nanmcznn ilevUkn 30 ceni. Ppučl tek, milili - Conlo correnlrcon Ii nmtn. uj« FMt iMtk l ace [>tinl ijloicrti) - UredulAlvo I« upr.fnlSI otllnsom. I niiU.ii. »Inodlne i šlilnl MiL-ua nlnlpa I.. r (Uirirl. Via C. 1'nn lll '>. Tinka Noutclun Tiiinma IzdnJ. In Iruovnkc leklnnit*. limfno o|>*o.lll*i potlnim, vabila, Cmlolclna uari>^n(na L. IS.—. Za luoiciii.lvo L Ti 'tli and. i|Ui>. and. FKANCK UHVK Id. v«vko ,..Ui L. GOHIC«, ftlrlik dne a. iptll. 1126 - GMIIZIS, jlcivtdl II B aprile 192G. IL M. Pri nas je šport zelo razvit... ■i ^ 4 T^^m J o Pri nas k* šporl zelo razvil, lo slika naša kaže, ona pa je verna vsa m nikdar sc ne lože. Da kakor pač sc lo spodobi, vsak jc športnik zdrav in m oblečen ie po modi, k.ii drugače naj bi bd. Ves sc v igro zapodi, kakor sršen ves je vnel, koder hodi in leti, že pozna za njim sc sled. I d en že jc odigral, mr/cl kakor hlod leži, m okrog ležč zobje, naj mu svetla luč gori. Sc najmanjša je nezgoda, če kri inn leče iz nosa. Pač je slabo, če sc ž njim in s čevljem skupaj zaigra. Irelji — kaj o njem bi rekli, nese glavo že v rokah, a brez glave m najhujše, moč jc vsa pač le v nogah. Vendar pa je šporl moderen, •šik« izbili so zobje, tudi mrtvec ni pod ceno, »lejst« je bili brez. glavč. Sirer £uk ni proti športu, če se pametno goji, ali noče, dn mu glava, ah j>erje odleti. Ne zamudite prireditve »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici, ki uprizori v soboto, dne 10. aprila L I. ob 21. uri v nedeljo, dne 11. aprila t. I. ob 16. uri komično opero „FRftHEK IN FRANICA", ki jo je uglasbil slavni skladatelj: itf. Mozart Pri operi sodelujejo solisti, mešani zbor in celotni orkester. Kdor je vide! in slišal lansko leto opero „V vodnjaku" io je vprizorilo omenjeno društvo, tudi letos ne izostane. Gorico, dne '/. aprila. Velikanoč je prešln, prvi april pn tudi. Nobeden i/med obeti ni prinesel j>oscbnih iz-iKiimlcnj, rnmi lepega vremena, ki vpmv z aprilsko nevernostjo gledamo nanj, v bojazni, dn lepega dne ne mrkne solne e in ne pričnejo zopet inokri, nli po nnjiili hribih celo snežili dnevi. »Bomo videli I« je dejal slepec; islo pravimo ludi mi, in bomo potem povedali. če je politiku za časa velikonočnih praznikov nu celem svetu počival«, leg« o Jugoslaviji ne moremo trditi. Ravno ob času gnjuti in polic, hrena in piruhov je začela kriza. Radič si je mislil, zdaj je čas, da udarim. Predolgo se mu je žc namreč zdelo, da ui spremenil svoje politike. Eno celo leto je bil poleg majhnih skokov čoz ojnice udan svoji zvezi. Pn »i je mislil: To ne gre. Ljudje bodo mislili, du sem poslal nezvesl svojim načelom. Moja načela pa so bilo v tem, d« sem jutri zamolčal, kar sem dejal danes in do sem danes zatisnil levo, jutri po desno oko. Morda si je pa mislil Radič Se kaj drugega. »Iz leče sem se rešila zdaj sem tudi služil za to uslugo in zopel lahko malo porogovflim«. Ali pa: »če naredim Pašiču malo zadrege, me bo zopel hotel pridobiti in Bogve, če mi ne obljubi zlatega konjička ali 3e kako drugo lepo igračo«. No, Radič ni dobil nobene igrače! Zgodilo se mu je kot tistemu, ki so mu ponujali jesli, n se je branil. Ko ga niso hoteli naprej siliti, ie vprašal sam: »Kaj ste dejali poprej7« Radiča tudi niso hoteli silili, vzeli so njegove besede nn znanje in zdai bo imel priliko. . da bo zopet lahko postal minister, če ne drugače pa na razpoloženju, če ga nobena druga skupina ne bo hotela vzeti v svojo sredo. V Rimu je včeraj streljala na Mussolinija angležinjn. K sreči ga ni zadela Krogla je prvemu ministru le nos opraskala, čuk se raduje, da ie minister uiel smrti. Krvoprelitje naj nehal Zakon naj se spoštuje in enako naj se spoštujejo osebe, ki predstavljajo zakon. čuk na palci |STVO IN LJUBEZEN. Izobraženo gospodična l ani sc pogovarja s slavnim pesnikom. ki lako lepo piše o ljubezni. pa lako slabo govori o ženskah. Prepirala se glede prijateljstva in ljubezni. »Kako čudne ideje I« pravi pcnmk. »Kaka bedarijo to: j>ri laleljstvo med dvema različi-ma spoloma jc sj>loh nemogo- če I Čim ožje jc, tem hitrejše naj>ravijo okolščine iz njega ljubezen. Predstavljajte si, da inaj>rimcr potujete skozi pu-IšČuvo s svojim čislim prijateljičin. Pomislile: |ahala skupaj na isli kameli, jesta i/ skupne sklede in vj»orabljala oba islo žlico; sla sama, čisto sama sredi puščave, mesece in mesece živila skiijmo. iii imata samo en šolor, - iii on, prijatelj, mora ostati daleč od vas, zalo, ker jc vaš jirijolclj?« Izobražena gospa l ani |c šinila s svojimi lepimi očmi svoje visoke čeveljčke, nalo malo j>oimslila m rejda: »l\i pa r > In sc globoko oddahnila. Hud6 Je bilo. .Ali je bilo vašemu prejšnjemu zaročencu kaj liudč, ko se je od vaS ločil ?* »O, seveda. Stokal je in vzdihoval, kakor državni pravdnik, kadar porotniki oprostijo zločinca". PiIIbb osumljen. (Spisal Karlo.) Dandanes jc v resnici človeku težko živeti na svetu 1 Nikdo lc nc pusti na mirni Brivci Ic j>regunjujo radi brade, krčinarji radi žeje, še bolj l>a radi dolgov, tvoje srce ti nagaja radi lepih ženskih nog m varnoslne oblasti radi politične osumljcnoslil lako je bil tudi Slavko Mo-drikovec »politiš ferdcklikl«, kot je nu uho povedal Zanetil črrvau. Kamor sc jc obrnil, že je bilo oko postave za njim, kier jc bil on, lam se jc poja-vila zagonetna oseba, javni organ, ah pa hinavski prijatelj, o katerem je Slavko vedel, da jc tam na oni strani. Tam na oni strani, nli natančno ni ve- del, kje... Saj jc vedet tudi za svojega prijatelja Črnca, da ni njegove barve, čeprav sta kadila oba iste cigarete! Slavko Modrikovcc ni vedel, zakaj je polilično osumljen. Soj ni bil ne eden hslih rudečih, ne prehudo inodnh, črne barve j»ač ni maral, nc iz političnega ozira, kol so mu morda kedaj očitali hinavski j>rijalclji in njegovi nasprotniki, pač pa le zalo, ker se je strašno bal smrti. Smrt jc bila zanj strah in groza, črna bur-vu j>a jc njen simbol, lako jc torej le živel za svoje »interese!« In, moj bog, kje je danes človek, ki bi ne živel za svoje interese?! Ker j»o politična osamljenost in njegovi interesi nikakor niso šli skupaj...., saj jc znano, da so živ- Ijcnski interesi v skrajni ur. varnosti, kakor hitro i>ndr zraven še j>oliličnu osunilic-nosl... je Slavko Modrikovr. noč in dan premišljeval, kn kdaj in s kakim dejanjem |n s kako besedo se je j>relusJ proti državi in njenim org„| noml Kako zvedeti, kako priti d< živega onemu hinavcu iu z.i vidnežii, ki ga jc čisto po lu vici očrnil. Saj lo jc vedel, d ic storil listi hinavec to le gole zovidnosti, da. bi Škoti« val njegovim življenjskim inle. resoin. In lo ni nihče drn<|i kol njegov konkurenl, njegm sosed. Modrikovcc jc imel nomn-j trgovino in gostilno ler h.n To so bili njegovi življenji interesi, viri njegovega bitju n nehanju, sadovi njegove« n pehanja. Seveda ni bilo tež ko zaznali za njegovega z.i vidnega tekmeca, ki ni mogr biti nihče drugi kol goslilnič«i in trgovec ter bormun na dni gi strani ulice, ki mu gotovi ni bilo ljubo, da so sc stel<» sebno, ker jih prijazni gospf>: Cuncurich Ibrahamo iz 'ii skrelnosli ni hotel omenjati1 Trdnjava je bila premaga no. škode izredno malo, k nekoliko praznih steklenic »ajerkonjaka«; moj Bog. kako bi se pa ljudje pogovarjali. <"( ne pri mokri inizi! Slvar se je zgodila čisln preprosto. Modrikovcc je imH pravzaprav protipostovno 1" koncesije, zalo so inu v/
  • drikovec j>rcd samim pretek 00348705 POZNA GA. ,AIi mislite, da gospod Cinkež elo pije ?" »Tega ne vem natančno. Toda, : bi bil jaz steklenica konjuka, : .bi hotel biti z njim sam sobi." cm na glavo poslavljali Ah endar, branil sc pa jel Takoj se je napotil do sa-negu gospodu pretekla v od-jaljciio mesto, da se pritoži. Ali zakon je bil tam Irdo >isun in drobno tiskan, neiz-irosljivo je govoril svojo ena-iomerno pesem, ki je bila ra- ' ostna, ali resnična: »Le dve koncesiji sc dovo-jujetu posamezniku!« »Pa, saj sem1 imel do sedai Iti!« jc ugovarjali Modrikovcc. »Bila je pomota...«l I Kaj je hotel Modrikavec?! l/cdel je, da protivili. se pravici, je nezmisemo.... Ali to sc je zdelo čudno, ker pravi -dvakrat ni enaka. Zuincži ;časih z enim očesom in po-:abi.... Zelo pozabljiva jel... Ah stvar še ni nehala tako iitro. Napad z botiljkami sc jc podvojil in padla je druga trd-ijuva, sedaj je prišel na vrsto.... bari Tok pijancev se je odbil od njegovih vrat in se v jolnem teku stekal v vrata ijegovega soseda. Modrikavec je reklamiral, ali zdelo se je, da je pravica oglušila, kajti ni se odzvala, ni dala odgovora, morda pa so se prošnje izgubljale po pošti, kdo ve, današnje pošt-osobje itak ni prvovrstno! Modrikavec sc je napotil v svoji luslni osebi k gospodu prefektu. Ta je zmajal z ramenom: »Nimate pravice zahtevali I« Tedaj je omahnil Modrikavec, njegovi življenjski interesi , so omahnili, padli nu ila. Kajti, res, ni imel pravice zahtevati! Sedaj je pravica pokazala svojo sumoslalno moč, svojo neodvisnost! Kdo more prisiliti pravico? Kajti, kakor hitro jc prisiljena, ni več pravica. Ona, če lioČe, da pravico... Iii lako dalje, Modrikoveu se je kar mešalo v glavi, ko je premišljeval o pravici domov grede.... Ampak, kako ima pruvico pravica mu vzeli koncesije? Da* seveda, ona 11111 jih je svo-jcvolno prodala, oduosito ... sploti ... Drugega mu ni kazalo, ko to, da zavije vrat onemu hinavcu, egoistu, verižniku, izdajalcu, onemu znvislncžn, ki ... ki ... sploh ... sploh ... on jc hotel izvedeti, kje je oni vzrok, čemu ... in kako je dosegel njegov sosed, da ga je spravil v nesrečo. Celo njegovo premišljevanje, pomešano s kletvami in jezo, z bridko željo po maščevanju, jc bila ena samu dolga slovnišku perijoda. ki ni imela nc ; Četko, nc končal Podal se je k poveljniku orožniške postaje. »Cemu, gospod, so mi vzeli koncesije?!« Orožnik je napravil mešan obraz, češ, kaj vcib jaz, kaj dela prefektiiru.... »Vendar mora bili nek v/rokl Od tu je morala j>rih kaka pritožba, kake slabe informacije so morale uplivoli na polek Ic stvari, siecr kako bi prelektura sama....?I« »Mhml... mlinill...« orožnik se ic nagnil nekolik«) naprej iii zmajal z glavo: »Gospod Modrikovcc, zelo žal mi je, ali.... vi sle proli državen elementi .... Politično osumljeni« »Politično osumljen...? Jaz? In tako hudo?... Saj vendar... nikdar sc nisem bavil s politiko.... nikdar se zanimal..« »7.c lahko, ali dcianja govore... in morda bi bilo boljše da bi sel....« »Da bi sc?... In dokaze?... »Kaj se |e zgodilo z vašim sinom, ki se je podal lani kot zdravnik v Afriko.« »flb, Imel je smolo. Njega |e prvi zamorec, kateremu je želodec ozdravil, živega pojedel.« Pri zobozdravniku. ste mi zdrav zob. . „Ojoj, vi izdrli." .Ne jadikujte toliko I Za tega vam ne bom nič računal". Imalc dokaze? Dokazite mi te dokaze I« je vdaril Modrikovcc po mizi, da jc odlciel lint-nik s peresom raz pisalne mize gospodu orožnika in se zvalil na slolico. »Nc lako divje, gospodi..,. Dokaze? Dokaze?... Ho, hal ?.c vaše ime samo jc velik dokazi« »Mojc ime?... Kaj j>a ima moje ime s koncesijami in politiko opravili?« »Cujlc, ali sc nc pišete vi: Slavko Modrikovecl? Neka oseba nam je prestavila vaše ime... Moder se pravi... lo je' neka barva, neka nam sovražna barva... že veste, kakšna I... in potem Slavko. Slavo... Saj s tem jasno pričale, du niste naš, da nislc naš državljan, naše narodnosti!«' »Oh, gospod, slabe informacije, slabe informacije!... Veste kaj pomeni beseda moder?... Dobro, imu dva pomena, prvi pomen je barva blue, drugi pu pomeni: moder človek je oni, ki jc pameten, modrijan naprimer, filosof je moder... Jaz, (veste, jaz se štejem za tega zadnjega in ni mi bilo potreba jemati zato koncesije... in j>olcg tega, kdo vam je tolmačil narobe vse to? Da ne bo nesporazumljenj, sc lahko Dvorec na deieli. (Konec.) Slarec: O potem pa nc bo niči Je lioljše, da si poiščete drugo prenočišče, k.lih moja hiša diši vsa po vinul Mirko: El bien, mi io polem purlu-mcronsl Gia en voyage sc jc Ircbu privadili vsemu! Hitro sem iti povedali naši 111,111,ime la comtesse, da ja vse pripravljeno za sprejemi Monscur volre servi-Icnr a voils revoirc. [Odide.l Slarec: Ah, ah.... gospod Omd'šam-lir! Oh, oh ... ah, kaj, njemu gre vse kai druzega po glavi, kot da bi mene poslušal! Sc v lem Ircnotku zbežim od tod! V rcsnici me hočejo spoditi od lodl XI. PRIZOR. Janko kol lovec in Slarec. |anko: Najponižnejši in najpokoi-nejši služabniki Starec (zase): Zopet edcnl Janko: Gospod marches di Turbin-cour bi rad... Ah, ah! Pardonl Prosim lisoč oproščeni, mislil sem, da govorim z gospodarjem ie hiše! Starec: Saj sem jaz. Janko: Vi? Ah, pojdite, pojdite! Sai sc le šalile! Ic večkrot sem I j i I lukaj s svojim gospodom, polem bom gotovo poznal pravega gospodarja! Slarec: No, on je mrtev in dvorec sem kupil jaz! Janko: No to je pa zopel druga stvari On je mrtev? Vsi moramo umreti, danes li, jutri slo Icl pa jaz! Da, da, vsi moramo pod zemljo! Oh kruta usoda! Slarec: Vesle kaj? Sedaj nisem čisto nič razpoložen, da bi razpravljala o smrti! Mirko: Potem pa razprovliaiva o živih! [Pije.) Slarec (zase): Kaj mislijo res vsi, da jc moja hiša gostilna? Mirko: Da, imeniten gospod je bil prejšni gospodar! In ludi zelo dober šampanjec jc imel! Slarec: No, veste kaj? Ce mu imalc kaj povedali, pojdite lepo na pokopališče! Janko: llola, gospod! Ker je on sedaj mrtev in sle vi njegov naslednik, povem vam! Slarec: No lorcjl Pa lc hitro! Janko: Marches Turbincour ima navado vsako lelo mudili se nekoliko dni v tej okolici in prenočevali v vašem dvorcul Slarec: A tako! Tudi la!? Janko: Rodi lako lepe lege, na kateri leži dvorec! Slarec: Da, res! NAOLE MENJAVE je tako osmelil, da je poslal predobre informacije na pre-fekturo glede gospoda Fllo-isofovo Stancota, prejšnjega Slnvkbta ModrikovoaL. Tako si še dandanes konkurirata in živita za svoje življenjske interese; srečna bi bila, le če bi'Bog ne ustvaril črne zavislil Moderno: LJUBI.J1GNA - DA ALI NE? I GOSPODIČNA. »Gospod, ali no rabit« pri vaa novo sobarico ?" GOSPOD. »Žallbog Je i mcito U oddano. Oglasite ae pojutraj-injem zopet." |>ft krsti in v..', kar hočete, meni nI Ma imenu...'meni gre za živ-Ijenske interese!... Poleg lego Slavko, loi je skrajSano ime od Stuhlfelav, od danes sc bom pisal vedno le Slonkol Ht zdi tudi meni lepše I Torej Vidite, to lllso nikaki dokazi. VI sle bili le napačno informirani... ln polfcg tega, jaz nisem nikak protldržaven demoni, dobro se zavedam, kot LMovik XlVi ki ie rekel: dr-I*vo'ifcm:|o*i |oz, vi, gospod, mi vsiskupaj smo država in, kdor je proti državi, je osel, kfcfjfc froti sebi... Vidite, logika, gObpod, je jiojvcčjo modrost no svttul« KWTi & poveljnik orožniške poMoje V refchici uvklcl, da je bil Silabo informiran, ie gospod FikJSOfovStanco dobil nmi Vte tti'koncesije, ali s tem pa ie poslal .Cuncurich Ibrahatno neizprosen so vraž-nft s&m*ga gospoda poveljnika orbžrtiške postaje, ki se jKm\ ne, da Jeta mUdo deklico prednost, če zna Igrati klavir?? »Seveda. <5t Jo potem moi vseeno poroči. Je labko aolo-v«, d« jo ros ljubi." PMDlOA NA BOJNEM POLHJ: Pri vojaških vajah »e mprel poročnik držati pridigo. Vzel je evang. knjigo in bral en odstavek. Ko je strani preobračal, se mu je zgodilo, da je enkrat obrnil dve hkratu. Tedaj je bral: »Farizej je sedel na kamen in ... odletel proč«. Poročnik se'je malo začudil tako nenavadnemu stavku, prelistal.ie še enkrat nazaj ,icr bral vnovič: »Farizej je sedel na kamen ... prekleta strela ... in odletel v resnici proč I c OČETOVSKA SKRB. Oče svojemu sinu v gledališču, ki se ie preveč nagnil na galeriji — (Najvišji prostor v gledališču): »Mirko, pazi se, ali ne veš. da slane prostor v parketu devel liri?« OTROŠKA. > Slric jč princ&cl otrokom rožnih dotov. Prej pa ko jih jc razdelil, jc hotel vedeti, kako gre kaj s šolo. Anica je priznala ponosno, da je v zcmljcpisju prva v šoli, Marica pa v računstvu. -— »No in ti, Janezek, kaj pa ti?« »Jaz pa sem prvi iz šole, kadar pozvonil« MEDENI JEDNI NA DE2EIJ. Mlad zakonski parček je hotel prespali prvo zakonsko noč na deželi v poletnem zraku. »Ali čuješ«, je rekla ona, »kako zunaj na sadnem vrtu ječi v vetru drevje in stoka, JVcl pr^d dv^ma urama kupih ta dve- |anko: Do, gospodi Ali med lem časom s«em ic premislil! Tudi jaz sem stvor premislil in prišel do prepričanja, da ie tisoč Iti vci ie: lep tfcnar. Dvorec je vaši i Jatako: Moram vam povedati, da sem čul marsikaj slabego o dvorcu! Starec (nervozno). No dobro, vam ga j.\i,-i 'iri lo/l(»,/! »Kaj je notri? Obleka, pe-rilo?« (ffiifr »Nc. Moja-tirj^k^ Mož od želejfjjice začudeno gleda. pNc, plačati*!«}:! t,reba Če ni perilo, niti oblega; vi.-o roki reis ni govora v prtedpi-sih«.- .V..; • Gledajo;še iri' se nt' hfcrejo sporazumeli. Sprevodnik; nekaj čas« i» mOgcl/zjWzeh določnega s^nljšco ;v.leji zadevi, se jc zdpj odločij; f •PlaČuite!«' /.ukaj mislil si je;' če plhČa, bo k večje rti u v Jukoyo škodo. ? M Jlr Požar vojaki - novinci! Ko odhajate v vojaško službovanje Vam je neobhodno potrebna »Priročna knjižica za slovenske vojake katero je nalašč za slovenske novince spisal VINKO vitez BANDELJ. > V njej najde slovenski vojak vsa potrebna navodila in nauke, ki so potrebni flovenskemu novincu v vojaškem službovanju. Knjižica je liskana v slovenskem in italijanskem jeziku, in je na la način slovenskemu vojaku, ki ne pozna italijanskega jezika, oiahkočeno vojaško službovanje. V knjižici je natiskana kratka slovnica italijanskega jezika, vojaški službeni pogovori, italijansko-slo-venski in slovensko-italijanski slovarček. Da je knjižica res potrebna našim mladeničem dokazuje, da je v tretjem letu izdaje doživela že drugi natis. Knjižico je v drugem natisu izdala in založila ^NARODNA KNJIGARNA/* v Gorici, Via Carducci 7, kjer se tudi dobiva a L. 7.50 komad. Po pošti L. S--. Vojaki - novinci, sezajfe po imjeJI " ^ ■ i bcjc A ■h sz Starec: ... in lorej... in torej tako šc druge nesramnosti in goljufije ... Vidva sta dva navadna tatova, toda pravica ... Janko: Gospod, vaš denar vama vrneva! ... Starec: Kdor jc zmožen da ga krade, ta ga ne vrne več! |anko Motite sc! Tukaj imate ves denar. ki sle mi ga dali! Mirko: Tu j>a tistega, ki ste ga dali meni! Janko: Cc sva vam hotela pokazati ta dvorcc v taki luči. leži pač krivda .. Starec: ... na vaši želji, da bi'ga dobilal Mirko: Bodite Jako dobri... in pustile ga mojemu prijatelju! In pri prvem obedu, ki ga napravi Janko svojim prijateljem, spijemo nekoliko steklenic vipav-ca na vaše zdravje! Slarec: No, vse bi še šlo... Toda, za. vraga; napravila sta mi toliko strahu! No' dovolj! Rodi take malenkosti tudi nočem, bili tako neizprosen! Toda tisoč lir izgii1 bc, gospoda, tudi ni kar tako! L. Janko: Nič ne boste izgubili! Pripravljen sem se držatj prve pogodbe! Starec (pomisli malol. No... poleni ... potem bom pa ludi jaz tako knvalirski ... Dajte mi torej toliko, kolikor slane mene in sem zadovoljen! Tu imate ključe' Janko: Oh. nojprisrčnejša hvala! Mirko: Gospod Starec, sedaj je y -. strah mimo, kaj ne? Slarec: Da! No, doživel sem s (C..i nesrečnim dvorcem lep nauk to jc . do na tem svetu nismo, nismo bili in ne bomo nikoli srečni! (Zavesa.) (Konec.) Kakor se razlaga. .Koliko »i dobil?« .Deset dni ali »lo lir.' .TI «1 gotovo vzel lire." .80 ud dali liar prvo, ie predno sem zinil." če nc plača pa lahko poslani: v mojo škodo. Razvnel se je prepir. Cel vagon mu je prisostvoval, laka ni hotel plačali. Moral je izstopili. Nu postaji se je sestalo razsodišče. Iz sprevodnika, poslujcnaecluika, slroje-vodje in dveh orožnikov. Ali jc dolžan plačati ali ne? Veliko vprašanje. Jaku je prišla srečna misel. Vzel je v roko vozni lisičk in vprašal: • >Ali velja ta.vozni listek za čilega človeka?« »Seveda velja«, so prikimali. »Za celega človeka, od nog do glove?« »I — seveda!« so prlrjevali zdčudeno. »Tudi za roke in noge?« . »I — kako pal«' »No, čemu pa potem zahtevale, da plačam za roko še posebej? To je pa 1' mislim —: vseeno, ali jo nosim na ko-iqhu, ali mi visi od ramen?« Zmagal je. Zdaj so ga — smeje se — pustili v miru. f>U, Pravila gasHaeir toritva 1 Komnu, 1. Ime in sedež društva: Društva je ime »Gasilsko drušlvo v Komnu«. Sedež ima v Komnu, ■ ,... 2. Namen društva: Namen društva je gasili — žejo z vi-r:om in drugimi opojnimi pijačami, prirejali pivske konccr-ič in igrali na karte. 3. V društvo vstopi lahko vsak pošten pivec, ki se ga 1 po sfiltriroli vsaj 3 bokale 1 ::eyrio. Žensk se ne bode "prejemalo, ker bi bilo na la njčip ovirano redno delovanje i::>vego društvo. Tudi nimajo i.^.slednje pravilno cemcntira-nifi želodčkov. 4. Kdor želi vstopiti v dru-£..vo, zglasi naj se kako nede- i Ijo ob uradnih urah v eni ali drugi komenski oslariji, kjer ga sprejme odbor, ki ima svoje agitatorje po vseh ošla-rijalll 5. V odbor sc voli za.dobo enega leta sledeče odbornike: Predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in dva pre-gledovolca računov. blagajnikom sme bili izvoljen edino-le eden • ali drugi ošlir. Pregledovale! računov morajo redno vsak pondeljek pregledali račune in blagajno. 6. Kdor je sprejet v drušlvo. plačali moro kol vslopnino lo-liko. žvižgovea, du gu bode vsak član sil. 7. Dolžnost vsakega člana je udeleževali se ol> nedeljah popoldne rednili žejogasnih vuj, ki se vrše po domačih krčmah. Kdor l>i lego ne storil, vežbnli se moro polem na svoje slroške celi leden. V nosprolnem slučaju se ga izključi. H. C Ioni se morajo obnašali pri vajah in izven vaj kol pra-' vi vinski bralci, obtičali morajo pogosloino v kaki »grapi« in tudi širokost cesle noj dobro izmerijo, kojli znano je, da vsak pijanec zna dobro geo-melrijo. Tu pa lom se člani 1 lahko »zbiksojo«. I <>. Člani morajo posebno |>o-zili no lo, do se ne udeleže kake kulturne prireditve. Tudi sc ne smejo udeleževali drugih vaj kol edino-le — pivskih. 10. Društveno premoženje tvorijo: čebri, bradači, golide, »lloškc« in buče«. IGIcj invpn-lorl) 11. Drušlvcno premoženje pripade, uko drušlvo nelio, •-planinskemu drušlvu v Komnu. 12. Drušlvo aelio. oko je cestni odbor razpusti. 13. Prepire med člani rešuje vino; ako bi lo ne imelo uspeha, reši noj zadevo »šnops«, ki je najvišja oblasl gasilskega drušlvo. V Komnu, dne 30. lebr. 1926. Pričujoča pravila so polr-jena po ceslnem odboru. Din piano. - Profesor. .Kaj 7 Oče, / ki vas pošilja, misli, da se boste v par urab priučili francoščine?" .Seveda. Saj pa tudi plačamo deset lir od ure." RADOVEDNOST. »Poglej mama, kako črn o-braz ima iisli le mbžl« je v-prašal mamo mali Pepček. »Ja, dragec, vidiš to jc zamorec; on je po celem telesu lako črni« ; »Crn? Po celem telesu? Kako pa ti to .veš, moma?« SEVEDA, TAKO ŽE! »Ti ne ves, kako sem jih včeraj povedal lemu brzasle-mu Brzclul Kljub lemu, da jc on dvakrat večji od mene, sem mu kor »ven povedal«, kar v »fris« rekel, da ga imam za popolnoma jjroslaškego človeka. Osel sem mu rekel, lump, hinavec in slepar; cel leksikon ndjgršifi imen sem privlekel no doni« »Ali li ni on odgovoril?« »Ne, vse ie puslil, du sem mu rekel. Ko mi jc pa holcl odgovorili, sem odšel!« . Ljubeznivosti. •K*) pi |e novega pri so sedu, d« Jc lik vil«?- .Mož in lena si razlagali zakonske ljubeznivosti.. 03EMURNI DAN. Oče je zagledal, kako ji descllclni Mirko z nožem nc kai brskal po veliki slenski uri Hitro jc pritekel k njemu: »Kaj pa delaš, porednež?. ga ie ves v strahu okregal. »Ali, ali, soj si ti soin_rckd do imamo sedaj osemurm dan no, zato sem strgal proč It zadnje štiri urel« VPRAŠANJE. Prijatelj Iks: »V resnici, ja; nimam več spomina!« Prijatelj Oks: »Kako pa s( moraš spomnili, da ga nimaš?«. LEPO ZNANSTVO. Imenitno dama je obiskali nekoč bolnišnico in se vstavilo pri poslelji nekega bolniku: »Res čudno, zdile se mi lako znani Morala sem vos nekoč žc videtil« »Cislo mogoče!« jc odvrni bolnik smeje, »čisto mogoče saj jaz sem v civilni službi je-čari« DOBRO MU (E ODGOVORA V neko gledališče je priše mož; ki je bil malo preveč vesel, ker ga je imel ludi preveč pod kapo, ter zahteval vstopnico. »Zolibog«, jc rekel gledališki rovnolelj, »Vam ne morem doli vstopnice!« »Soj bom vendar plačali, je gromel pijanec. ■Toda nc bosle smeli vstopiti!« »Zakoi po ne?« »Ker ste pijani!« Mož je pogledal začudeno rovnoleija, se ironično nasmejal in rekel: »Po kaj mislite, da bi šel v vaš lejaler, če bi bil trezen?" NA SODNIJI. Sodnik: »Kje sle vzeli la vc-trih, l kc. oproščenja vredne, tako tituli' ralc. PREBRISAN MI AI) TATIC. Sodnik: »Vrgel val bom v ječo. Temu sc zahvalile vaši slabi družbi, v kalcro zahajale I« Talič: »Pa kakol Saj sem vedno In pri vas!« PRI GRAEOI.OGII. Grafolog: »Žensko, ki jc pihala lo pisavo, jc ludi lažniv-kal« Klijcnl (kaleremu jc pisala dama dotično pismo): »Po čem lo spoznale?« Grafolog: »Po tej le frazi: »Ti si lep kol solncel* VSAK PO SVOJE. »Oh. draga mojo, ne vem, kaj naj napravim z mojo hčerko, je pravi vrag, da pravi vraq?« »Ti se moliš. Tvoj nečak, kadarkoli jo imenuje, ji vedno pravi: »angeljček«. KDO JI JE REKEL!? Žena: »Glej, ljubi mož. Kupila sein zelo lepo zimsko suknjo I Veš, lelos bo zelo hud mraz I« Mož: »Kdo li je lo rekel?« ?.ena: »Trgovec!« Oll, NI POTREBA Sli h ATI. Oče: »Gospod, nc morem vam dovolili, da bi govorili z mojo hčerko, dokler mi ne pojasnile svojih namenov!« Debelušen gospod: »Mojih namenov?... hodile brez skrbi. Zagotavljam Vam, da sem j)oročen!« NIC NE DE. Gospodična: »Pojdite! Ali nc vidite, tla ste zlil vaš kozarce vina na mojo obleko!« Gospod: »Oh! Nič ne de. Saj nisem več žejen!« POGOVOR. V I jiddjani pri figabirlu so nekoč sedeli Irije slrojcvoojc Prvi je bil Rus, druoi Italijan, a tretji Jugoslovan. Pogovarjali so sc. kdo hilreje vozi. Prvi se ie hvalil: »Jaz j>cljem tako hitro. da brzojavni drogovi tako Švigajo mirno, kakor palice leseneoa plola«. Drugi noče zaostali za prvim in reče: »Cc peljem iz Tr-sla v Postojno, moram že v Trstu »zabremzali«, sicer zle-tim kar na Dunaj«. »Tu nej vse nečl« se pohvali |ng°s!ovanski Ribničan. — »1'sL i'sl, pr mej kaktiš, k' s'm biu iiazn na iblahsKega sla-cjuniaitaria pa sc m' jc taknla nar'diln: Pjalov s'm j'z Pasluj-ne u Marpurg. pa videm iblon-skega šlacjonlajtarja, k' jc l'm stan. Počakaj, mrcina, sm s' mislu, zdaj sva j>a vkp. Mislu sm ga trejšiti za iih, pa sm zadu unga u Marpurgi«. To je vse rcsnica, če ne verjameš pa potiplji, boš videl, da je res. TOVARNAR. »Tovarnar za Žganje da si ? Od kdaj pa ?• /l o jc lahko. Malo vode, malo špirita, sladkor /raven pa |c žganje narejeno in ju/ sem tovarnar.« RAZGLAS. Komeiiska mlekarna išče. mladega, elcgaiibicga gospoda (j>o možnosli v Iraku), /možnega nemščine, francoščine in angleščine ler strojepisja iu stenografije, ki bi bil j>rij>ravljcn raznašali mleko. Inlcligenli, ki reflekliraio na lo službo, naj vložijo svoje prošnje, opremljene z živinskim polnim listom, s .spričevalom o neomadeževani bodočnosti in o cepljenju divjih koz. najkasneje do 31. aprila L I. PRI ZDRAVNIKU. Bolnik: »Gospod zdravnik, ne jem in nc pijem, nc morem spali in ne na nogah slati, kaj naj napravim?« Zdravnik: »Oh, dclajlc si — korajžo!« V KOPAIJSCU. Gospodična: »Vi pravite, da sem jaz prva ženska, ki jo ljubite. Pojtc, j>ojte, noben možki na svelu nc morfc lega reči, nc da bi sc zlagal!« Gospod: »O da! Adam!« Tolažba. ZDRAVNIK. Le na prej! BOLNIK. Če ne bo nič bolelo... ZDRAVNIK. Zagotovim vas, da mene prav nič nc. VUL Mlada Nežika pride v slad-čičnrno. ;; '< >. • "Mama, je relda, <|a ie našla v lorli, ki'jo je-včeraj kupila, mu|»ol«'-- ..V — ^ Prodajalca ' pa ,^6i\tyd4ljfc nazaj hom clalp^mo peSjtoV odjtjrozdove jotjpda* • : Mpr^UNA.gbsjfiobicNA. dar jeČldvek v kopalni obleki, Vnora plavalil« Opspodi^ia; r$h.,ne ugaja mi pTavuli v'morju I« honalaš: »Kje pa?«. Gospodična: »V zlatu!« GOSPA VIPAVSKAJA NA POTOVANJU PO ITALIJI. Gospod Vipavski se vstavi ored kipom Vpije j^kj; jo ie •/klesal slavni djt da iz kredcV« Pravilo /'r«W/i», tl« jc prevzel i|u J bo oprav« ljivia v Sturiji nc|;i goJphrudi fuliran študent; spozna sv ga ic lahko od daleč.1 ■ ■"-'»nT« •• .» Pra\>lfo v StUilcnein, . da fto DtUli zvonovi v večni Rim — liho in h rez vsakega slovesa, uuzaj pa prilli s »Plohmusko«. Prm>lfo y (iorchjah, pol 0. ure zvečer zbrala ,na pokopnlisCu okoli iamc izkopane ra obešena Ciča in Zlahtiž«, več žensk, med katerimi jc bilo mnogo kartcnaufšlagarc, san-.o zato. da , sc prepričajo, dati bodo 21ahtfČa r^s: pokopati, ker nckterc teh žensk > nlsrt verjele tega, temveč so trdile, da ga bodo dali -r ipirit in potem v muze i. druge pa. da ga bodo predali konjcdcrcu. Ko so videle, da so oba dva res pokopali, so vse kar zijale.} Pravijo, da jc v Mariboru dalma« tinskotc*ni mladenič In t*c trudi in razmptriva o osebi, ki piše v Čuka. Naj ("ju on in njegovi pristaši njim na čast /Jožciui pismo j? Dollnt_______, - Pruvljo, da bo v Marihoru KrajnČc va hiša stara kmalu 100 let in d« ho |M>tcin hišni posestnik vzel zuatonj v stanovanje vMikega, kalcri >nu Ik> pla« čal Ktanpvai\je naprej. Pravijo, da jo hila v Zagrebu raz stava iivtOmohilov podaljšana, da pa vinska ra/btava zato »i bila podalj.'u. na, ker so obiskovalci popili vse raz/ stavljeno vino. . Pravijo v Sežani, da. bo Drcjčck Ulčarjov za melnarja, ker zna dobro '»tenkijuti«. Pruvijtt v Trnovem pri Kobaridu, du jc tam neki krojač močuo užaljen, ker ga ic ljubica pustila. Pravijo, da isti žc k ilrugi zahaja, misli da potolaži svojo srčno brid» kost. Pravijo istotam, da sc neko deklp tako ljubeznivo ozira po fantih, da ji hočejo oči skočiti iz jamic. Ker. jo pa nobeden ne mara, je izgubila vse upanje. Pravi J*, da' .Vo trnovski (Kobarid) koštntni žejni, ker jih nočejo več marčurji napajati. Pravijo istotam. da reže neki mlad mizar vse deske v šrejk. Moderno. Pravijo, da so se trnovskemu orga« nistu vse nakane skisalc. ker. jih jc. pripravil za Veliko noč., Pravijo, da sc neki fant v Zatolmi« nu nc more oženiti, dasi zelo ljubi punce, a punce ga pa nc marajo. Pravijo iz Kosez: Ker smo še mla« dc in sc nc pustimo za norca imeti od starih tet. jim poročamo sledeče: 1. Kaj če plesale hi nage mi, ki smo zdrave in mlade, a varujte sc tega ve. ki ste stare in šepavc, da sc vam kaj enakega ne pripeti. 2. Ker sc toliko brigate za S...... vam pove kar sledi: Komarja za kraljuto ste držale, n on jc odfctcl. ste hotele bravinca k sebi motiti, tudi on vas jc pustil; šc enega imate in lc za. kratek čas, ker tudi on vas kmalu moral bo pustiti in vc nadalje doma stare hla& flikati. a ona pa si ga lahko dobi. kakeršnega si želi. zato ni treba prav nič L.... k nji primerjati Pravijo, da so v Zarcčju nekateri fantje, ki se svojih domačih punc sramujejo in drugi fantje ž njimi 'kratek čas delajo. Pravijo v Dobrem pol ju. da jc neko dekle naredila zelo veliko zmešnjavo med nekim fantom in med neko punčko. Dohrcpoljski Mihce in Jakcc sta priči. Pravijo v Rcnčah, da so tam neka. tera mladoletna dekleta, ki si izbira, jo fante za svojega zaročenca z lučjo, a ga nc morejo dobiti. Cc sc pa šc kateri dobi, naj sc takoj zglasi. Pruvljo v Darkovljah, da sc neko dekle dela juko lepo fantom. Pa jc vse zumun, čc jc pa nihče nc po« gleda. Pravijo, dn.su harkovljunsko punce tako ttcinunn držijo, da vsi fantje pd njih hcžljo. Pruvljo, da »o so nekateri fantje v /ulolminu bojevali s Čukom, a je bil Cuk veliko inočnajii od njega, ter j>« je opra,sknl po glavi. Pravijo, da je v Slapu pri Vipavi veliko |>omanjkanje denarja, a kaže ravno naaprotno. če ui lahko fanijc naročijo avto, du »e peljejo i, njim vipavski kino'.' LUIGI CflUSSANO & FIGLI IZDELOVANJE VIHA ALBA Bogat a izbora finega viuli v stcklcnicah: Barbera, Frclsa, Barolo, Bracchatto, Neblolo, Rstl spumante, Gran spumante Namizna vina: Grlijnolln bela vino navadno v steklcnlcah — — — iu zaloga pri SfliFflTl 6IUS. ZGANJAM«. Tl« I«. blK> 7. G0RU HHLIIIIM VIKU HRLBZEH PEHAR V lUGOSlRVIil mmm r. n. m «». «f. m navoarcuraitMilli protlorlh V ijubljonl Meslnl ira• Hev. © apr«l«aia vlou« no hrn-nllnc knjllloe ln Ic. koM roCunr, Jfh obrculujc Več j« hranilne vIojh z pdpovc d nim roko« obrestuje ludl vlije po dogovore. PODBUŽWICA Corso Verdi „Trgov»kl Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni nrislov: Ljubljanaka banka OeJnlška glavjiica CEHTRALA Rezerve Din. Din. 50,000.000 L J U g L J A H A Podružnice i Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Melltovič, Ngvi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Agencija: Logatec. VJoge na knjižice po 4'/»- Nakup in prodaj« tujih valut in čekov. Nakup obligacij vojne odškodnine po najvišji dnevni, cen i. Izvriarfefo se nakazila, v tu • |n inozemstvo in vsi drugi v bančno stroko spadajoči posli najkulantneje. Odlikovani zobozdravniški atelje Brezigar Rudolf v Gorici | ul. Mamell 5», V. nadstr. (prej Via Scuole) sprejema vsakt dan od 9-12 in od 2-5. zajamčeno, za manj premožne po znižanih cenah. Manufakturo, perilo, izdelane obleke po cenah brez konkurence kupite pri dobroznanl Bratje Mose Via Ra^teMo 7 - GOftlGA - Via Rastclto 7