Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, adgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina : znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. •	Štev. rač. poštne hran. 12.549
I. LITO
Murska Sobota, 3. septembra 1939.
ŠTEV. 25.
Po sporazumu
Vlada je prejšnji petek podala, z ozirom na novi položaj, svojo ostavko. Sestava nove vlade je bila poverjena zopet g. Cvetko-viču, ki jo je v najkrajšem času sestavil. Predsednik vlade je Dra-giša Cvetkovič, podpredsednik pa Dr. Maček. Od Slovencev je v novi vladi Dr. Miha Krek kot minister za zgradbe.
Narodna skupščina in senat sta bila razpuščena. S kraljevim ukazom se bo določil dan volitev narodne skupščine za novo štiriletno dobo. Volitve v senat se bodo vršile na eno izmed nedelj 1.1.
Ustanovljena je Banovina Hrvatska s samostojno zakonodajo in široko samoupravo. Za prvega bana je imenovan narodni poslanec dr. Ivan Šubašič.
Ostale banovine se bodo na isti način uredile ter je tozadevni ukaz kraljevega namestništva že podpisan.
Ukinja se zakon o volitvah narodnih poslancev z dne 10. septembra 1931 leta z vsemi svojimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. Spremeni se zakon o tisku, zakon o združevanjih, zborovanjih in dogovorih, kakor tudi ostale politične zakone.
Predsednik vlade in dr. Maček sta bila odlikovana z visokim redom Belega orla I. stopnje.
V Zagrebu in Beogradu so bile ob prihodu članov nove vlade velike manifestacije za sporazum in bratsko slogo.
Volitve v senat bodo baje v nedeljo 24. septemara t. 1.
Med mirom in vojno
Izza septemberske krize v lanskem letu, ko je radi Češkoslovaške grozila nova svetovna vojna, še nismo stali tako blizu pred spopadi narodov kakor v teh dneh. Vojna nevarnost je res pretila radi gdanskega vprašanja v zadnjih mesecih, v zadnjih dneh pa se je ves položaj silovito zaostril. Iz naslednjih vesteh si je lahko ustvariti težki položaj, v katerem se nahajamo.
Sreda, 23. avgusta:
Ves svet je presenetila vest, da se Nemčija pogaja z Rusijo. V ospredje vsega zanimanja je stopila akcija za sklenitev nemško
Vpisovanje
v zasebno dvorazredno trgovsko iolo Zdruibe trgovcev v H. Soboti
Z letošnjim šolskim letom se z odobrenjem ministrstva trgovine in industrije Beograd od 10. avgusta 1939 VI. Br 28321 ustanavlja v Murski Soboti zasebna dvorazredna trgovska šola s pravico javnosti. Omenjeno šolo vzdržuje Združba trgovcev v Murski Soboti in jo upravlja poseben šolski odbor.
Vpisovanje v I. razred bo 4., 5. in 7. septembra 1.1. vsakokrat od 9. do 12. ure v pisarni združenja trgovcev v Murski Soboti, Trgovski dom.
Sprejmejo se učenci in učenke, ki so dovršili 4 razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, oziroma 4 razrede meščanske šole z završnim izpitom.
Pri vpisovanju je treba predložiti rojstni list, domovnico, spričevalo o nižjem tečajnem izpitu oziroma završnem izpitu, zdrav-
niško spričevalo in potrdilo sta-rišev oziroma varuhov z obvezo glede rednega odplačevanja določene šolnine.
Vpisnina, ki mora biti položena ob vpisu znaša Din 1000.-, šolnina pa Din 225.- za osebo mesečno in mora biti za tri mesece v naprej vplačana. Mesečno odplačevanje šolnine dovoli šolski odbor samo v izjemnih primerih na podlagi tozadevne prošnje.
Učenci ali učenke, ki so dovršili 4 razrede gimnazije ali njej podobne šole v inozemstvu, se smejo vpisati v I. razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili, ali katerih so se učili v manjšem obsegu po direktorjevem predlogu in po odobritvi kr. banske uprave.
Zasebna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti ima veljavo 6 razredov gimnazije. Učenci-ke,
ki bodo dovršili to šolo in opravili završni izpit, smejo prestopiti v tretji razred trgovskih akademij, če opravijo dopolnilni izpit, ki ga je predpisal minister za trgovino s pravilnikom I. br. 43934/N z dne 23. novembra 1936. Dijaki absolventi te šole pa bodo uživali ugodnosti dijaškega roka pri odsluženju kadrovske službe v vojski.
Začetek šolskega leta bo predvidoma sredi septembra in bo združen z veliko svečanostjo otvoritve, kateri bodo prisostvovali minister trgovine in drugi odlič-niki banovine, Zbornice in lokalnih oblastev.
i Murshi Soboti, d» Z3. avgosta 1939.
ZDRUŽBA TRGOVCEV
za srez Murska Sobota v MURSKI SOBOTI.
ruske nenapadalne pogodbe. To je bil silovit udarec angleški in francoski politiki, katerih vojaško odposlanstvo se je baš takrat pogajalo z ruskimi generali za sklenitev vojaške zveze, ki bi bila neperjena proti Nemčiji. Nemški zunanji minister se je po dolgem posvetovanju s Hitlerjem podal z letalom v Moskvo. Poljske čete mrzlično zasedajo nemško-poljsko mejo. V Angliji je sklican parlament na zasedanje.
Četrtek, 24. avgusta:
Belgijski kralj pošlje v svet apel: „Vsi od katerih je odvisen nadaljni razvoj dogodkov, naj pod-rede svoje spore mirni rešitvi, ako nočejo, da bosta propadla evropska civilizacija in svetovno gospodarstvo." 70 nemških divizij je zbranih na meji Poljske. Francoska vlada stalno zaseda. Povsod je najstrožja vojaška pripravljenost. Poljaki grade na meji barikade in žične ovire.
Petek, 25. avgusta:
Predsednik angleške vlade izjavlja, da odločitev ni več v rokah Anglije in Francije, ki bosta brezpogojno tzpolnili svoje obveznosti napram Poljski. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt, je zaprosil italijanskega kralja, da osebno po-
sreduje in prepreči vojno. Tudi papež Pij XII. je po radiu nagovoril krščanski svet, naj se narodi med seboj sporazumejo. V Moskvi je bila podpisana rusko-nemška pogodba, ki je do temeljev izpre-menila položaj v Evropi. Angleško-francoska vojna misija zapušča Moskvo.
Sobota, 26. avgusta:
Hitler se posvetuje z vodilnimi civilnimi in vojaškimi osebnostmi. Položaj na nemško poljski meji se vedno bolj zaostruje. Predsednik Zedinjenih držav ponuja svoje posredovanje za mirno ureditev obstoječih sporov, da se reši Evropa nesreče. Svoj mirovni apel pošlja Hitlerju in predsedniku poljske republike. V Angliji se pripravljajo na vojno, v Franciji kličejo nove rezerviste pod orožje. Tudi Švica, Nizozemska in Belgija so pripravljene.
Nedelja, 27. avgusta:
Med Nemčijo, Anglijo in Italijo je v teku važna akcija, da se še v zadnjem trenutku prepreči grozeča katastrofa. V Franciji m v Nemčiji so bili poklicani zopet novi letniki pod orožje in objavljeni važni vojaški ukrepi. Armade so pripravljene. Končne odločitve še ni. Nemčija je ukinila civilni promet po železnicah in letalih.
Ponedeljek, 28. avgusta:
Mednarodni položaj je nespremenjeno resen in vojaške priprave se na vseh straneh mrzlično nadaljujejo. Med Hitlerjem in Mussolinijem, ki se prizadeva, da bi se dosegla mirna poravnava, so neprestani posveti. Hitlerjeve predloge, ki govore pod kakšnimi pogoji se bi Nemčija pogajala, odklanja angleška vlada. Poljska je pripravljena/ do skrajnosti braniti svoje pravice. V Londonu in Parizu je vse pripravljeno na morebitni sovsažni letalski napad.
Starii!
Preden kupite svojim otrokom šolske potrebščine, oglejte si veliko zalogo
aktovk, nahrbtnikov, šolskih knjig, monopolskih zvezkov za osnovno šolo in gimnazijo in vse ostale potrebščine. Cene nizke!
Knjigarna HAHN, Murska Sobota. ----
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je izdal uredbo, po kateri bo moral vsak zdravnik, ki hoče stopiti v javno službo, služiti najprej dve leti na deželi v zdravstvenih domih ali drugih zdravstvenih ustanovah.
Od Zl. VIII. 1139 znižujemo cene letni obutvi BATA,
M. Sobota, dne 26. avgusta 1939.
V	najmračnejši dobi, ki jih preživlja Evropa, na pragu zgodovinskih dogodkov, je šinila kakor svetel žarek po domovini vest, da je bil sklenjen sporazum, ki odstranjuje vsa nesoglasja med brati v naši lepi domovini. Službeno poročilo pravi, da je knez namestnik prejšnji četrtek sprejel v svojem dvorcu na Brdu v skupni avdijenci predsednika vlade g. Cvetkoviča in voditelja Hrvatov g. dr. Mačka, ki sta mu ob tej priliki razložila svoje predloge za ureditev hrvatskega vprašanja. Knez namestnik je v soglasnosti z obema drugima kr. namestnikoma predloge sprejel. Tako je bilo končano dolgotrajno delo za sporazum in odstranjene so zadnje ovire za složno delo vseh v prerojeni domovini.
V	trenutku ko to pišemo še ni znana vsebina odobrenih predlogov. Kakršnekoli so posamezne odredbe sporazuma, dvoje je gotovo : 1.) Sporazum je izročil dr. Maček pozvani predstavnik Hrvatov. Iz tega dejstva je sklepati, da predloženo besedilo odgovarja vsem težnjam in zahtevam hrvatskega narodnega programa. 2.) S tem da je kraljevo namestništvo sprejelo sporazum pa je dokaz, da je očuvana naša narodna in državna skupnost. Na podlagi teh dveh točk pa je ustvarjen trajen in najtrdnejši temelj za sodelovanje Hrvatov pri upravljanju naše države. Hrvatski narod prevzema s tem sodelovanje in soodgovornost za usodo Jugoslavije. To je v trenutku, ko se bije boj za bodočo usodo Evrope in njenih narodov, še posebej zgodovinskega
pomena. It bodoči dnevi bodo pokazali, da bodo znali očuvati svojo svobodo in samostojnost le tisti narodi, ki bodo notranje močni in ki se bodo enodušno postavili na branik svojih narodnih pravic. Notranji spori v teh težkih in mračnih časih bi bile usodne za narod in obstoj države.
Če imamo vse to v mislih šele znamo preceniti usluge, ki sta jih napravila predsednik vlade Cvet-kovič in dr. Maček našemu narodu in njegovi bodočnosti. Oba je preveia globoka državniška modrost, ker le na ta način se je lahko prišlo do zadovoljivega zaključka. Oba je vodila ista misel: Ustvariti vse pogoje za močno in srečno Jugoslavijo.
V	našem notranje političnem razvoju je nastala prelomnica. Pričenja se nov razvoj za ustalitev in izboljšanje domačih razmer. Predstavlja se nov državni program, ki bo odpravil vse pogreške preteklosti. Seveda ne bo šlo to brez trenj in brez borb, kar pa bo le trenutnega značaja, brez bolečin za celokupnost. Vsi ti valovi pa se bodo razbili ob trdi skali sporazuma, ki je najvidnejši mejnik na naši poti do lepi« li intiijii bidičuiti.
Razpis
Šolski odbor zasebne dvorazredne trgovske šole Združbe trgovcev v Murski Soboti razpisuje
eno pogodbeno mesto direktorja — profesorja komercijalista in več honorarnih mest strokovnih učiteljev — profesorjev.
Po odobrenem štatutu in učnem načrtu se bo na tej šoli poučevalo iz sledečih predmetov: trgovinstva, knjigovodstva, trgovskega dopisja, trgovskega računstva, ekonomske geografije, splošne zgodovine z nacijonalno, blagoznanstva, slovenščine, srbohrvaščine, lepopisja in Stenografije. V drugem razredu pa poleg naštetih predmetov še iz trgovskega in meničnega prava ter strojepisja. (Letos II. razred ne bo otvorjen.)
Z ozirom na določilo § 55 zakona o srednjih trgovskih šolah (SI. list od 20. IV. 1932 kos 31) pridejo v poštev samo prosilci, ki imajo za poučevanje v predmetih učnega načrta potrebne strokovne kvalifikacije. Prošnje za razpisana mesta je vložiti do
3. septembra 1939 do 12. ure.
Prošnje, kolekovane z Din 10.— se vlagajo po pošti ali osebno v tajništvu združenja trgovcev v Murski Soboti, Trgovski dom. Prošnjam je treba priložiti originale ali overovljene prepise rojstnega lista, domovnice, učiteljske diplome, ki dajo pravice za poučevanje na srednjih čoiah in potrdilo o dosedanji praksi.
Prejemki za direktorja se urejajo po merilu zakona o državnih uradnikih, prejemke honorarnih učiteljev pa ureja odredba kr. banske uprave.
V Murski Soboti, dne 23. avgusta 1939.
Združbo trgovcev za srn Murska Sobota v Morski Soboti.
Nesreče
—	Nesreča z motorjem.
Juršič Anton, kleparski pomočnik iz Celja je na ovinku v Vučji vasi padel z motorja ter si zlomil levo nogo. Prepeljan je bil na zdravljenje v soboško bolnišnico.
—	Napad s koli. Dne 26. t. m. so pri delu na njivi napadli s koli 29 letnega Jerič Jožefa, pos. iz Hrastje Mota in to Štuhec, Gre-gorinčič, Šalamon in drugi. Poškodovali so ga tako močno, da so ga morali prepeljati v soboško bolnišnico, kjer pa je ponoči ob 2 uri poškodbam podlegel. Predrzni napadalci se bodo morali za svoje dejanje zagovarjati pred sodiščem.
—	Mačkovci. V domačem prepiru si je porezal obe roki Kocet Ludvik, gostilničar vMač-kovcih, ker je v jezi razbijal šipe.
—	Očeslavci. Kvas Jakob, hlapec iz Očeslavec je padel s kolesa na glavo in se tako močno poškodoval, da so ga še nezavestnega prepeljali v soboško bolnišnico.
—	Bunčani. Ostčrc Frančiška iz Bunčan je v neprevidnosti prehitro vzdignila pokrov s Alfa-kotla, pri čemer jo je para popadla in je dobila hude opekline po rokah.
—	Borejci. 8 letni pos. sin Gujt Franc je padel z jablane ter si pri padcu zlomil levo roko.
—	Ivanovci. Ficko Karel, tesar si je med delom vsekal s sekiro v nogo.
—	Radvenci. Vdovo Krančič Julijano, posestnicoiz Radvencev je konj tako močno brcnil v trebuh, da ji je zmečkal ves spodnji del trupa. Poškodovanka je
čez par ur umrla. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok.
—	Nesreča. Karaš Štefanu, mlinarju pri Šiftar Ludviku v Soboti se je pri delu v mlinu zapi-čila trska v trebuh.
—	Podgradje. Panič Jožef, pos. je po nesreči padel pod voz, pri čemer si je zlomil desno roko. Zdravi se v soboški bolnišnici.
—	Logarovci. 8 letna pos. hči Marinič Marija je nabirala slive. Med tem ji je spodrsnilo. Pri padcu si je zlomila desno roko. Prepeljali so jo v soboško bolnišnico. — Žrtev neprevidne raz-divjanosti je postal 24 letni pos, sin Kolar Karel, ko se je mudil na tomboli v Vogričevcih. Ko je tam stal, je mimo njega pritekel Vrbnjak Adolf iz Logarovec z odprtim nožem v roki, s katerim ga je po nesreči v neprevidnosti zabodel v nogo. Vrbnjak je sicer mislil z nožem napasti nekoga drugega. Kolar se zdravi v soboški bolnišnici.
—	Bogojina. 8 letni delavčev sin Ferenc Jožef je vtaknil desno roko v slamoreznico, ki mu je roko popolnoma razrezala.
BHR35H1 HIBO IHUI15MI 50BDTB
PREDSTAVE:
t četrtek, dne 31. VIII. ob 20.30 uri v petek, dne J. IX. ob 20 30 uri v soboto, dne 2. IX. ob 20 30 uri
VELEFILM
Andaluzijske noži*
IMPERIO ARGENTINA
Temperamentna španska ljubavna balada po noveli Prosper Merimee-a.
Originalna španska muzika, plesi in ... .
V nedeljo dne 3 IX. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
ANDALUZIJSKE NOČI
Znižane cene: 2—, 3—, 5 — din
Dodatek) Najnovejši ,,MetroJour«ial" In predigra.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 3. IX. ob 1530 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 4. IX. ob 2030 uri v torek, dne 5. IX. ob 20 30 uri
l«
VELEFILM
..MONIKA'
(Borba za dete)
Charmen Lahrmann Ivan Petrovič
Življenski roman velike umetnice, ki se bori za svojega otroka.
Dodateks NaJnoveJSi „Alfa-Journal"
Maria Andergast Theodor Loos
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
FILMI
Andaluzijske noči: Lepa pevka in plesalka ciganka Carmen hoče v ječi obiskati toreadorja Antonija, ki se je radi nje stepel z nekim ciganom. Vojaki jo nočejo pustiti k Antoniju, dokler ne posreduje brigadir Don Jose. Carmen ga hitro zapiete v svoje ljubavne mreže. Zvečer v kavarni se Carmen stepe z drugo ciganko radi stasite-ge Don Josea ter ji rani lice. Komandant Moraledu pusti Carmen odvesti v zapor in poveri to nalogo razdvojenemu Don Joseu. Don Jose, ves zaljubljen v Carmen, ne Izvrši svoje naloge. Vojno sodišče ga degradira in obsodi na ječo. Carmen ga reši in ga odvede med tihotapce. Medtem pride Antonio iz ječe ter povabi Carmen na bikoborbo v Sevillo. Tja odide tudi Don jose. Ko ga Antonijo vidi sredi borbe z bikom med gledalci, pozabi na nevarnost in bik ga usmrti. Don Jose je zvedel, da nameravajo tihotapci pognati v zrak most preko katerega bo šel njegov bivši komandant s četo vojakov. V zadnjem trenutku prepreči nakano ter je pri tem težko ranjen. Don Jose leži ranjen v družbi vojakov. Vrnejo mu vse vojaške časti. Lepa' ciganka Carmen, vsa varljiva v ljubezni pa plaka v ječi . . .
Monlka: Znamenita filmska igralka Barbara Daien, se je v času ko še ni bila slavna, spoznala z inženerom dr. Hultom. Bil je zaijubljen par. Leta so minula in Barbara se je poročila s profesorjem Valdekom, ki ji je nekoč rešil življenje. Valdek slučajno odkrije otroka Moniko, hčerko njegove žene. V Barbari se oglaša stara ljubezen. Valdek zahteva, da se Monika odstrani iz njegove hiše, a Barbara se temu protivi. Ob priliki neke avtomobilske nesreče se je težko ponesrečil inžener Hold. Po svoji poklicni dolžnosti ga Valdek operira in mu reši življenje. Barbara in Hold se zopet najdeta, srečna pa je tudi Monika, ki je dobila svojega očeta
Odtegnitev starega srebrnega denarja
po Din 50.—, Din 20.— in kovinskega drobiža po Din 2.— in 0.50 iz obteka.
Od 16. avgusta 1939 dalje se v šestih mesecih t. j. do vštetega 16. februarja 1940 odtegne postopoma iz obteka stari kovani srebrni denar po Din 50.— in do vštetega 16. avgusta 1940 pa stari kovani srebrni denar po Din 20.— in kovinski drobiž po Din 2.— ter po 0.50.
Po preteku navedenih rokov prenehajo vse te vrste denarja
biti zakonito plačilno sredstvo in se morejo le v še naknadnem roku šestih mesecev zamenjati brez odbitkov z novo nakovanim denarjem samo pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodih. Zato opozarjamo, naj skrbi vsakdo, da čimprej zamenja stare kovance z novimi, ki jih je minister za finance sporazumno z Narodno banko z odločbo od 31. julija 1939 štev. 46.310 dal v promet.
BHH3SR1 BI1I0 IHURSHfl SOBOTA
PREDSTAVE
v sredo dne 6. IX. 1939 ob 1515 uri ob 17-30 uri in ob 20 30 uri v četrtek dne 7. IX. 1939 ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
ČEŠKI VELEFILM
»PASTORKA"
Marija Glaserova	Ladislav Bohač
Režira: Miroslav Clkan Jirži Dohnal Tragedija široke slovanske duše . . . Zgodba o kmečki ženi, ki hoče za vsako ceno
rešiti čast svoje pastorke. Življenje češke vasi je v tem veličastnem filmu prikazano v vsej svoji pestrosti.
V petek dne 8. IX. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»PASTORKA«
Znižane cene: 2-—, 3.—, 5.— din
Dodatek: Predigra „ČAROBNE SNOVI"
Pastorka: Jenufa,pastorka vaške zvo-narke se je zaljubila v bogatega Steva, ki jo pa zapusti, ko je otrok na poti. Da prikrije sramoto, zapre zvonarka Jenufo v sobo, a >Ijudem pove, da je šla v službo na Dunaj. Po njej najbolj hrepeni Stevov polbrat Laca. Ko pride otrok na svet, ga zvonarka ugrabi in vrže v zamrzlo reko, Jenufi pa pove, da je otrok umrl ter da ga je sama pokopala, da bi bil njen ugled v vasi rešen. Jenufa prizna Laciju svoj mladostni greh, kljub temu jo hoče vzeti za ženo. Baš ko se pripravljajo na poroko, so prinesli delavci otroško tru-pelce, ki so ga našli v reki. Jenufa spozna svojega otroka. Tudi zločin zvonarke se odkrije. Laca pa se povspne preko vsega, radi velike ljubezni do jenufe, ki jo hoče za ženo . . .
fjj§ Moderne okvirje za slilrc Hi Post. vložtse — Kolesa
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Pričeteb nove sezone
Grajski kino prične novo sezo-
no na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v sredo, dne 6. IX. Od tega časa naprej bodo ob nedeljah in praznikih zopet redne predstave ob 11 uri 15, popoldne pa ob 15 uri 15 min, ob 17 uri 30 in ob 20 uri 30 min.
Sezono otvori »Grajski kino" s krasnim češkim-velefilmom ^PASTORKA".
Film nam bo nudil izreden užitek, saj nam slika verno, slikovito življenje kmetskevasi. Nudil nam bo priliko spoznati kmetsko mater, ki žrtvuje vse, da bi ob-varvala škode in sramote svojo pastorko.
Film predvaja „Grajski kino" v sredo, dne 6. IX. 1939 ob 15 uri 15 min., ob 17 uri 30 min. in ob 20 uri 30 min; v četrtek, dne 7. IX. 1939 pa ob 17 uri 30 min. in ob 20 uri 30 min, ter v petek, dne 8. IX. 1939 ob 11 uri 15 min.
Kot dodatek pri vseh predstavah : Črtani fil »Čarobne snovi."
izda se opremljena soba
Naslov se poizve v knjigarni HAHN v M. Soboti.
DOMAČE VESTI
SOBOTA
—	Za tukajšnjo gasilsko četo, ki je izdala proglas na prebivalce našega mesta, v katerem je prosila za prostovoljne prispevke v svrho nabave prepotrebnega gas. orodja in za ustvaritev fonda za novi gasilski dom, so doslej darovali sledeči: Po 100 Din: sreski načelnik Dr. Bratina in veletrgovec Arvai Vincenc. Po 50 Din: Heimer Evgen in Arnold in Kunaver Jožef. Po 20 Din: Šiftar Karol in Veble Aleksander. Posnemajte !
—	Na drž. ljudski šoli v M. Soboti bo dne 1. septembra od 8. do 12. ure naknadno vpisovanje novincev. Dne 2. septembra bo služba božja v vseh cerkvah ob 8. uri. V pondeljek, dne 4. septembra je reden pouk.
—	V šolskem letu 1939-40
na drž. realni gimnaziji v M. Šoti, ki se bo pričelo 1. septembra 1939, bodo državni razredi: I. do VII., samoupraven pa bo VIII. razr.
—	Vpisovanje dosedanjih u-čencev drž. realne gimnazije v M. Soboti bo 1. septembra za vse razrede, 2. sept. pa se bodo vpisovali vsi novinci v I. razred in učenci, ki pridejo z drugih gimnazij, v vse razrede. K vpisu je treba prinesti izpričevalo prejšnjega šolskega leta in kolek za 50 din za prijavo ter plačati v gotovini 20 din za »Zdravstveni fond" in šolnino.
OSTALE VESTI
—	Črnelavci. Naši požarniki bodo priredili 3. septembra t. 1. svojo letno veselico v gostilni g. Šavel Janeza, na katero vabijo vse prijatelje gasilstva.
—	Sokolska četa Martjanci
priredi v nedeljo 10. septembra t. 1. trgatveno veselico s plesom in raznimi šaljivimi prizori na vrtu sestre Vezer. Svira godba Baranja. Prijatelji plesa in zabave vljudno vabljeni. Zdravo! Odbor.
—	Šulinci. 3. septembra bo priredilo novosnujoče Društvo kmetskih fantov in deklet v Šulincih pod okriljem gornjepetrovskega društva tekmo koscev in kmetsko zborovanje. Na zborovanju bo govoril predsednik pripravljalnega odbora g. Zlatko Balek, dalje delegat Zveze v Ljubljani in Okrožja v Murski Soboti. Vsa prekmurska Društva kmetskih fantov in deklet se s tem pozivajo, da organizirajo ta dan izlete v Šulince. Prijatelji kmetskega ljudstva bodo prav tako storili. Lepa Gcrička bo 3. september dostojno proslavila, da da na ta način primernega izraza svoje pripadnosti kmetskemu pokretu.
Zadnje vesti
Sreda, 30. avgusta 1939
Mednarodni položaj je še vedno zelo resen, vendar pa vsi izgledi za rešitev miru še niso pokopani. Trenutni položaj ne pomeni omiljenje napetosti, temveč samo njeno začasno prekinitev, kajti vse države so strogo pripravljene za vsak slučaj. Angleški predsednik vlade je izjavil v spodnji zbornici: „Anglija je pripravljena se pogajati za mirno ureditev vseh spornih vprašanj, toda lc s pogojem, da se prej reši nemško-poljski spor, ki bo v skladu z dostojanstvom svobodne Poljske". Nemška vojska je zasedla vse slovaške meje ter vso Slovaško. V Budimpešti smatrajo, da predstavlja sedaj Slovaška samo še nemško pokrajino, o samostojnosti Slovaške pa ne more biti več govora. Spričo tega položaja se je morala tudi Madžarska odločiti za vojaške ukrepe, da zavaruje svoje meje. Vpoklicali so več letnikov rezervistov pod orožje. Severne države so sklenile izvesti mobilizacijo po švicarskem zgledu v obrambo svoje nevtralnosti. Rusi so ojačili svoje garnizije na svoji zapadni meji, ker se je položaj vVshod-ni Evropi zelo poslabšal. V Nemčiji so uvedene karte za vseživ-Ijenske potrebščine ter za obutev in obleko. V Italiji bo v nedeljo ukinjen civilni avtomobilski promet. Dobila se bo samo ena mesna jed dnevno.
Uiiteljske premestitve
Z odlokom prosvetnega ministra so bili v Prekmurju premeščeni naslednji učitelji in učiteljice: Lapajne Janez iz Zamostjav Beltince; Rek Elizabeta iz Fokov-cev v Krog; Bavda Milica iz Ger-lincev k Sv. Florjanu (Slov. Konjice) ; Torkar Marija iz Tišine v Preserje in Ritonja Emilija iz Fik-šincev na Tišino.
Badio aparati
KOLESA
ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE
LE OD
Hemec Janez H. Sobota
Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah.
HITRA POSTREŽBA
ORIGINAL DKW motim kilm
vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE
CENTRAL KINO
MTTRICH, M. SOBOTA _
niiiiiiiiiiinlilliiiliiiiiiiiillliiiiiihliiiiiliilliiilllililliiiliiiilli^llIIH
Otvoritev sezone
v soboto, dne 2. IX. 1939 ob 729 uri v nedeljo, dne 3. IX. 1939 ob »/a*. 6 i 729 uri s najnovejio superdramo
CHICAGO V PLAMENIH
Tyrene Power Alice Faye Don Ameche Največja požarna katastrofa je dala temelj za to največje remek-delo, katera ostavi neizbrisen sled v duši vsakega gledalca.
PREDSTAVE: v torek, dne 5. IX. 1939 ob 729 uri v sredo, dne 6. IX. 1939 ob 7*4, 6 in 7,9 uri
SVETA TEREZIJA
OD MALEGA JEZUSA
Prvi veliki tonfilm o čudežnem življenju in smrti Svete Terezije, v katerem nastopijo najboljše katoliške igralke. Film je izdelan po knjigi katero je napisala sama sveta Terezija pod naslovom »POVEST ENE DUŠE".
PREDSTAVE: v četrtek, dne 7. IX. 1939 ob 729 uri v petek, dne 8. IX. 1939 ob 7g4, 6 in 729 url
Najkoljli SMHREV film
ČIN - ČIN
BEOUNKA IZ KITAJSKE
Shirley kot mala bitajka poje kitajske pesmi-Shyrley kot .slepi potnik" na luksuznem prekooceanskem parniku. Ples, godba, petje.
h
Pri vsakem programu no« Fox iurnal In prodira.
Vstopnina din 8, C, 4, 2
SOKOL
Prijave za izlet v Markovce pri Ptuju k otvoritvi sokolskega doma tamkajšnje čete sprejema do petka zvečer br. Domanjko.
Obenem s prijavo je vplačati znesek za vožnjo din 20.— Udeležba v krojih I Bratski vabimo vso članstvo in prijatelje.
JU.3 .i*-.
_
Drobiž
V	Bad Kreutzenach (Nemčija) je bil te dni mednarodni vinski kongres, katerega se je udeležilo 32 držav. Iz naše države je bilo 35 udeležencev. Kongres je pokazal, da se vinogradništvo vseh držav nahaja v ravno tako težkem položaju ter se bori s približno istimi težkočami kot pri nas v Jugoslaviji.
V	Nemčiji se je začela propaganda, da se nič več ne pije tuji čaj. Ta se naj nadomesti s čajem iz domačih rastlin.
V	Siciliji (Italija) so izvedli agrarno reformo. Na ta način so dobili pol milijona ha zemlje, ki so jo razdelili med 20 tisoč kmetskih družin.
Zarojstnidan Nj. Vel. kralja Petra bo dala pošta v promet nove znamke s pomorskimi motivi. Čisti dobiček znamk se bo porabil za postavitev pomorskega muzeja.
Telovadni nastop 17. IX. 1939. Sokola v M. Soboti
NajnovejSi RADIO APARATI
I. ttjm m°del 1940 dOIPeli' I......m.um«
HORNYPHON, KČRT1NG, RADIOnE, BRAUN i. t. d.
Aparate predvajamo v trgovini, aH na domu brez vsake obveznosti za nakup.
Ugodni plačilni pogoji, nizke cene!
Siivan ernest, ,ts h. sobota.
Cene vseh vrst koles in šivalnih strojev globoko znižane!
2000 dolarjev so zbrali ameriški Hrvatje za pomoč krajem, kjer je letos divjala povodenj.
8727 ljudskih šol imamo v naši državi, ki jih obiskuje 1,473.790 otrok. Na teh šolah je poučevalo 17.307 učiteljev in 14.286 učiteljic. Število teh šol še daleč ne odgovarja potrebam naroda, saj manjka še 3000 šolskih zgradb, kar ima za posledico, da pri nas do-rašča še vedno 180.000 šoloobveznih otrok brez šolskega pouka.
Premalo hmeljskih obiralk je prišlo letos v Savinjsko dolino. To je vzrok, da se bo obiranje letos nekoliko zavleklo.
Rudnik Trepče, ki je v angleških rokah, je kakor smo že poročali, odpustil vse delavce, ker so zahtevali povečanje sramotno nizkih mezd. Kakor zdaj poročajo, so gospodje v Londonu sklenili najemati novo delavstvo. Delavske organizacije pa so opozorile delavstvo, naj vztraja pri svojih zahtevah.
Novo državno tvornico sladkorja bodo še letos začeli zidati v Šabcu. Letno bo pridelala nova tvornica 1000 vagonov sladkorja, dočim pridelajo vse naše tvorni-ce 14 000 vagonov, letošnja proizvodnja pa se ceni na 9000 vagonov.
Tromeseina oblastno dovoljena
razprodaja raznega maniifakturnega blaga
po zelo niski ceni.
Izkoristite ugodno priliko in si oglejte zalogo pri tv.
JonaS Janez, Murska Sobota
Paiki . .
Spijonaia v obliki inseratov
Zadnji »Industrijski pregled" je objavil na uvodnem mestu naslednji članek, ki zasluži, da bi si ga oni naii gospodje, ki odločajo o našem narodnem gospodarstvu in o naii varnosti parkrat zaporedoma prebrali. Tako se glasi članek:
»Zgražamo se, ko vidimo, kaj se vse dela pri nas in to javno, odkrito... Naivnost našega sveta more biti usodna, njegova nemarnost pa katastrofalna. Ali hočete samo en dokaz? Evo gal
V velikih beograjskih listih je bil te dni objavljen naslednji inserat:
KUPUJEMO KOMPLETNE ELEKTRIČNE CENTRALE v dobrem stanju, z modernim pogonom. Ponudbe s podrobnim tehničnim opisom, označbo fabrikata in starosti strojev ter s fotografijami naj se pošljejo na PUBLICITAS, d. d. Zagreb, Ilica 9 za št. 31.857.
In zgražamo se zopet, ko pomislimo, da se bodo našli naivni ljudje ali nesmotrni špekulanti, ki se bodo odzvali temu anonimnemu inseratu in poslali fotografije in opise 1.
Električne centrale — so energija, življenje, sila industrije, ki dela za obrambo države 1
Ce se ima v rokah električne centrale, se vedno mote zavreti delo te neobhodne industrije.
Če se imajo načrti in fotografije električnih central in njih strojev — se morejo zlahkoto pokvariti, razdreti in sabotirati. Nepotrebni je druga ipionaža.
Kdo je ta št. 31.857? Kdo se za njo skriva? Kdo je tisti finančnik, ki hoče kupiti in tudi pokupiti naše električne centrale, pa naj bi bile v katerem koli kraju? Za kateri račun jih hoče kupiti ? Zakaj in v kakšen namen ?
Zaradi špekulacije, zaradi merkan-tllizma — ne verujemo, ker se električne centrale ne kupujejo kjer koli, če so rentabilne ali ne.
V dobri nameri, da bi se standardizirala in tipizirala naša elektrifikacija? — Prav gotovo ne I
Iz altruizma aH v želji, da se da naši elektrifikaciji nov impulz, novo življenje? — Prav gotovo ne! Zakaj ne? Jasno je 1
Nekdo, kateremu gre za to, da zbere na ta način čim več podatkov o
naii električni sili, ki potrebuje podatke o moči naše električne sile, nekdo« ki bi morda tudi rad kupil naše električne centrale in jih izkoriščal do usodnega trenutka in jih pokvaril in preprečil, da bi te še nadalje ustvarjale življenjsko silo za našo industrijo in obrambne priprave 1
Te dni je bilo objavljeno, da je bila nekemu gospodu v Beogradu — njegov poklic ni bil označen — dana koncesija za elektrifikacijo drinskega bazena. Kolikor vemo, ta gospod ne bo izvršil tega velikanskega dela. Kdo se torej skriva za njim 7
Res je, te dni je bil dogotovljen načrt uredbe o elektrifikaciji naše države, toda . . .
Mi pa se čudimo in zgražamo, da se more skozi naš tisk, in najsi bi bil honorar za inserat še tako dober, objaviti takšen .rodoljuben" inserat. Zgražamo se, da morejo ostati pristojni krogi tako ravnodušni do takšnega odkritega in nedopustnega postopka industrijske špionaže.
Zahtevamo v tej stvari preiskavo, ki smo jo sami tudi že začeli. V strahu pa smo, da se za številko 31 857 ne skrivajo naši ljudje, ki odstopajo svoja imena za plačo tujcem, ki opravljajo takšne .usluge" kot .informatorji" za one, ki nam nič dobrega ne Žele . . ."
ŠPORT
Nogomet.
MURA : ŽELEZNIČAR.
V	nedeljo, dne 3. septembra 1939 popoldne ob 4. uri nastopi v Murski Soboti v prvenstveni tekmi odlično moštvo mariborskega Železničarja proti domači Muri.
Železničar razpolaga z izenačeno enajstorico in je aspirant na prvo mesto.
Oba nasprotnika gresta v boj z enakimi izgledi, upamo pa, da bodo znali Muraši izkoristiti prednost domačega igrišča in publike ter bodo vsaj tako zaigrali kot proti SK Ljubljani.
Ce upoštevamo vse okolščine, bo torej nedeljska tekma zelo važna in se bosta oba nasprotnika borila z vsemi silami in znanjem.
Da bo naša enajstorica imela v tej borbi zadostno moralno oporo, je dolžnost celokupnega športu naklonjenega občinstva, da tekmo polnošte-vilno poseti in na dostojen športni način bodri domače moštvo.
Gotovo imamo v M. Soboti najcenejšo vstopnino za športne prireditve (loža Din 10, tribunski sedež Din 6, stojišče Din 4, dijaška Din 3) in ker se vodstvo Mure vsestransko potrudi nuditi zanimive prireditve, toplo priporočamo občinstvu, da prisostvuje tekmam, ker je le tako mogoče tudi financijelno zasigurati nemoten potek prvenstvenih tekmovanj.
Sobočaai in okoličani 1 Vaša dolžnost je, da podpirate nnSo Muro, ki je v teku 15 letnega obstoja tako dostojno reprezentirala naš šport!
Prvenstvene tekme dne 27. avgusta 1939.
V	Mariboru:
RAPID : MURA 1:0 (0:0)
Jandl, oba branilca in krilska vrsta je igrala odlično, nasprotno pa je igrala napadalna vrsta malomarno in brez vsake volje. Dobro je sodil ss. g. Mrdjen iz Lljubljane.
V	Cakovcu:
Železničar:Gradjanski 3:3 (3:0)
Plavanje
V	nedeljo 27. t. m. se je vršil v mestnem kopališču plavalni dvoboj med M. P. K. (Maribor) in plavalno sekcijo S. K. Mure. Kljub lepemu vremenu se je udeležilo tekem sorazmerno zelo malo občinstva. Tehnični rezultati:
100 m preste i
1.)	Zimic (M. P. K.) 1, 14, 4
2.)	Cvetko (Mura) 1, 16
3.)	Krstič (M. P. K.) 1, 16, 6 4) Šerbec Br. (Mura)
100 m hrbtne:
1.)	Pestevšek (M. P. K.) 1, 33
2.)	Smerdu (M. P. K.) 1, 38 3) Šerbec N. (Mura) 1, 38, 8
4.)	Rusanov (Mura)
100 m prsno
1.)	Cvetko (Mura) 1,24,6 (»lo dablF Ml)
2.)	Voler (M P. K.) 1, 26. 1
3.)	Mihako (M. P. K.) 1, 41, 3
4.)	Šerbec St. (Mura)
Meiana Itafeta 3X33 m t
1.) MPK (Pestevšek—Voler-Žlatič) 1, 08, 1
2 ) Mura (Rusanov-Cvetko Šerbec M.) 1, 09, 1
Štafeta 3X100 m preštet
1.)	MPK (Pestevšek—Krstič-Zimic)
3,	46. 2
2.)	Mura (Lajnšček- ŠerbecBr.- Rusanov)
4,	08, 2
Izven konkurence Junierji: 33 m preste
1.)	gdč. Bajde (M. P. K.) 0, 27
2.)	Cvetič (Mura) 0, 27, 3
3.)	Vatovec (Mura)
33 e prsne
1.)	Hradil (Mura) 0, 27, 1
2.)	Hiti (Mura) 0, 30
3.)	Vatovec (Mura) 0, 30, 2
200 m preste
1.)	Braniselj (M. P. K.) 3, 12, 7
2.)	Hradil (Mura) 3, 41
WATERPOLO:
M. P. K. : Mura 12:2 (6:1). Tekmo je sodil g. Smerdu, ki je bil premalo energičen.
RAZGLAS.
V tedniku „Murska Krajina" št. 20 z dne 20 augusta t. I. razglašeni občni zbor PREKMURSKE POSOJILNICE v Murski Soboti za dne 27. aug. ni bil vsled premalo
došlih članov sklepčen. V smislu pravil se
bode vršil dne 10. septoaibra 1930
II. REDNI OBČNI ZBOR ob isti uri in dnevnim redom ter lokalom neglede na število došlih članov.	Načelstvo.
Rabim takoj
deset dobrih
zidarjev.
SRAKA ŠTEFAN, stavbenik Murska Sobota.
llllllllllllllllllllllllfllllllUlIlllllHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlilllllllRI
MOTORNA KOLESA
SVETOVNE ZNAMKE
THIUMPH, illCTOlIlil, D0RROPP
od 98-125-200- 250-350 ccrm
niske cene!
Mali meseini obroki I
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovin* z radlo-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
M U R S K A SOBOTA.