri obrazce, katerim naj bi ustrezale tri različne izdaje. Radi neke navidezne — prisiljene uni-fikacije vendar ne kaže udariti po šolah, ki so na višji ravni — pa naj se nahajajo v katerem koli kraju države.
Če je državna tiskarna mnenja, da bodo njeni učbeniki boljši in bolj poceni kot so sedanji učbeniki privatnih založnic — naj kar brez monopolizacije prične izdajati učbenike, ki naj se poskusijo v konkurenci — kakor je
>Z'J,-\ «v	i	i ';	.i '.<; "'¡.?//>
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 11. decembra 1937. ob jako pičli udeležbi (silno slabo vreme: sneg in dež).
Najprej se je vršil nastop v VI. a razredu pri učiteljici Rafaeli Hrovatovi. Pouk je bil strnjen (geometrija) prirodoslovje, zemljepis in zgodovina). Ves pouk se je vršil v obliki razgovora. Učiteljica je pokazala, kako se neopazno in neprisiljeno lahko preide iz enega predmeta v drugega ter pri tem navaja učence, ki bodo kmalu stopili v življenje, k samostojnemu mišljenju in logičnemu sklepanju.
Nato je podal tov. predsednik poročilo o zboru predsednikov v Celju, kjer so se obravnavala vsa važna stanovska vprašanja, kakor: predlogi JUU za fin. zakon 1938-39, publikacije Mladinske matice, o zakonu o telesni
Miha Kobalež:
Štednja
Kar se tiče štednje, je jako koristna in poučna zgodba o kitajskem cesarju, ki se je hotel prepričati, kako žive ljudje v njegovi deželi. Pa je prišel v prvo mesto in ga našel v temi, ulice razkopane, najspretnejši mladec bi si polomil noge, kaj šele častitljivi cesar. Razjezil se je cesar, a jeza sama ne pomaga dosti, zato je poklonil mestu tisoč denarjev za javno razsvetljavo. Župan je sprejel denar, zahvalil se je kakor se spodobi, nato je premislil vso stvar in dejal: »Treba je štediti.« Poklical je uradnika, ki je skrbel za javni promet, poučil ga je lepo o važnosti javne razsvetljave ter mu odštel osem sto denarjev. Kam je spravil ostali denar, je itak vseeno, kajti postava ukazuje, da je treba štediti. Uradnik si je pa mislil, da je župan mogoče pozabil na štednjo. Spravil je tri sto denarjev, ostalih pet sto pa je izročil svojemu pomočniku, naj poskrbi za razsvetljavo. Toda naj ne pozabi na štednjo. In pomočnik je res šte-dil. Razpisal je dražbo za napeljavo javne razsvetljave. Določil je za to tri sto denarjev. Podjetnik, ki je sprejel delo, je postavil na veliki ulici kol z oljnato svetilko in je bil problem rešen. Tisto, kako je lačen delavec izpil olje, svinja pa izruvala kol, že ne spada več sem. Poglavitna stvar je namreč štednja.
Štednja je tako rekoč novejšega izvora, poprej so ljudje samo varčevali. Bi dejal kateri izmed površnežev, da je to itak vseeno, toda ni res. Štediti in varčevati, to sta v bistvu dve stvari. Imata sicer neke skupne lastnosti, na primer, obakrat je treba tesneje zadrgniti pas, po drugi strani se pa spet bistveno razlikujeta. Pri štednji nimaš kljub zadrgnjenemu pasu niti pare več v žepu — pri varčevanju je stvar nekoliko drugačna. Štedi na primer uradniški pripravnik, če točno do ena in tridesetega zapravi svojo plačo, če mu pa kak kovač še ostane, potem je to že varčevanje. Varčevanje je v bistvu privilegij boljših slojev. Za uradnike pride v poštev nekje pri šesti, peti skupini. Če začne varčevati učiteljski pripravnik, bi ga morali po mojem mnenju takoj oddati v opazovalnico. Nemogoče je namreč, da bi živel kako drugače: če varčuje,
navada, da se poskušajo privatne založnice. Če pa misli, da to ne bi uspelo — je sama potrdila to, kar smo do sedaj navedli v prid privatni izdaji in svobodni konkurenci. Mo nopolizira se lahko blago, ki je neobhodno potrebno v vsakdanjem življenju. Ljubezen in spoštovanje pa si je treba zaslužiti!
Še bolj pekoča pa je monopolizacija, po-gledana s kulturno-političnega vidika. Tu naj reko besedo gospodje narodni poslanci, pri tem pa naj se zavedajo, da se zavzemajo za stvar, ki je najbližja ljudem, ki so jih poslali, da jih v parlamentu zastopajo.
O monopolizaciji učbenikov in zvezkov je bilo napisano že toliko člankov in razprav, da je menda že precej vsakemu jasno, kako stvar stoji. Interesantna pa je, posebno s šolskega stališča, monopolizacija učil, ki gre vzporedno z monopolizacijo knjig.
V prvi vrsti je treba definicije: kaj so učila. Če bi naštevali, bi lahko rekli: učila so: svinčnik, peresnik, pero, risalni papir, barvice, kreda, črnilo itd. itd. Razen tega so učila še razne slike, ki jih uporablja učitelj, zemljevidi, dalje razni aparati, modeli, posode in kemikalije in še mnogo, mnogo tega, kar se na hitro ne da niti našteti. Vse to naj postane monopol?? Na vsak način bo treba tu potegniti neko mejo. Razdeliti bo treba material na učila v splošnem smislu — to je vse, kar smo našteli, in na učila v ožjem smislu, to so predvsem slike, zemljevidi, aparati, modeli in razni drugi pripomočki, ki jih na šoli mora biti precej.
Ce učila postanejo monopol, ne bo smel n. pr. učitelj napraviti s pomočjo žeblja in malo žice elektromagneta, ker je to učilo, ki ga sme izdelovati le državno podjetje. Končno je vsaka slika na tabli ali na kosu papirja učilo v ožjem smislu in je učitelj ne bi smel napraviti, če noče, da pride v konflikt z zakonom. Kam bi to privedlo, je lahko predvideti. Šole so, lahko rečemo, brez učil in idealni učitelj si pomaga, kakor ve in zna. Do sedaj je bilo to njegovo prizadevanje nagrajeno z dobro oceno — s potezo peresa pa bo tako prizadevanje postalo dejanje, ki se pro-tivi zakonu! Z otvoritvijo tovarne učil bi se po dvajsetih letih postavili na lastne noge in se osamosvojili ter postali neodvisni od inozemstva, ki nam ne more dati učil, kakršna zahteva naša šola. Tako tovarno, ki je doslej nimamo, naj zgradi država. Tu je polje odprto in plodno. Učiteljstvo bi bilo zadovoljno, šole bi napredovale. Učbeniki in zvezki pa naj bi se prepustili privatni iniciativi — razumljivo — pod kontrolo najvišje šolske oblasti.	K. V.
se -.is f&tUvs* r •"it":: * ':*. i	• '•<' 5»
vzgoji, ki tangira zlasti mlajše učitelje. Zbo-rovalci so poslušali izčrpno poročilo z velikim zanimanjem.
Potem pa je predaval tov. Ljubic iz Za-gradca o mladinskem petju po naših šolah. Že po prvih besedah se je predavatelju poznalo, da je strokovnjak na tem polju, pa tudi poln ljubezni in navdušenja za mladinsko pesem. Podal je mnogo dragocenih smernic, kaj in kako se naj poje na naših šolah, da se bo mladina z ljubeznijo oklenila lepega petja ter to veselje in ljubezen ponesla tudi s seboj v življenje. Predavatelju za trud in dobro voljo najlepša hvala!
Prihodnje zborovanje bo meseca marca v Žužemberku.
Fr. Mervar, preds. Rafaela Hrovatova, taj.
je to znak, da pri njem nekaj ni v redu, mogoče hodi raztrgan, kar vsekakor ni dostojno, ker pravi postava, da se moraš oblačiti stanu primerno, mogoče izvaja gladovno stavko, pri čemer zadene ob paragrafe o motenju javnega reda in miru. Če je pa kljub vsemu normalen človek, je treba to le obžalovati, z ozirom na koristi vsega stanu namreč. Povzdignjen bo v nebesa kot eksemplar, ki zna živeti z manj ko osem sto dinarji. Zaradi dobrega vzgleda se ga bo spomnil tudi finančni minister v prihodnjem proračunu. Treba je namreč štediti.
Varčevanje in štednja se izvršujeta na nešteto načinov. Seveda je pri tem nekdo subjekt, drugi objekt. Bogataši varčujejo pri denarju, šolski upravitelji pri drveh in kredi, država pri uradniških plačah, ženske pri hrani, družinski očetje pri cigaretah in pijači, krajevni šolski odbori in občine pri šolskih proračunih, šolska oblast pri počitnicah in tako dalje. Varčevanje je sploh modno geslo. Varčuje vsak pastir. Če nima drugega, pa šteje na prste, koliko bi prihranil v petdesetih letih, če bi prihranil vsako leto kovača in ga naložil po toliko in toliko. Take sanje spadajo pod skupino zbujanje gospodarske moči v narodu. Vsako stvar je treba namreč ogledati s stališča varčevanja, bodisi Bata čevlje, bodisi potovanje na svetovno razstavo v Pariz. Varčevanje ima tudi svoj narodni praznik. Ta dan ljudje ne izobesijo zastav, ker neradi izdajo, koliko so privarčevali. Pa ima praznik vseeno lepe strani. Takrat se starejši ljudje spominjajo časov, ko so še lahko varčevali, mladino pa navdušujemo, naj prihrani vsak dan en dinar in ga nese v hranilnico, da se bo vendar uresničila zlata pravljica in bo bogata, ko doraste. Potem praznik mine in napišemo poročilo.
Zaenkrat so se izkazale nekatere panoge varčevanja kot zelo utemeljene. Pri nepo-membnejših zadevah varčevanja ni tako lahko izvedljivo. Število nepotrebnih aktov bo ostalo na primer še vedno isto. Tudi število učiteljskih premestitev je nedotakljivo. To pa le zaradi razločka, da se pokažeta dobra in slaba stran in zaradi ravnotežja. Mi bi bili seveda za splošno varčevanje. Tisto seveda ne, da bi varčevali z nami do skrajnosti in bi naposled celo poginili kot Ribničanov osel pred polnimi jasli.
«i : '••( N: -. »» /L- it» -?Y
Učiteljska tiskarna je pravkar izdala
Polak: Zemljepis za IV. razred, 6 din; Polak: Zgodovina za IV. razred, 7 din; Zemljepis in zgodovina za III. razred, 9 din. Ob 89. letnici dr. Prešerna
Vašte: Roman o Prešernu, vez. 100 din. ^ Kidrič: Prešeren, I. del, vez. 140 din.
Pokret mladih na Hrvatskem.
»Hrvatski učiteljski dom«, glasilo sekcije JUU v Zagrebu, prinaša v svoji številki z dne 15. januarja t. 1. uvodnik: Pokret mladih.
Uvodničar priznava, da je pokret hrvatskega mlajšega učiteljstva našel simpatije ne samo učiteljstva na Hrvatskem, ampak tudi javnosti.
»Po enoletnem njihovem delu se jim mora priznati, da so aktivni v stanovski organizaciji. V mnogih srezih moramo ravno njim pripisati prebuditev stanovske zavesti, večji interes in požrtvovalnost tovarišev, ki so se, razočarani z dosedanjim delovanjem, že obrnili od organizacije. Tu so, vsekakor, tudi druge sile, ki so vplivale na pojačanje življenja v naši organizaciji. Njim se je pridružilo v srečnem času stremljenje mladih, mnogi starejši so se ga oprijeli in danes smo mi priče močnega kipenja med učiteljstvom v hrvatskih krajih, kipenja, ki mora razveseliti vsakega iskrenega prijatelja svobode, prosve-te in napredka.
Mladi so začeli. Njihovo delo je res še pionirsko, pogosto osamljeno in težko. A oni se ne umikajo. Ravno obratno, napredujejo 7, vedrim optimizmom in s trdo vero, da oni, ki je s svojim narodom, ne more propasti, da mora zmagati oni, ki pošteno in nesebično dela. Da so takšni, so pokazali s svojim dosedanjim delom ...«
Zajedalci na Slovenskem.
»Učiteljski tovariš« prinaša v svoji številki z dne 27. januarja t. 1. uvodnik: Zajedalci.
Tudi ta uvodničar je posvetil svoj članek mladim učiteljem. Žal, le v obratnem smislu' Odreka jim vsako dobro voljo in razumevanje za organizacijo, jim očita utilitaristično pojmovanje svojega dela in dolžnosti ter brezbrižno stanje ob strani lastne stanovske organizacije, ki edina lahko nudi možnost organiziranega in sistematičnega dela na šolskih in prosvetnih vprašanjih.
»Vedno pogosteje se čutijo pritožbe, da se zlasti najmlajši tovariši in tovarišice z vso skrbnostjo ogibljejo svoje stanovske organi-
Prešeren, slika 10 din. Prešeren: Poezije, broš. 20 din.
—	Poezije, vez. 30 din.
—	Zbrano delo, broš. 40 din.
—	Zbrano delo, vez. 55 din., celo usnje 90 din.
Minervin »Svetski atlas« s 50 zemljevidi in natančnim opisom, 300 din.
A<v	.¿o -«v. t »trd TT^Z
k; ->iai ¡c .-si.» iviD?^ 2»*..
zacije ter ne kažejo napram delu svojih požrtvovalnih kolegov ničesar razen suvereno odklonilnega posmeha.« (Podčrtal P. Š.)
Kje so vzroki?
Zelo značilno je, da sta uvodničarja dveh sekcijskih glasil JUU skoraj istočasno, a na različnih koncih in z različnimi ugotovitvami načela problem najmlajše učiteljske generacije.
Na Hrvatskem: Mlado učiteljstvo prebuja s svojim pionirskim delom stanovsko zavest in sodelovanje tudi starejših tovarišev, povzroča kipenje med učiteljstvom ter žanje simpatije in priznanja učiteljstva in naroda.
Pri nas: Mladi učitelji, »ti nekdanji kulturni gorečneži, ki so še pred kratkim ugotavljali slovensko javnost o svojem hrepenenju po žrtvah za narod jn njegovo kulturo«, pa — »se s skrbjo ogibljejo svoje stanovske organizacije ter ne kažejo do dela svojih požrtvovalnih kolegov ničesar...«, še več, oni so celo »paraziti v lastnih vrstah«.
Kako je to mogoče? Ali odgovarja po slednja ugotovitev res popolnoma resnici? Kje so vzroki? Končna uvodničarjeva ugotovitev, da živimo v »dobi, ko sta parazit in pamet postala sinonima, ne more v polni meri veljati za večino mlajšega učiteljstva.
Več širokogrudnosti in razumevanja!
Mnogo vzrokov leži tudi drugod. V bistvu ločimo tu karakteristične učiteljske tipe. To je učitelj — borec za svobodo in neodvisnost učiteljstva in šole, učitelj egoistični koristolovec in politični konjunkturist ter končno učitelj, ki je duhovno nerazgiban in apatičen. Vsi trije karakteristični tipi so zastopani pri obeh spolih in vseh starostnih dobah.
Najmlajšo generacijo je treba predvsem razumeti!
Rojena malo pred svetovnim klanjem, doraščajoča v povojnem neustaljenem času, dorastla v svetovni gospodarski in duhovni krizi. Končno tudi brezposelna in brezpravna — na cesti. Vedno sredi abnormalnih trenj in napetosti. Vse to se je zarezalo bistveno v njo
Prof. Osterc o naših mladinskih zborih
Zamotana so pota mladega vaškega učitelja, čudovito se križajo in razvijajo. Kljub vsej navidezni enoličnosti so doživetja tako različna; v delu, naporih in iskanju novih pqti šele najdeš samega sebe. Pa že pride tako, da se na vsem lepem znajdeš v pestri družbi komponistov, vaških učiteljev in še popoldne teščih mladih literatov; živahno debatirajo o sodobni umetnosti in snujejo načrte, kako poživiti mladinsko petje po naših šolah. Naš »dobri tatička« prof. Slavko Osterc, zavit v oblake cigaretnega dima, mi drage volje dovoli intervju, kar v pisani družbi »saj smo sami domači«.
»Ali že veste, da imamo v Konjicah »Društvo pevovodij mladinskih zborov«, .ki je izdalo tudi prvo številko svoje edicije?«
»Da, vem! Prijatelj Pirnik mi je redno poročal o vsem, kadar se je kaj pomembnega zgodilo. Informiran sem skoraj o vseh nastopih mladinskih zborov že od pomladi sem, o načrtih in velikem številu zborov, ki so si nadeli častno nalogo, propagirati novejšo mladinsko zborovsko glasbo. Tudi novo edicijo, v kateri sem sam prispeval tri skladbe, imam že v rokah.«
»Kako mislite, gospod profesor, o glasbeni folklori sploh in posebej o folkloru v mladinski glasbi?«
»O folkloru v splošnem sem se zelo razpisal v beograjski reviji »Zvuk«, kjer sem polemiziral z zagrebškimi komponisti, ki smatrajo folklor za edino rešitev glasbe iz sedanjega »težkega« položaja. Hotel sem jim dopovedati in s podatki ovreči njih trditev, ker se mi zdi, da je glasba danes po svetu v takem razmahu, kakor že davno ni bila. Zlasti mi Slovenci se ne moremo pritoževati. Kdor je pred 20 leti recimo v Pragi slišal kako slovensko pesem, se je pomilovalno nasmehnil, Slovenec pa je zardel. Šele po vplivu kulture drugih narodov smo spoznali domači folklor. Folklor cenim, ampak le v pristnosti, kakor je nastal, kakor imam tudi čevlje najrajši nove, ne pa popravljenih. Odkar pa so začeli naši zbori (Trboveljski slavček) z mladinskimi skladbami hoditi po svetu, moramo stremiti za tem, da bo naša glasbena produkcija vsaj enakovredna produktom vseh drugih narodov in da ne bo capljala več 50 let za njimi. To velja za simfonično, komorno in vokalno glasbo. Če danes izvajajo moja in mojih bivših gojencev dela v evropskih in ameriških centrih, je to pač dokaz, da smo na pravi poti. Zato ponosno poudarjam, da moramo delati vedno dalje. O folkloru v mladinski glasbi sem mnenja, da nam je tukaj Adamič naredil tako dovršene priredbe narodne pesmi, da bi bilo vsako nadaljevanje v tej smeri neuspešno. Zato se mora mladinska glasba prilagoditi nivoju današnjega otro-
ka, ki je kulturno daleko nad kulturnim nivojem naše mladine prejšnjih generacij. Folklora tedaj ne odklanjam; ima pa toliko zagovornikov, da bi bil jaz med njimi odveč. Prvo edicijo »Mladinske pesmi« DPMZ moram superlativno pohvaliti, ker imam o svojih treh skladbah najboljše mnenje (drugače bi jih ne dal tiskati), nič slabšega o obeh občutenih Cvetkovih in treh šegavih Pirniko-vih. Tehnično so vse stvari, ki so v zbirki, organsko skozi in skozi dovršene in razmeroma zelo lahke za naštudiranje«.
»Kako da ste komponirali narodno besedilo?«
»Narodno besedilo je neprimerno boljše kot so narodni napevi na isto besedilo. Kar se mene tiče, sem pustil tekst popolnoma nespremenjen. Tako lepih šaljivih tekstov, kakor je n. pr. belokranjsko narodno besedilo, nam naši pesniki {z malimi izjemami) žal, še niso napisali. Resnično šegavih 1 mladinskih tekstov pa v splošnem nimamo. Ni torej čuda, da sem vzel te tekste, ker solzavih stvari ne komponiram rad.«
»Ali ste vi sprožili zamisel edicije?«
»Nisem. Sumim pa Pirnika in mlade pe-vovodje na Štajerskem. Ti se sestajajo zdaj v Račah, zdaj v Celju, Šoštanju in Konjicah, po svojih vaseh v Prekmurju, Podravju in Po-savju pa vršijo to pomembno kulturno misijo.
»Kako pa da je sedež društva pevovodij mladinskih zborov ravno v Konjicah?«
Žički učitelj Ulaga, ki sem mu trobental na ušesa že v celjski »meščanski«, kjer sva skupaj prepevala, je organiziral lani 14. marca »festival« desetih mladinskih zborov v SI. Konjicah. Tam je bil ob tej priliki sestanek pevovodij; iz tega je zrastlo društvo. Sedež društva je v Konjicah, delujejo pa zbori tudi v drugih okrajih. V kolikor sem informiran, namerava društvo ustanavljati in enotno vzgajati mladinske zbore in to v sodobni smeri ter jzvajati skladbe, ki temu ustrezajo. Seve bodo mlajši zbori peli razmeram primerne pesmi, sčasoma pa izvajali tudi sodobne kompozicije. Tudi sem slišal, da bodo letos taki »okrožni koncerti« ali »mladinski festivali« že v Račah, Šoštanju, Dravogradu, zopet v Konjicah in morda še kje. Vseh zborov, ki že vežbajo, pravijo, je nad 30. Ti fantje in dekleta so mi všeč, kar rad jih imam, ker vem, da delajo.
»Ali pa mislite, gospod profesor, bo stvar uspevala?«
»Bo. Že edicija je po kvaliteti taka, kot je še nismo imeli. Beograjska Muzička Akademija (prof D. Šolič) si je zasigurala izvedbo skladb iz te edicije, kar nas pri našem započetnem delu navdaja s ponosom.«
Marica Veganova.
Učiteljski pokret
Kal le s slovenskim mladim učiteljstvom T
ter zapustilo sledove, bodisi v notranjem zlomu in apatičnosti, bodisi v še večjem odporu in borbenosti.
Brezposelna učiteljska mladina se je sama organizirala v »Odseku brezposelnega učiteljskega naraščaja« v Ljubljani in v Mariboru ali v »Združenju brezposelnih učiteljev« z učiteljskimi krožki v Mariboru, Ptuju, Ormožu, Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Kočevju. Sami so si organizirali lastne borze dela ter razne samozaščitne in samoizobraže-valne akcije.
Najmlajši so na terenu, oni delajo!
Ti organizirani brezposelni, ki so nazorno videli in spoznali moč, vrednost in smisel lastne stanovske organizacije, so ob vstopu v službo postali tudi najaktivnejši, mladi stanovski delavci in borci. Oni so na terenu, oni delajo, tiho in skromno! Njih stremljenje je v interesu celokupnega slovenskega delovnega ljudstva, njih hotenje je pošteno, zato so tudi polni vedrega optimizma, saj se zavedajo, da ne morejo propasti, ampak zmagati.
Več prave stanovske vzgoje!
Če so tudi med mladimi še duhovno ne-razgibani, nesamostojni in do skupnih učiteljskih zadev apatični, leži mnogo krivde v tem, da niso imeli prilike, poglobiti se v zgodovino in uspehe dolgih, žilavih borb za učiteljske pravice in da ne poznajo pravega bistva in smotrov JUU ter radi tega pač ni moglo zra-sti v njih spoznanje in notranja, spontana potreba po aktivnejšem sodelovanju v stanovski organizaciji.
Vsak dan se lahko znova prepričamo, da vse organizacije, celo politične stranke, posvečajo največjo pozornost vzgoji naraščaja, kajti organizacija brez naraščaja je zapisana okorelosti in smrti. To je spoznala tudi naša sekcija JUU, saj plačuje vsak njen član obvezno v fond za stanovsko vzgojo učiteljskega naraščaja. Kljub vsemu temu in kljub številnim akcijam, ki so, žal, preveč lokaliziranc na najožjo okolico Ljubljane in Maribora, večina mladih učiteljev nikdar ni uživala prave stanovske vzgoje.
Tudi pri vstopu v sreska učiteljska društva, se razen event. pozdrava s strani predsednika na zborovanju in rednega izterjevanja članarine, novincem ne posveča absolutno nobena pozornost!
Rešitev tega problema: 1. reorganizacija fonda in akcij za vzgojo učiteljskega naraščaja, 2. izdajanje in podpiranje izdaj primerne stanovsko - vzgojne literature (n. pr. Martin Mencej: »Slovenska šola in učiteljstvo pred sodobnimi nalogami«, »Prosveta«, glasnik slovenskega Učiteljskega pokreta itd.), 3. večja prijateljsko - tovariška pozornost do učiteljev - začetnikov in njih pravilno uvajanje v organizacijsko življenje.
Več značajnosti in svobode.
Tudi med mlajšimi učitelji je znan tip učitelja konjunkturista in egoističnega stremu-ha, a tudi v vrstah starejših, žal, ne manjka tega tipa.
To so večinoma duhovno nesamostojni učitelji z vedno prožno hrbtenico ali pa tudi takšni, ki so izgubili svojo borbenost, ki so se izneverili sebi in svojemu zdravemu stremljenju, ki so prenehali biti nositelji novih misli in napredka, ki so se raje uklonili komur koli, kakor da bi tvegali.
.1.3
š . ; c. t
Cm --- Z
i i (.	j ' '¡SV". - -
-«f p'ijr vdh y U'¿a- PC":' pO-Vi.TJ: tO- .t --C
¿.•str&'-c.-- •

	. \jO Te	S''*" ' ** -
t> , ''Z*'' c	- 't—¡T, -	•> -".'i
'*•>>»*; -v -s-rtr-Ak i-J<		
•: •-'■ "íkji m H: asjte;	• tr¿ C'b	-c^-cc:, se--
;>> ' .'jí p r-'c'J?		
•,- ío >	. .. -jitS,.,	
imenu katerih piše P. Š., podpisati z obema rokama. Gre torej le za nevšečen nesporazum. V ostalem pa prepuščamo besedo našemu uvodničarju, ker nam je zelo mnogo na tem, da se to važno vprašanje vsestransko ob jasni.
Rangna lista
Popravki
1.	V VI. skupini: »Plasch Mihael« in ne »Plisch Mihael«.
2.	Zabukovec - Bevka Ivanka, učiteljica v Novi vasi, je napredovala v IX. skupino dne 8. XII. 1931. in ne 1. XI. 1933.
3.	Pizzulin Ana, učiteljica v Novi vasi, je napredovala v IX. skupino 16. III. 1932. in ne 2. III. 1933.
4.	Fister Julija, učiteljica iz Zdol, je napredovala v VIII. skupino 14. VIII. 1936. in ne 14. VIII. 1935. V rangni listi IX. skupine je pomotoma navedena.
Stanič - Judnič Mara, učit. iz Sevnice, je napredovala v VI. skupino 5. I. 1933. in ne 12. III. 1932. v VIL skupino.
Maurin Mara, učit. iz Sevnice, je napredovala v VI. skupino 5. I. 1933. in ne 5.1.1932. v VII. skupino.
Štrukelj (ne Štukelj) Frančiška, učit. v Loki pri Zid. mostu, je napredovala v VIII. skupino 23. XI. 1933. in ne 11. IV. 1934.
Štrukelj Andrej, učit. iz Vidma, je napredoval v IX. skupino 25. in ne 31. III. 1937
Splošne vesti
POJASNILO GLEDE PRAKTIČNEGA UČITELJSKEGA IZPITA
Kakor znano, se bodo 3. marca zopet pričeli praktični učiteljski izpiti pred novo ustanovljeno »državno komisijo za polaganje praktičnega učiteljskega izpita«. Na to komisijo prihajajo vprašanja, ali so se z drugačno sestavo izpitnega odbora kaJ spremenili tudi pogoji za praktični učiteljski izpit, oz. zahteve, ki se stavijo na kandidate. Zato objavljamo naslednje pojasnilo.
Vsa sprememba glede praktičnega učitelj-
otroške vrtnarice na drž. učiteljišču v Ljubljani do 1. marca t. 1. Kandidatke naj se javijo pol ure pred pričetkom izpita v ravna-teljevi pisarni.
— Neomejeno število polovičnih voženj za družinske člane državnih nameščencev. S
spremembo občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih, z dne 4. julija 1936., se je dopolnil tudi člen 8., ki se mu za 6. odstavkom dodaja tale nov odstavek: Osebe, navedene v šestem, sedmem in osmem odstavku tega člena, imajo pravico do neome-
skega izpita je samo zunanja in obstoja v jenega števila potovanj v relacijah do vštev-
Rešitev je v večji značajnosti vseh, v večjem medsebojnem prijateljsko - tovari-škem stiku, v večjem smislu za miselnost mlajših tovarišev ter končno, skupna in dosledna borba za resnično duhovno svobodo in človeško dostojanstvo učiteljstva.
Kakšna je bistvena razlika med hrvatskimi in slovenskimi razmerami?
Na Hrvatskem: vodi delo, daje inciativo in se silno upošteva mlajše učiteljstvo, ono
ima možnost uspešnega uveljavljen j a in udej-stvovanja, zato žanje uspehe, priznanja in simpatije.
Na Slovenskem: mlado učiteljstvo ne vodi, njegove inciative se premalo upoštevajo, ono se težko uveljavlja in še teže uspešno udejstvuje, zato ne žanje velikih, vidnih uspehov, ne javnega priznanja, ne iskrenih simpatij, ampak se baje izogiblje organizacije in postaja celo — »parazitstvo v lastnih vrstah«.
Spremenite vzroke in verujte, spremenile se bodo tudi posledice!
Tudi v tem, da marsikdo dobre volje in resnega hotenja najmlajših tovarišev noče videti, ne priznati, ne upoštevati in ne ceniti, da se marsikdo noče oprijeti njihovih stremljenj, ampak jih a priori odklanja, zahtevajoč od njih, da le pohlevno capljajo za drugimi, da le mirujejo in se učijo od starejših«, tudi v tem je važen vzrok, da nekateri najmlajši stojijo apatično ob strani in zaposlujejo svoje energije drugod, kjer naletijo na prijazno razumevanje!	P.
Opomba uredništva. Priobčujemo zgornji članek našega mladega tovariša in sicer ne iz razloga, ki ga je poklical na plan, marveč zaradi mnogih resnic, ki jih vsebuje kljub napačni tarči, proti kateri strelja svoje puščice. Naš članek je bil naperjen proti dotičnim »tovarišem«, ki se nočejo organizirati ter bi ga morali prav oni mladi, agilni tovariši, v
tem, da se bodo v vsaki banovini ti izpiti vršili odslej samo pred eno komisijo, ki bo za dravsko banovino v Ljubljani in da ta komisija ne bo več sestavljena samo iz profesorjev na učiteljišču, ampak bodo kot izpraševalci fungirali tudi profesorji ljubljanskih srednjih šol. Zahteve pa, ki se bodo stavile na kandidate, ostanejo povsem iste kakor doslej. Sprememba je samo zunanja in je postala neobhodno potrebna zaradi visokega števila kandidatov za praktični učiteljski izpit. Ker je začasno na učiteljiščih zelo malo razredov in torej tudi zelo malo učnih moči, so bila n. pr. lansko leto državna učiteljišča marsikje skoraj tretjino šolskega leta brez pouka tako važnih predmetov kakor so narodni jezik, zemljepis, zgodovina in pedagogika s šolskim delom. Odslej bo pa z začasno okrnitvi-jo pouka, ki bo potrebna zaradi teh izpitov, prizadetih več šol, toda v razmeroma neznatni meri, ker bo s posameznih zavodov pritegnjen k njim samo po en učitelj ali dva.
»Državna komisija za polaganje praktičnega učiteljskega izpita« Predsednik: Dolenc.
t FERDINAND VUSER
Pod obronki Ratitovca, ki je na svojem vrhu pognal in kot kaplje krvi iztisnil iz sebe najlepše cvetje naših Alp, si se, popotnik, poslavljal od večerne zarje, ki je kakor mogočen koral legla čez vrhe in bledo zamrla na obronkih skalnih Karavank . ..
Tako tih in skromen si bil, da smo komaj vedeli za Te, a vendar tako naš, da se sedaj od praznote plašni spogledujemo in še težje premišljujemo. Kaj bi govorili o Tvoji službi in delu, sredi katerega si omahnil!
Ali je res, da nas ne bo več razveseljeval Tvoj odkriti smeh in nas ne bo več vzpodbujala Tvoja iskrena beseda, ki je bila sama najbolj tolažbe potrebna? Mar je res že tako dolgo, ko je v cvetju seč sladko duhtela in je kos v goščavi, a Ti še slaje pel?...
Mi vsi, ki še se borimo, Ti spletamo v tovariški spomin topel venec naših čustev in Ti ga pošiljamo tja, kjer nam »lunica, zvezdica, je za goro šla« ...
Ferlinc A.
—	Šolskim upraviteljem. Računovodstvo prosvete kraljevske banske uprave, odd. VIL, priporoča vsem šolskim upravam, naj pravočasno pošljejo plačilne sezname za marec 1938. tudi onih srezov, pri katerih se je izplačilo službenih prejemkov za februar 1938. zakasnilo zaradi neotvoritve kreditov. Unikati in duplikati plačilnih seznamov za marec naj dospejo do 5. marca na računovodstvo, da ne bo zamud pri prihodnjem izplačilu.
—	Praktični učiteljski izpiti se bodo v bodoče vršili za vse učitelje pripravnike iz dravske banovine samo pred državno komisijo za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Učitelji pripravniki, ki so izpolnili pogoje za opravljanje zpita in so namenjeni v tem šolskem letu delati izpit, naj se takoj prijavijo za izpit in naj vložijo prošnjo za določitev termina. Izpiti se bodo vršili po skupinah do 30 kandidatov. Prošnje je treba kolkovati z državnim kolkom za 10 in 20 din ter jih poslati po uradni poti na naslov: Državna komisija za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Prošnjam je treba priložiti: 1. diplomsko izpričevalo; 2. državljansko izkaznico, oboje v originalu; 3. kratek življenjepis, kolkovan s kolkom za 4 din; 4. izvod iz uslužbenskega lista. Izjavo o zdravstvenem stanju bo vsak kandidatka) podpisal pred pričetkom izpita. Prva skupina bo pričela z izpiti 3. marca t. 1.
—	Praktični izpiti za otroške vrtnarice (zabavilje) se bodo pričeli v petek, dne 1. aprila t. 1., ob osmih zjutraj na drž. učiteljišču v Ljubljani. Prošnje morajo biti kolkovane z državnim kolkom za 10 in 20 din in opremljene v smislu čl. 3., odstavek 2, začasnega pravilnika o opravljanju izpita za otroške vrtnarice. Priloge so: spričevalo, državljanska izkaznica, izvod iz uslužbenskega lista, kratek opis življenja in zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti za delo otroške vrtnarice. — Nasloviti in poslati je treba prošnje po uradni poti na izpitni odbor za praktične izpite za
ših 20 kilometrov. Ta potovanja se ne vštevajo v število 24, oziroma 6 potovanj s popustom, ki gredo tem osebam po tem členu.
Raznovrstna poljska, of>rytptlfl zelenjadna in cvetlična S&iiMZIMp
hrano in zdravila za ptice dobite po najugodnejših cenah in v najboljši kakovosti pri tvrdki
M.BERDAJS, prej Jos. Urbanfč,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 8, Maribor, Vetrinjska ulica 30.
— Učiteljska društva bi morala poslati mesečne prijave sekciji v smislu čl. 6. Poslovnika najkasneje do 10. vsakega meseca. Sko-ro vsa društva, kar moramo pohvalno omeniti, se drže tega reda. Zaostala so le: Društvo Črnomelj za december in januar, društvo Maribor levi breg za november, december in januar ter društvi Škofja Loka in Šmarje Rogatec za januar. Prizadeta društva prosimo, da to zamudo čimprej urede. Istočasno apeliramo na vsa ona društva, ki dolgujejo sekciji na članarini, da svoje obveznosti napram njej čimprej likvidirajo, ker je drugače točna administracija naravnost nemogoča. Če tudi v tem pogledu ne bo reda, bomo primorani izdati listo vseh društev, ki so na dolgu z večjimi zneski.	Uprava JUU.
Šolska upraviteljstva oziroma krajevne šolske odbore prosimo, da poravnajo naročnino Popotnika za tekoče upravno 1. 1937./38. Večina šol je našemu pozivu že sledila, vendar pa je še tretjina takih, ki še niso poravnale letošnje naročnine. To bodo posamezna šolska upraviteljstva, ki tega do sedaj še niso mogla storiti, lahko poravnala ob tretji dotaciji banovine iz partije IV/2 (obvezni listi) proračuna B za leto 1937./38. — Staro, a še ne poravnano naročnino iz prejšnjih let naj kraj. šolski odbori, v kolikor je ne bi mogli kriti iz tekočih sredstev, vneso v proračun upravnih občin za leto 1938./39. pod poglavjem »Ureditev obvez šolski občini iz preteklih proračunskih let«. Na ta način upamo, da bo v letu 1938. celotna naročnina «Popotnika« poravnana. IPri nakazilih se poslužujte edinole položnic št. 11.153, ki bodo priložene prihodnji številki Popotnika. Za silo lahko uporabljate tudi kupljene položnice, napišite pa vedno številko 11.153 in Jugoslovensko učit. udruženje v Beogradu, sekcija za drav
—	Popust na češkoslovaških železnicah v 1. 1938. pri potovanju v ČSR. Uprava češkoslovaških železnic, z ozirom na 20. obletnico obstoja Češkoslovaške Republike in jubilejni X. vsesokolski zlet v Pragi, nudi obiskovalcem ČSR iz tujine v sezoni od 1. maja do 31. oktobra 1938. izjemoma splošen 50% popust in sicer že po 6-dnevnem bivanju na ozemlju ČSR. Ta popust velja za obiskovalce tako čsl. zdravilišč, kakor tudi drugih krajev ČSR in to ne le za potovanje nazaj, ampak sploh za vsa posamezna potovanja po ČSR. — Da dobi inozemski obiskovalec ČSR omenjeni popust, se mora izkazati pri blagajni le s svojim potnim listom in zato ni potreba, da si potniki nabavijo kontrolne listke, ki so bili predpisani v prejšnjh letih.
—	Himen. V četrtek, 27. januarja t. 1., se je v Mariboru poročil tovariš Andrej Stefan-ciosa s tovarišico Almo Mulejevo, oba iz Stu-denic pri Poljčanah. Čestitamo.
—	Legija koroških borcev sporoča svojim članom in nečlanom: Predstavniki Zveze le-gionarjev za osvoboditev severnih krajev, v kateri je včlanjena tudi naša organizacija, so se pretekli teden vrnili iz Beograda. Akcija glede uresničenja naših zahtev je v teku. Ker so v ta namen potrebni tudi statistični podatki, pozivamo zadnjič vse reflektante na priznanje dobrovoljstva, da se do 25. februarja t. 1. zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred Škofijo 18/1., pismeno ali ustno ob delavnikih med 17. in 19. uro. — Smatrajte to vest za poslednje vabilo k prijavi. — Za pismen odgovor in pojasnila priložite znamko za 2 din. — Popisovanje reflek-tantov se bo definitivno zaključilo dne 25. februarja 1938.
—	Protituberkulozna zveza v Ljubljani
obvešča vsa šolska vodstva in uprave občin, da bo poslala prvo letošnjo številko svojega glasila »Delo proti tuberkulozi« vsem šolam in občinam — tudi onim, ki niso naročene na glasilo —, ker je v tej številki poročilo o končnem uspehu protituberkuloznega tedna 1937., iz katerega je razvidno, v koliko so se posamezne šole in občine odzvale v tem tednu. Glasilo naj se Protituberkulozni žvezi ne vrača. Zveza ponovno apelira na vsa šolska vodstva in uprave občin, da se naroče na naše glasilo, ki stane letno le 10 din, kar je ponovno tudi kraljevska banska uprava s svojimi okrožnicami priporočala.
—	Pri malih naročilih stane poštnina več. kakor je vredno blago, zato naročajte vse tiskovine po možnosti za vse leto skupaj. S tem si prihranite delo, nam pa nepotrebne poštne stroške.
—	Vse za mamico. Velika in lepa izbira mladinskih skladb za materinski dan bo v glasbeni ediciji »Materinski dan«, ki bo izšla v začetku meseca marca t. 1. Učiteljski pevski zbor, ki bo delo izdal in založil, hoče s tem nuditi učiteljstvu gl. priročnik, da ne bo imelo nepotrebnega dela z iskanjem po raznih knjigah in pesmaricah. Na 32 straneh bo za uvod govor o materi, dva glasbena igrokaza ter 22 strani eno, dvo in troglasnih skladb, ki so primerne za vsako starostno stopnjo ter vsak mladinski zbor. Pesemce so prispevali naši najznačilnejši skladatelji, so preproste ter polne otroškega veselja. Ker bo kljub svoji obsežnosti in uporabnosti nizke cene, upamo, da bo našla pot v vsako šolo. Prednaročila sprejema UPZ v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
—	Pojasnilo. V predzadnjem »Učiteljskem tovarišu« je bilo pojasnilo o kolkovanju računov in odrezkov položnic. Pojasnilo je bilo točno, le manjkala je pripomba, da je Učiteljska tiskarna oproščena % % kolka.
—i Upokojeni so: Anton Kadunc, Sv. Gregor, Marija Premrov, Petova vas, Marija Grošelj, Ljubljana, Marija Kržišnik, Preska, Matilda Čuk, Dolsko.
—i Za šolske upravitelje so postavljeni: Alojzij Majhen, Ptuj, Fran Gruden, Planina pri Šmarju, Karel Černigoj, Podčetrtek, Ivan
_____ ________j_ ____„____,_____j_______ Mihelčič, Brezovica pri Ljubljani, M. Pivec,
sko banovino v Ljubljani, ne pa »Uprava 'Žalec, Stanislav Skošič, Zg. Rečica, Ivan Sta-Popotnika«, ker nima ta svojega čekovnega nič, Brahonci, Matej Tomažej, Sv. Tomaž,
računa. — V kratkem dobite potom svojega društva tudi seznam vseh šol — dolžnikov »Popotnika« in prosimo ponovno vse, da ta naš apel upoštevate.
Ptuj, Jože Zupanek, Orla vas, Celje, Miroslav Kegelj, Hoče, Josip Kicar, Maribor, Kri-sta Hafner, Ljubljana, Ivan Preželj, Trbovlje -Vode.
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, pros veti in JUU
—1 »Nezadostne spremembe zakona o šolskih knjigah«. Pod tem naslovom priobčuje »Trgovski list« od 26. I. zanimiv članek, v katerem se zavzema za popolno prostost poslovanja, ki naj se zagotovi zasebnim založbam učnih knjig. Članek pravi med drugim: Mi pa smo proti vsakemu monopolu pri izdaji šolskih knjig, ker je ta monopol čisto nepotreben, o čemer smo se tudi že prepričali. Država ima s tem, da mora vsaka knjiga imeti apro-bacijo prosvetnega ministrstva, itak dovolj veliko ingerenco, da ne bo v šolski knjigi nič napačnega. Drugih skrbi pa državi tudi imeti ni treba in naj prepusti te skrbi zasebnim založbam, ki bodo že poskrbele, da bodo šolske knjige dobre in tudi cenene.
—1 O splošnem odporu proti monopolu državne tiskarne piše »Trgovski list« od 26. januarja in poudarja, da prihajajo iz vse države složni protesti proti temu monopolu.
—1 O slovenskih šolskih knjigah z ozirom na spremembo zakona o šolskih knjigah, priobčuje »Slovenec« dne 27. I. uvodnik, iz katerega ponatiskujemo sledeče odstavke: Dr
žavni monopol naj bi se po tej odredbi omilil tako, da bi bili za vsak predmet šolskega pouka poleg državne izdaje dovoljeni še dve zasebni izdaji, odobreni po nasvetu glavnega prosvetnega sveta od prosvetnega ministra. — Osnutek zakona prav nič ne skriva, da išče država z lastno založbo vire dohodkov, predvsem za gradnjo novih šol. Zato je popolnoma naravno, da se bo zasebno založništvo, čeprav je v omejenem obsegu po novem načrtu dovoljeno, na vse načine oviralo. Kateri ravnatelj, profesor ali učitelj si bo upal dosledno uvesti učbenike zasebne slovenske založbe in se tako zameriti pri najvišji šolski upravi? — Kar se tiče določbe novega osnutka, da bodo učne knjige v dravski banovini imele slovensko besedilo, kar je nekaj samo po sebi umevnega, pa moramo reči, da za nas učna knjiga ni slovenska že tedaj, če je pisana v slovenskem besedilu, ampak knjiga mora zrasti tudi iz našega domačega sveta, iz našega slovenskega narodnega občutja, iz našega nravstvenega nazora in slovenskega kulturnega kroga. — Vprašanje slovenske učne knjige je vprašanje naše slovenske kulture in
naše samouprave. Če katera stvar spada v samoupravo, spada prav gotovo v samoupravo vprašanje slovenske šole in slovenske učne knjige.
—1 Zanimiva polemika glede slovenskih učbenikov se je razvila med »Jutrom« in »Slovencem«. Na »Slovencev« uvodnik od 27. I. odgovarja »Jutro« od 28. I. in piše med drugim tudi: Seveda je cela vrsta šolskih knjig, ki so za vso Jugoslavijo lahko enake. O matematiki, fiziki, o kemiji in prirodoslovju ter podobnih stvareh se ne da drugače pisati v cirilici kakor v latinici, v slovenščini kakor v srbohrvaščini. Toda glasilo Kopitarjeve ulice postavlja za vse učne knjige v dravski banovini načelo, da »morajo zrasti iz našega nravstvenega nazora in slovenskega kulturnega kroga«. Na te trditve pa odgovarja »Slovenec« od 29. I. in jih zavrača.
—1 Res čudna zadeva. Da se šole ne gradijo, ker ni denarja, je stara stvar, toda da bi se šole ne gradile zato, ker ni načrtov, to se ne dogaja vsak dan. Zgodilo pa se je to v Črnomlju, kjer imajo sicer denar za šolo, a manjkajo jim načrti. O tem poroča »Jutro« od 30. I.
—1 Meščanska šola išče strehe. Pod tem
naslovom prinaša »Jutro« od 1. II. članek, v katerem razpravlja o meščanski šoli v Litiji, ki so ji dosedanji prostori odpovedani.
—1 O resolucijah društva »Krščanska šola« piše »Jutro« od 2. II. in pravi ob koncu članka: Društvo krščanska šola je poslalo svoje resolucije ministrstvu prosvete, sklicujoč se na predpise rimskega kanonskega prava in z utemeljitvijo, da ima cerkev »neod-stopno pravico in obenem neodvezljivo dolžnost, nadzirati vso vzgojo svojih otrok in vernikov v vseh javnih in zasebnih ustanovah, ne samo z ozirom na verski pouk, ki se v njih vrši, ampak tudi z ozirom na vse druge stroke in zlasti z ozirom na vse odredbe, ki so v zvezi z vero in moralo.
—1 »Naš glas« od 1. februarja prinaša v ponatisu nekaj važnih odstavkov članka »Sprememba uredbe o draginjskih dokladah«, ki je izšel v 25. štev. »Učiteljskega tovariša«.
—1 Kmetijsko šolstvo je v savski banovini dokaj lepo razvito. Imajo nižjo kmetij sko šolo v Slav. Požegi, vinarsko in sadjarsko šolo v Petrinji in Božjakovini, poljedelsko -živinorejsko šolo v Gospiču, vrtnarsko šolo v Božjakovini, gospodinjsko šolo v Novem dvoru pri Zaprešiču, v Božjakovini in v Novem. Razen tega prirejajo veliko število 3—5 mesečnih gospodinjskih tečajev ter kmetijske, vinogradniške in zadružne zimske tečaje. V Križevcih je štiriletna srednja kmetijska šola, v Zagrebu na univerzi pa visoko - kmetijsko - gozdarska šola. V savski banovini imajo torej popolnoma organizirano kmetijsko šolstvo od najnižje do najvišje stopnje. Mero-dajni činitelji so na delu, da izgradijo še mnogo večje število stalnih zimskih kmetijskih šol, tako za kmečke fante, kakor za kmečka dekleta. Pri tem jih vodi spoznanje, da je v kmetijski proizvodnji, več kot kje drugje, človek oni činitelj, o katerem se mora voditi največ računa baš v interesu same proizvodnje. Pri imenovanih šolah je povsod večje ali manjše kmetijsko gospodarstvo. V celem ima banovina samo pet kmetijskih posestev. (»Kmetovalec« 15. I.)
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: M. K. iz P.? Ali ima učitelj pravico do celomesečne stanarine in kuriva, če je razrešen službe z dnem 15. istega meseca?
Odgovor! Ker sta stanarina in kurivo zakonito sestavna dela učiteljske plače in se morata ti dajatvi izplačevati kot drugi prejemki vnaprej, je nedvomno, da pripadata učitelju do konca meseca, v katerem je razrešen, kot drugi prejemki, po določilu § 112. U. Z.
—§ Odgovori na vprašanja: S. B. iz M.?
Ako imate originale dokumentov pri prošnji za ponovni sprejem v drž. službo, priložite prošnji za pripust k prakt. izpitu overovljene prepise dokumentov in pojasnite v prošnji to okolnost. Izvod iz Uslužb. lista, ki ga morate priložiti, naj Vam izda sres. načelstvo, v katerega območju ste službovali pred vojaško službo.
Prošnjo vložite takoj. Komisija odloči z ozirom na število priglašencev, kdaj boste polagali izpit, to pomeni »določitev termina«.
Izpiti se bodo vršili po starem načrtu. Takse se ne bodo plačevale.
V učiteljskem domu morete dobiti stanovanje in hrano le v času počitnic, ker je drugače vse zasedeno.
Moški otroci uživajo vozne olajšave na železnici do polnoletnosti.
Naša gospodarska organizacija
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
zadnjih dneh januarja t. 1. vam je poslala zadružna uprava US položnice, s katerimi nakažite članski prispevek za 442. do 444. smrtni primer. V januarju 1938. so umrli ti zadružniki: Jaklič Franc, Ljubljana; Pogačnik Fra-njo, Št. Vid, in Punčuh Leopold, Dol. Logatec. Samski zadružniki nakažite 16 din, zakonski pari 31 din. — Zadružniki, ki imajo večje zaostanke, so prejeli pismene opomine. Uprava vljudno prosi vse te, da naj ne odlašajo s poravnavo. Kdor nakaže vsak mesec redni članski prispevek, se mu to skoro nič ne pozna; če pa odlaša s plačilom po več mesecev, potem je znesek visok in ga je teže poravnati. Zato: Nakazujte članski prispevek redno vsak mesec!
Učiteljska tiskarna Stanovska organiszacifa JUU
—t Zadružnike Učiteljske tiskarne pro
simo, da pri vsakem naročilu zabeležijo svojo zadružno številko. Pri osebnem nakupu naj se legitimirajo z zadružno knjigo, ker ni mogoče, da bi uslužbenci poznali vseh 563 zadružnikov.
—t Izredno nizke cene mladinskim knjigam veljajo le še kratko dobo, kolikor še niso razprodane. Šolam dovoljujemo brez obresti daljši rok za odplačilo.
—t Pri naročilih na položnicah ni treba znamk. Navedite za kaj je poslani denar ali napišite številko računa.
—t Bezjakova vzgojeslovja nudimo šolam in učiteljem vezana po 10 din.
—t Vsi zavedni učitelji (-ce) bodo 1. 1938. pristopili k Učiteljski tiskarni. Delež 250 din, ki se lahko plačuje v obrokih. Kdor učitelj — zadružnik Učiteljske tiskarne.
—t Večkrat bi rabili kako primerno darilo, a ga ne zmorete, ker si še niste otvorili tekočega računa, da bi mesečno pošiljali manjše zneske. Prijavite se Učiteljski tiskarni ali poverjeniku vašega društva.
—t Izpisek obračuna z dnem 31. dec. 1937 so dobile vse šole, ki so še imele zastanko iz leta 1936. Šole, ki imajo neplačane račune le iz leta 1937., dobe izpisek z dnem 31. marca 1938., da ga bodo poravnale iz novega proračuna, če ga ne bodo že prej plačale.
—t Tudi učiteljem (-icam), ki imajo tekoči račun, smo poslali izpiske radi kontrole, drugi tovariši(-ce) dobe pa v kratkem poziv za plačilo. Zneski so pogosto malenkostni, da je škoda za papir in znamke — pošljite raje brez opomina.
Mladinska
—mm V kritični reviji za mladinsko književnost »Uhor«, ki izhaja v Pragi, je izšel 5 strani dolg članek, ki goVori o slovenski mladinski literaturi jn o pomenu »Mladinske matice« za razvoj mladinske književnosti pri nas. Članek je na"pisal toV. Albert Žerjav. Ob priliki bomo sfkuš&li prinesti V prevodu vsaj krajši izvleček.
—mm Seja literarnega odseka Mladinske matice bo v soboto, 12. februarja, ob 18. uri, običajna redna seja pa istega dne ob 20. uri.
—mm Ocene. »Slovenec« z dne 27. I. piše o 4. številki »Našega roda«: Med sedanjimi mladinskimi časopisi se po razkošni opremi in doneski odlikuje najbolj »Naš rod«. — Uvodno povest piše A. Adamič iz življenja športnikov, drugo pa Bevk iz življenja pestr-ne na kmetih. Bevk je prispeval tudi lepo legendo o Mariji v Landrski jami. Ribičič je konfrontiral dva različna božiča med seboj: pri bogatinu in ubožcu, ki pa se najdeta v skupni božični misli. Utva piše o teti Berti, kar lepo ilustrira Ks. Prunkova. Med pesmimi omenja A. Debeljakove pesniške oznake prirode (akacije, veverice, bukev), Ločni-škarjeve kolednice iz okolice Škofje Loke in Kunčičevo »Mlada smučarja«. Ribičič je že prispeval tudi tekst k slikanici »Tine in živali«. V poučnem delu opisuje v leposlovni obliki življenje na ljubljanskem gradu v predkristusovem času Kunaver, Ingolič pa življenje savinjskih splavarjev. Številko so ilustrirali Tone Kralj, H. Smrekar, Ks. Prunkova, N. Pirnat, Lj. Ravnikar, Mara Kraljeva, Oton Gaspari, Fran Mihelič itd.
—mm O Cerkvenikovem »Ovčarju Runu« je prinesla ugodno oceno »Delavska politika« od 26. januarja.
—mm O 5. številki »Našega roda« je prinesla krajšo notico »Mariborer Zeitung« od 30. januarja.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Tajništvo prosi članstvo UPZ, da
pravočasno odpošlje svoje izjave na okrožnico, ki jo je pred kratkim prejelo, ker jih bo potrebovalo v prošnji za dopuste.
Šolski radio
—r XIX. teden. Torek, 8. februarja: »Prešernova proslava ob obletnici smrti«; izvaja poizkusna ljudska šola v Ljubljani. Razpored:
1.	O Prešernovem življenju. (Govor.)
2.	Mladina ob stoletnici Prešernovega rojstva. (Recitacija Zupančičeve pesmi.)
3.	Zdravica. (Petje šolskega zbora.)
4.	O Vrba! (Recitacija.)
5.	V spomin Andreja Smoleta. (Recitac.)
6.	Kam? (Zbor.)
7.	Sonet nesreče. (Recitacija.)
8.	Otok blejski. (Samospev s spremljeva-njem klavirja.)
9.	Uvod h krstu pri Savici. (Recitacija.) 10. Triglav. (Zbor.)
Petek, 11. februarja: »V deželi polnočnega sonca«; gdč. Julija šušteršič. Razpored: I. 1. Po Islandiji.
2.	Odlomek iz Svessonovega dela: Noni.
3.	Griegova skladba (posnetek na plošči). II. 1. V ledenem pasu in na otokih Svalbard.
2.	Griegova skladba (posnetek na plošči).
3.	Odlomek iz norveške književnosti. III. Po Norveški.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 6. februarja, ob 17. uri predavanje: »Gospodarska navodila in tržna poročila«.
Iz izvršnega odbora
NAPREDOVANJE UCITELJSTVA
Mnogi člani se obračajo na udruženje za posredovanje glede napredovanja, j O priliki principielne intervencije smo rvedeli, da je sestavljena rangna lista, in da se bodo napredovanja vršila točno po principu kdaj je kdo pridobil pravico do napredovanja.
Za napredovanje bo udruženje posredovalo samo načelno. Glede ekspeditivnosti prošenj za napredovanje in eventualnih ovir so najprej dolžna intervenirati sreska društva pri sreskih načelstvih, a pri banskih upravah sekcije JUU.
V posebnih primerih naj se članstvo obrača rednim potem na udruženje, nikakor pa ne z osebno naslovljenimi pismi predstavnikom Udruženja. — Privatna pisma se ne bodo upoštevala.
To obvestilo velja za vse one, ki so se doslej obračali na udruženje za posredovanje v pogledu napredovanja.
Beograd, 27. januarja 1938. P. br. 298/38.
PISANJE PRIVATNIH PISEM NA JUU
Mnogi člani organizacije se s privatnimi pismi v personalnih zadevah obračajo neposredno na posamezne člane uprave.
Članom uprave je fizično nemogoče reševati vse predmete; poleg tega se zgubi mnogo časa z iskanjem podatkov. S tem se delo ku-piči na škodo zainteresiranih, a poleg tega trpi splošna stvar, ker člani uprave ne utegnejo reševati splošna vprašanja. Zaradi tega je treba, da .se članstvo samo rednim potem obrača na centralo, a organizačne edinice dostavljajo centrali popolnoma ugotovljene in dokumentirane predmete.
Beograd, 27. januarja 1938. P. br. 299/38.
—iz Pozdravne brzojavke in izjave solidarnosti sta izvršnemu odboru poslali sledeči društvi JUU:
Sresko drušlvo Sarajevo.
Sresko društvo Petrinje.
Iz druitev
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO bo zborovalo 12. februarja 1938. v Zidanem mostu. Potek zborovanja: I. Slavnostni del: Izvršitev priznanic ukopojenim tovarišem - prvakom: Lebarju, Bučarju in Plavšaku. — II. Predavanje: Dr. R. Kolarič: Novi slovenski pravopis in šola. (Če vas v pravopisu kje žuli čevelj, potožite referentu, ki bo po predavanju zdravil slične rane!) — III. Stanovske zadeve: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in situacja. 3. »Gospodarski dan«. (Poročilo o učit. gosp. ustanovah.) 4. Slučajnosti.
Čas zborovanja javimo šolam pismeno. —- Z ozirom na slavje pričakujemo sijajnega odziva. Nq — kako pa je s članarino?!
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU bo zborovalo v soboto, dne 12. februarja t. 1., v Velenju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Naša zborovanja — referira J. Vreže. 3. Naše gospodarske ustanove — referira tov. Sadar. 4. Navodila za zbiranje materiala v svrho gospodarskega in socialnega študija šolskega okoliša. 5. Slučajnosti. — Pričetek zborovanja točno ob 9. uri. — Udeležba je članska dolžnost!
- JUU SRESKO DRUŠTVO BREŽICE
bo zborovalo v soboto, dne 12. februarja 1938. ob 10. uri v prostorih ljudske šole v Brežicah. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in delegatov. 2. Predavanje tov. Tomšiča: Problem zanemarjene dece. 3. Slučajnosti. — Odbo-rova seja ob pol 10. uri.	Predsedstvo.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo zborovalo dne 12. februarja ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu referat tov. Verka: »Naša vas in učiteljevo delo v šoli«. Pol ure pred zborovanjem je skupna seja upravnega in- nadzornega odbora. Naj bo udeležba polno-številna.	Odbor.
JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo v soboto, dne 12. februarja t. 1., v Gornji Radgoni, z začetkom ob 10. uri. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu »Gospodarski dan«, referat tovarišice Prelogove: Krajevni življenjski standard in najobhodnejši življenjski minimum ter nadaljevanje Porekarjevega predavanja o potovanju v Pariz. — Obenem pozivamo članstvo, da plača članarino, mesečnih 17 din.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo zborovalo v soboto, dne 12. febr., ob 9. uri v Ormožu. Tov. Knafelc Alojzij bo predaval o temi »Osebnost učitelja v šoli«, tov. Megla Milan bo poračal o naših stanov-sko-gospodarskih ustanovah, tov. Belšak Lju-devit pa bo podal nekaj spominov iz italijanskega ujetništva.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo zborovalo v soboto, dne 12. februarja, ob 10; uri dopoldne v ljudski šoli v Kozjem ^z običajnim dnevnim redom in predavanjem tov. Kerta Jožefa, šolskega upravitelja na Pil štanju: »Življenje v Bosni«. — Bodimo točni!
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO CELJE bo
zborovalo v soboto, dne 12. februarja t. 1., s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne ^ mestni ljudski šoli v Celju. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje tov. Franja Rejca: »Moje učiteljevanje med južnimi brati« in poročilo tov. Ane Županove o pomenu in nalogah odseka učiteljic. — Knjižnica bo poslovala. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD bo zborovalo dne 12. februarja 1938. v Radmirju, po prihodu avtobusa. — Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Dopisi. 3. Gospodarski dan učiteljstva. 4, Sodobni pouk po Vrane - Dolganovem učnem načrtu. 5. Učiteljski pokret. 6. Slučajnosti. — Apeliramo na vašo stanovsko zavednost in pričakujemo pol-noštevilne udeležbe, zlasti tovariše in tovarišice iz gornjih krajev želimo pozdraviti na tem zborovanju. Pridite!	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA se je odločilo, da bo tudi sodelovala pri zboru učiteljstva, ki bo v soboto 5. februarja 1938. ob pol devetih v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani, in vabi svoje člane k polnoštevilni udeležbi.	Uprava.
= JUU SRESKO DRUŠTVO PTUJ bo
zborovalo dne 12. februarja v Ptuju v Mladiki z običajnim dnevnim redom. Predaval bo prof. Baš o skupnih nastopih kmeta v zgodovini, ali pa prof. F. Sušnik o novem pravopisu. To zborovanje bo stanovski gospodarski dan Pridite vsi!	Odbor.
Vsakovrstna svila in druge specialiiete za maske
A.&E. SKABERNE
LJUBLJANA
ALI OGLASI
Mali oglasi, ki slnflj» t posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—
FR. P. ZAJEC
llpriin optik Llubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, sčipalnike, barometre toplomere risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
ZAMENJAVA
Učiteljica na mestni šoli v Celju zamenja svoje službeno mesto s službenim mestom v Ljubljani. Dopisi naj se pošljejo na upravo »Učit. tovariša« pod šifro »Učiteljica«.
DAMSKA KONFEKCIJA A . P A U L I N
sporoča, da otvori svoj novi, velikomestno urejeni lokal v Ljubljani, v Šelenburgovi ulici št. 1
dne 8. februarja,
založen z naje1egantnej širni modeli pomladne mode ter Vas vabi k obisku.