Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto....................... $3.00 Za pol leta............................1.75 / EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, On t. "Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" V . . . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . Let. 4. Št. 164. Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MAY 29TH, 1946. Price 5c. Vol. 4. No. 164 37,000 gozdnih delavcev v B. G. zastavkali Stavkovni val, ki je zajel tiso-" vlad prisiljeni z stavko doseči oe in tisoče delavcev, se širi in ■avzema vse večji razmah .Okrog 37.000 gozdnih delavcev v British Columbijji, so izšli na stavko vs-led dejstva, da so magnati lesne industrije odklonili priznati njihove zahteve. Stavkovni val se širi in zavzema vse večji razmah ne samo zaradi zahtev za večjo plačo, ampak tudi za skrašanje delovnega «asa, varnejše delovne in zdravstvene pogoje, poglavitno pa proti namere črne reakcije ter kapitalističnih podjetnikov, ki nameravajo za voljo svojih nezasitnih dohodkov povrniti delavce v predvojno dobo, znižati plačo, podaljšati delovni čas in se sploh ne zmeniti za delovne in zdravstvene pogoje. To je vzrok, da so delavci vsled odsotnosti pravičnih socialnih določb federalne in provincijalnih zboljšanje delovnih in socialnih predpogojev. V veliki meri je tudi v tem oziru odgovorna brezobzirna politika ministra za delo, federalne in provincijalnih vlad. Neštete so potrebe tako v socialnem kot ekonomskem pogledu za zbolšanje splošnih razmer v deželi. Poleg opravičenih zahtev za večjo plačo, skrajšan delovnik, boljše delovne in varnostne pogoje za delavce, so potrebna stanovanja, kulturni domovi za mladino, boljša priložnost za šolanje ter splošna oskrba za narodno zdravje in razvoj. Toda odgovorni krogi se ne zmenijo za vse to, tembolj se zanimajo za razmere v Evropi in na ta način skušajo preslepiti ljudstvo pred nujno potrebo socialnih določb, ki bi ostranile veliko nepravičnost v nešteto ozirih in predvsem glede delovnih in socialnih predpogojev za" večino delovnega ljudstva. Delavci zahtevajo boljše delovne in ekonomske pogoje Mladina mariborskega okrožja izpolnjuje obljube V vseh okrajih mariborskega okrožja se mladina s delom pripravlja na 3-tji kongres. Tako je mladina mnogo storila za obnovo porušenih vasi in mest, popravila je kilometre vaških cest in poti, zasipavala je jarke in bombne lijake in delala pri gradnji svojih mladinskih domov. Poleg tega mladina pridno pomaga pri spomladanski setvi. Do sedaj je zbrala že desetine ton starega mate-rijala, papirja in tekstilnih odpadkov. Svojo ljubezen do bratov na Primorskem in Koroškem je mladina pokazala s nabiralno akcijo za tiskovni sklad. Spomladanski cross je v mariborskem okrožju pokazal , da si hoče mladina v fizkulturi krepiti telo in staviti rse svoje sile za obnovo domovine. Do sedaj je mladina mariborskega okrožja delala skupno v predkongresnem tekmovanju 511.-329 ur. Nabrala je 70.000 starega papirja in tekstilnih odpadkov in 1459 kg. bakra za elektrifikacijo bloške planote. Za graditev proge Brčko-Banoviči se je dosedaj javilo 217 mladincev in mladink iz vsega okrožja. V spomladanskem crossu je sodelovalo 5348 tekačev. Za tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence je mladina zbrala 31.000 din, za svoj 3-tji kongres pa 25.600 din. Pri zidanju mladinskih domov, čiščenju jarkov in bombnih lijakov, pri čiščenju sadnega drevja in pri delih spomladanske setve je delala mladina v Murski Soboti 75.000 ur, v Ljutomeru 35.000, v Gor. Radgoni 40.280, v Prevaljah 54.000, v Slovenski Bistrici 41.305, v okraju Maribor-okolica 33.000 mestu Maribor 113.000, v Dolnji Lendavi 15.749 in v Ptuju 82.000 delovnih ur." Ta slikoviti primer delovnega poleta mladine v okrajih mariborskega okrožja, je samo del delovnega poleta pri obnovi mladine v Sloveniji in Jugoslaviji. Mladina tekmuje, tekmujejo starejši in tekmujejo tudi pionirji. Njihovo geslo je: "Vse za obnovo! S Titom v borbi, s Titom v zmagi in obnovi !" Toronto — Kakor razvidno iz raznih poročil, se točasno nahaja na stavki nad 40.000 delavcev, ki so bili zaposleni v raznih industrijskih podjetjih. Toda razpoloženje za stavko prevladuje med delavci na splošno in predvsem vsled odsotnosti pravične socialne zakonodaje, ki bi prisilila delodajalce priznati opravičene zahteve delavcev, za boljše delovne, socialne in ekonomske pogoje. Tako se nahaja okrog 37.000 gozdnih delavcev v British Colu-mbiji, okrog 6.000 tekstilnih delavcev v Quebecu in tako dalje tudi v drugih industrijskih področjih. Vsled neporavnene pogodbe obstoja mogočnost, da zastavka 10.000 delavcev v tovarnah za gu-mij, delavci zaposleni v jeklarnah in avtomobilni industriji. Strokovne unije pri katerih je večina teh delavcev organiziranih so že davno prej skušale doseči sporazum med delavci in delodajalci, toda brez uspeha. Delodajalci v največ primerih se sploh ne zmenijo za zahteve delavcev, odlašajo čas za pregovore in naposled se poslužijo z nešteto ovir proti priznanju unije in zahtev delavcev. Jasno je, da jim je to mogoče ne samo zato, da ni tako federalna kot provincijalna vlada podvzela korektnih določb za povojno dobo, ampak tudi kakor omenjeno vsled odsotnosti delavske zakonodaje, ki bi v takih zadevah določala pravico tudi za zaposlene delavce. Reakcionarno časopisje našteva seveda ure, minute in sekunde, ki so zaradi stavke izgubljene, našteva koliko je izgubljenega zaslužka itd. Nikjer in v niti enem oziru noče naštevati, kako velike dobičke zgrinjajo velepodjetja, kako velike davke plačajo delavci, kako je pomanjkanje stanovanj, kako narašča draginja živilskim potrebščinam. Zaradi takih razmer in posebno zaradi drznih ovir proti interesom delavcev in delovnega ljudstva v splošnem, delavci so prisiljeni se poslužiti stavke, da dvignejo svoj glas protesta in da dosežejo svoje opravičene zahteve. DIKTATORSKI UKREP TRUMANA PRED SENATNO ZBORNICO ŽELEZNIČARJI SE MORALI VRNITI NA DELO BREZ DA BI DOSEGLI SVOJE ZAHTEVE Pa naj še kdo reče, da ne vlada 'demokracijaV zoni A Glavni stan zavezniške vojaške oblasti 13. korpusa je izdal dne 20 marca t.l. ukaz, ki zadeva prev-sem slovenske šole v coni A. Ta ukaz se glasi: UKAZUJEM: 1. V javnih šolah na področju Julijske Benečije, pod upravo zavezniških sil je prepovedano imeti ali uporabljati kakršne koli knjige, brošure ali drugo tiskano, dak-tilografirano, na cilostil razmno- Teror namesto priznanje zahtev mornarjev Thorold, 27 maja — Policija je aretirala 30 mornarjev, ki so se ob prihodu parnika v to luko, priključili splošni stavki mornarjev. Mornarji so aretirani pod izgovorom, češ da so se pridružili nezakoniti stavki mornarjev. Drzna aretacija 30. mornarskih stavkarjev, seveda ni ustrašila ostalih mornarjev na gotovih par-nikih, ki potujejo po velikih jezerih. Kakor iz parnika Noronic, so se mornarji tudi iz drugih parni-kov pridružili splošni stavki mornarjev, kateri zahtevajo boljše delovne pogoje in zlasti tri šihte po 8 ur dela na dan na vseh par-nikih. Kot znano Canadian Seamen Union je dovolila dovolj časa za potrebne korake, da se odvrne stavko z tem, da je predložila parniški družbi zmerne zahteve mornarjev, sicer to, kakor že davno vživajo mornarji po vseh drugih parnikih. Toda družba je odločno odklonila njihove zahteve. Pat Sullivan, predsednik mornarske unije je zadnjega tedna izjavil, da se bodo mornarji borili za svoje opravičene zahteve, katere bodo podpirali mornarji iz Združenih držav. Njihove zahteve pa niso nekaj kar ne obstoja, temveč samo te pravice, ki jih mornarji v Združenih državah vživajo. Splošna stavka mornarjev je oklicana za 1 junija. Toda stavka je na mnogih parnikih oklicana danes. Koroški Slovenoi se bore proti nazifašistom Celovec — Časopis "Folksvile" poroča o občinskih volitvah kmečkih predstavnikov v občini Slovenski Pliberk. Okrajni sekretar iz Velikovca, Pečnik, je predložil zbranim kmetom na zborovanju volivno listo, ki vsebuje 5 kandidatov, kateri so bili razen dveh člani nacistične stranke in znani nazifašisti. Kmetje so demonstrativno izrazili svoja ogorčenja z tem, da so vsi zapustili zborovanje. Vse to se dela v coni pod okupacijo zapadnih zaveznikov. Vče-rajšni smrtni sovražniki vživajo svobodo in se jih postavlja na uradna mesta. GRADILI RODO NOVO ŽELEZNIŠKO PROGO "Mladina", glasilo Zveze mladine Slovenije prinaša obširen članek v zvezi gradnje "Mladinske proge" Brčko-Banoviči, ki jo bo gradilo 24.000 mladincev iz vseh pokrajin Jugoslavije. Od 1 do 9 maja bo prva skupina, t.j. 12.000 mladincev in mladink, pričela z gradnjo 92 km dolge "mladinske proge" Brčko-Banoviči. V tej prvi skupini bo Slovenija sodelovala s tisoč mladinci. Zveza mladine Slovenije bo pripravila 1000 mladincev in mladink, ki bodo dobro organizirani v delovnih enotah ter jih takoj poslala na delo. Ta proga se bo kakor razvidno imenovala "Mladinska proga" ne samo po tem, da jo gradi mladina Jugoslavije, ampak tudi po tem, da jo gradi pod novimi pogoji za svoje sedanje in zlasti bodoče srečnejše življenje. Toda njen pomen leži tudi v dejstvu, da se gradi v delovnem poletu pri splošni obnovi narodnega in državnega gospodarstva nove svobodne Federativne ljudske republike Jugoslavije. KOMUNISTI ZMAGALI PRI VOLITVAH V ČEHOSLOVAŠKI Praga, 27 maja — Napram še nepopolnim podatkom o rezultatu splošnih volitev, ki so se vršile zadnjo nedeljo v Čehoslovaški, so komunisti dobili v mnogih voliv-nih okrožjih večino glasov. Posebno so dobili večino v Češki in Moravski. Volitev se je udeležilo okrog 7 milijonov volivcev. ženo ali na kakršen koli drug način ponatisnjeno čtivo, ki ga ne bi posebej odobrila Zavezniška vojaška uprava. 2. Zaplenjen bo ves zgoraj navedeni materijal, ki bi se našel v učilnicah teh šol ali pa sicer pri učnem osebju ali učenih. 3. Proti učnemu osebju omenjenih šol, ki bi uporabljalo tako knjigo, bo uveden disciplinski postopek, kateremu lahko sledi tudi odpust. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave. Izdano v Trstu, 20. marca 1946. Podpis: H.P.P. Robertson, Polkovnik OBE. v. d. višjega častnika za civilne zadeve. Pa naj še kdo reče, da ne vlada "prava demokracija" v coni A pod zavezniško vojaško upravo, toda demokracija samo za gotove vrste upravo, za gotove skupine ljudskih izkoriščevalcev. Nikakor pa demokracija za ljudske množice. Ni čudnega torej, če še dandanes dobimo pod oblastjo take demokracije, zabranjen vstop črncem v gotove lokale, ščuvanje rasne mržnje med narodom različnih narodnih skupin. Taki vrsti demokracije pride vse prav v po-štev, samo ne stvari, ki so svojstvene pravi demokraciji. Pripravimo se za okrožni piknik v južnem Ontario, ki se bo vrši! v nedeljo dne 4 avgusta v St. Catharines V petek zvečer, to je 12 ur potem, ko so železniški delavci okli-cali stavko, predsednik Truman je v svojem govoru zagrozil poslužiti se z armado, če se ne bodo delavci udali njegovi absulutni zahtevi, da se povrnejo na delo. V svojem govoru se je dotaknil mnogo stvari, samo najmanj o tem, kakšni so delovni pogoji nad milijon 200 tisoč delavcev zaposlenih pri železniških družbah in posebno se je izognil omeniti, kako ogromne dobičke zgrinjajo železniške družbe medtem, ko morajo delavci varčevati pri najnujnejših potrebščinah za zboljšanje življenskih pogojev. Železniški delavci, ki so zadnji četrtek oklicali stavko, so se morali vrniti na delo brez da bi dosegli svoje opravičene zahteve. Lastniki železniških družb, velepod-jetniki in črna reakcija je nasto-jala proti delavcem kar je najbolj razvidno in predloga predsednika Trumana, ki je predložil diktatorski ukrep protiv delavstvu v Združenih državah. Ta ukrep določa ne samo proglasiti stavko kot nezakonito, ampak tudi drastične kazni. Namesto priznanja delavskih zahtev, diktatorski ukrep, kateri kakor razvidno je izzval ostro debato med senatorji v zbornici, posebno še med ljudstvom. Ameriško ljudstvo, ki mnogokrat sliši zlobno propagando o "diktaturi", ki da vlada v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, je moglo spoznati diktatorski govor predsednika minuli petek, katerega so odobravali in ploskali z rokami samo kapitalistični magnati na Wall Streetu in črna reakcija. Ljudstvo in posebno delavci ga niso in ga tudi ne bodo odobravali, tembolj bodo morali strniti svoje moči za dosego poštenega zaklužka, ki jim omogoči tudd pristojno življenje. 120.000 ORGANIZIRANIH DELAVCEV SLOVENIJE ZAHTEVA PRIKLJUČITEV JULIJSKE KRAJINE K JUGOSLAVIJI Ljubljana — Zastopniki 120.000 organiziranih delavcev in nameščencev Slovenije, so dne 10 aprila z manifestacijskega zborovanja poslali borbene pozdrave vsem delavcem in nameščencem Trsta in Julijske Krajine, ki se še danes odločno borijo proti ostankom fašizma, ki dela v najrazličnejših oblikah, predvsem pa v obliki civilne policije. Borijo se za to, da bi se končno priključili k federativni ljudski republiki Jugoslaviji in s tem dosegli svoje demokratične pravice, so se skupno borili z vsemi ostalimi svobodoljubnimi narodi sveta in doprinesli ogromne žrtve. "Z vami, se glasi obsodba, na- SREČNO PRESTAL OPERACIJO Rajmond Mavrin, je bil zadnjega tedna na operaciji, katero pa je srečno prestal. Nahaja se v Mont Sinai Hospitalu v Torontu. V bolnici se nahaja tudi rojak John šeme. Nahaja se v General Hospitar, ward-u I. Obema želimo čimprejšne okrevanje. MOLOTOV OPOZARJA PRED POSLEDICAMI ANGLO-AMERI5KEGA BLOKA PROTI SOVJ. UNIJI NOBENA SAMOSPOŠTOVANA DRŽAVA NE MORE SLEDITI POLITIKI BLOKA ALI PA SPREJETI PODLOŽNIŠTVO ZA VOLJO DRUGE DRŽAVE Moskva, 27 maja — "Pravda", glasilo Komunistične Partije prinaša obširen članek, govor vna-njega ministra Sovjetske Unije, Vjačeslava M. Molotova, ki ga je podal o delu in neuspehu konference vnanjih ministrov v Parizu. Molotov v svojem govoru odločno obsoja angleško-ameriško politično špekulacijo v smeri organiziranja bloka proti Sovjetski Uniji. Nobena samospoštovana država, pravi Molotov, ne more slediti drzno politično špekulacijo za ustvarjanje blokov ali pa podpirati kakršno koli državo, da se naloži njena volja drugi državi. Vnanja ministra Vel. Britanije in Amerike sta odgovorna, da ni prišlo na konferenci vnanjih ministrov do sporazuma glede vprašanja italijanskih kolonij in vojne odškodnine. Vztrajala sta pri stališču, da Italija ne more plačati tako "visoko" ceno vojne odškodnine, medtem ko sta enako odločno zanikala priznati opravičene zahteve Jugoslavije za povrnitev jugoslovanskega ozemlja Trst in Julijsko Krajino. Jasno je, da Sovjetska Unija ne more odobravati stališče, da se skliče mirovno konferenco 21. narodov predno se doseže predhodni sporazum med štirimi velesilami, to je: Vel. Britanijo, Sovjetsko Unijo, Združenimi državami in Francijo. Toda enako je jasna ta-kozvana politična "mirovna ofenziva" posameznih ameriških krogov, katere je cilj staviti Sovjetski Uniji, angleško-ameriške pogoje. Nobena samospoštovana država, ki drži do svojega ugleda, ne more dovoliti, da se naloži volja gotove države drugi državi. Sovjetska Unija je v resnici ena taka država, katera je demonstrativno izražala in izraža svojo željo ter pripravnost sodelovanja z drugimi državami tako za časa vojne in zmage zavezniških narodov kot v zagotovitvi trajnega miru in varnosti Zedinjenih Narodov. Nadalje Molotov v svojem govoru obsoja ameriškega državnega tajnika Mr. Byrnes-a, da si prizadeva z vsemi makinacijami in tudi z grožnjo proti Sovjetski Uniji, kako bi razdrl doseženi sporazum med tremi velikimi. On se grozi sklicati mirovno konferenco 21. narodov ne glede na to, če se Sovjetska Unija strinja ali pa ne. To njegovo priporočilo izraža prav močno željo gotovih zunanjih krogov razrušiti principe skupnega dela Sovjetske Unije in ostalih demokratičnih držav, ki je pred nedavnim vzpostavljeno v odnošajih med Sovjetsko Unijo in drugimi državami v smeri, da se odstrani v normalnih odnošajih tuje ponašanje med državami. Z ozirom na mirovno pogodbo Zedinjenih Narodov, Molotov, pravi da obsoja nevarnost pred ignoriranjem prestiža Zedinjenih Narodov, ki so sedaj predmet zelo nevarne preizkušnje v takozvani sporni zadevi med Sovjetsko Unijo in Iranom (Perzijo), katera zadeva se ponovno postavlja na dnevni red Varnostnega Sveta. Očitno se izraža želja v gotovih zunanjih krogih pregnati Sovjetsko Unijo iz njenega častnega mesta v zunanjih zadevah. Toda Sovjetska Unija se do cela zaveda svojega pravilnega stališča v brambi miru an progresa človeštva. Molotov nadalje v svojem govoru našteva številne ovire in tež-koče izmed varnostnih in osvajal-nih motivov. Kakšni interesi sigurnosti vodijo Združene države po zahtevi baz na Islandu? Nekatera časopisna poročila poročajo, da si Vel. Britanija in Amerika prizadevate osvojiti celo vrsto baz za mornarico in letalstvo v svetu. BYRNSOVA IZJAVA NE ODGOVARJA RESNICI Molotov zanika izjavo Byrnesa, kot neresnično, ko je izjavil, da je Stalin odobraval v principu v zadnjem decembru glede priporočila za pogodbo med Anglijo, Ameriko, Sovjetsko Unijo in Francijo, glede razorožitve in demilitarizacije Nemčije, ki naj bi veljala 25 let. V decembru Mr. Byrnes ni sploh imel nekega spisa o taki pogodbi in je vsled tega nepravilna trditev, da bi Stalin odobraval nekaj kar sploh ni prinešeno na dnevni red. V pogledu razorožitve Nemčije se vsekakor skuša ignorirati najbolj važen sklep, ki je bil sprejet v Teheranu, zatem na konferenci v Yalti in Potsdamu ter tako oslabšati na znotraj zavezniško kontrolo nad sprečitvijo in oživet-jem nemške agresije. Na konferenci v Potsdamu, Stalin je predložil centralno administracijo za Nemčijo, toda ostale članice so takrat bile proti temu predlogu. Velika Britanija in Združene države si prizadevate dominirati Italijo in ostale države z tem, da jim nudita ekonomsko pomoč m jih na ta način izkoristiti kakor orodje za dosego nadaljnih kapi-talilističnih ciljev. Ali se ne postavlja vprašanje in sicer Mr. Byrnesu, ki se postavlja v vlogo nekakšnega dobrotni- ka, da ni črhnil niti besedice zoper predlog Anglije, ki faktično postavlja takozvano "neodvisnost" Libije, Somaliland, vključno del italijanske posesti Somalilanda na račun Ethiopije pod britansko dominacijo? Očividno je, da z tem Vel. Britanija osvaja pravice severne in vzhodne Afrike, v smeri nadaljne konsolidacije svojega monopolitičnega položaja na velikem obsegu na Sredozemlju in Rdečem morju. Ni čudno, če ja tak predlog predložen po prejšnem sporazumu med angleško in ameriško delegacijo. Kakršen koli predlog, ki je v nasprotju z nadaljno monopolistično konsolidacijo položaja Anglije na Sredozemlju, je naletel na odločno nasprotje ameriške delegacije. Posebno je v tem oziru značilno to, da sta obe delegaciji bili nasprotni zelo zmernemu priporočilu za vojno odškodnino 100 milijonov dolarjev, ki bi jih morala Italija izplačati, če ne za drugo, pa vsaj zaradi kazni za agresijo. Znano pa je, da Italija plača prav veliko vsoto za vzdrževanje angleške in ameriške okupacijske vojske. Toda kljub političnim makina-cijam in razni oviri proti dosegi sporazuma, konferenca v Parizu beleži gotove pozitvne rezultate. To se zapaža v pripravi za pogodbo z Balkanskimi državami in z Finsko. jostreje obsojamo zavezniške o-kupacijske uprave, ki daja vsem tem profašističnim elementom svojo polno pomoč in jim pomaga preganjati in zapirati najboljše antifašistične borce, ki so v štiriletni krvavi borbi proti fašizmu tudi doprinesli svoj delež k zmagi zaveznikov. Povejte vsem delavcem in nameščencem Trsta in Julijske Krajine, da so slovenski kakor tudi vsi ostali jugoslovanski delavci in nameščenci vedno z vami, kakor smo bili v štiriletni borbi. Da bomo z vami vztrajali in vas podpirali, dokler se vam ne uresniči tako težko pričakovana priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, v kateri hočemo skupno z vami svobodno živeti in utrjevati v borbi skovano bratstvo tržaškega ljudstva italijanske in slovenske narodnosti. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije! KAM PA Z "POLJSKO ARMADO"? London — Minister za zunanje zadeve Ernest Bevin je v zbornici parlamenta naznanil, da bo razpuščena 110.000 "poljska armada", ki se je nahajala pod poveljstvom Andersa v Italiji. Napram izjavi Mr. Bevina, se namerava takozvano "poljsko armado" bivše poljske protiljudske begunske londonske klike izseliti v Vel. Britanijo ter organizirati v nekakšne delovne bataljone (menda stavkolomce). Toda napram poslednjim vestim, so gotovi kanadski krogi zainteresirani v te skupine in že napovedujejo "nebesa" za njih v Kanadi. V Kanadi je že sedaj okrog 300 tisoč delavcev brez dela in njih število kakor izgleda se bo z dneva v dan večalo, ker vlada ni podvzela zadostne mere glede zaposlitve povrnjenih vojakov in delavcev, ki so bili odpuščeni iz vojnih tovarn. "Nebesa" se pa tudi lahko smatrajo kot n. pr. bivše francoske legije v Afriki, ki so terorizirale tamkajšne ljudstvo in uživale neomejeno oblast pri tem poslu. Za mnoge legionarje je bila Afrika res nekakšna nebesa. Če bo Kanada posnemala ta primer pokaže bodočnost. KAKO DELAJO V SLOVENIJI Ljubljana — Po celi Sloveniji so v teku enega tedna delali na popravljanju cest in potov 17.547 delavcev, 2.813 voznikov in 110 tovornih trokov. Vrednost tega dela pri zaključku tedna se ceni na 1.773.500 din. Ta teden se je imenoval "Udarni tedan na obnovi cest in potov". l) EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, j by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in fhe Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Narodi želijo mir in ne imperialistična osvajanja Razvoj povojnih razmer in posebno odkar se je vršila konferenca vnanjih ministrov v Londonu lanskega leta, je pokazal, kako pomembna in težka je naloga zgraditve in utrditve miru, ki jo je v tem pogledu prevzela organizacija Združenih narodov. Jasno je torej kot beli dan, da povojni svet ni samo zadeva konstruktivnih in miroljubnih prizadevanj vsekakor mogočnih sil miru, ampak da je hkrati pozorišče precej intenzivno razpredene aktivnosti tistih elementov, ki ne želijo miru, ki želijo usmeriti zmago nad fašističnimi silami v smer in pripraviti tudi baze, kako bi zavzeli položaje za pripravljanje novega vojnega nasilja nad svobodoljubnimi narodi. V tem oziru je torej dokaj razumljiva izjava ame-škega državnega tajnika, Mr. Byrnes-a, ko se je povrnil iz konference vnanjih ministrov štirih svetovnih velesil, Anglije, Sovjetske Unije, Amerike in Francije, ki se je vršila v Parizu. Izjavil je, da je sedaj odvisno od Sovjet-ske Unije, kakšno stališče bo zavzela napram gotovim zadevam, ki so bile na dnevnem redu brez, da bi se bil dosegel predhodni sporazum. Zagrozil je in še bolj rečeno naslovil je "ultimat" Sovjetski Uniji, da se sicer udo-volji imperialističnim ciljem Anglije in Amerike, ker sta obe pripravni sklicati mirovno konferenco 21. narodov ne glede na stališče in pripravnost Sovjetske Unije. Reakcionarno in pro fašistično časopisje, katero vodi anti-sovjetsko kampanjo že od časa od kakor sta Mr. Byrnes in Bevin, na konferenci v Londonu lanskega leta se poslužila za dosego svojih zahtev z "atomsko gorjačo", je to izjavo poveličevalo na različne načine. Posebno so jo odobravali ameriški reakcionarji okrog profašistienega Hearstovega časopisja, maloštevilni kapitalistični monopolisti in bankirji, velepodjetniki in vsi oni elementi, ki so svoje čase poveličevali nemški in italijanski fašizem, kot način rešitve socialnih in državnih problemov. To časopisje in ti elementi, priporočajo pri vsaki zadevi, če je tudi stavka delavcev. . . "še strožje mere proti Rusiji, proti "rdečega imperializma", proti ruskem vplivu". Težko je našteti v par besedah kakšne vse drzne, lažnjive in provokacijske metode se uporabljajo edino in izključno z preračunano svrho, poglavitno proti sklepom, ki so bili sprejeti v Teheranu, Jalti in pozneje Pots-damu. Ti sklepi, ki stvarno določajo rešitev številnih povojnih problemov, da se odstranijo tudi najmanjši za-pletljaji v mednarodnih ozirih bodisi na račun ozemlje ali pa ekonomskega monopola nad manjšimi in manj zavarovani narodi, postajajo čedalje bolj neuporabljivi in nepripravni za vso reakcionarno družbo, za vse elemente ki ne želijo miru. Tudi v tem oziru je povsem razumljiva izjava ameriškega državnega tajnika, ki pravi, da je potrebna revizija sklepov, ki so bili sprejeti v Potsdamu. Za sile, ki ne želijo miru, ki streme in usmerjajo svoja stališča prigotovih mednarodnih zadevah v nove konflikte, so sklepi ki so bili sprejeti v Potsdamu veliko napot-je. Prvič zato, da bi se tako rešili pravične obveznosti, ki jo je treba za povojni mir in sodelovanje med narodi dejansko ustvariti, drugič, da bi brez teh obveznosti, ki so tako močno sprejete pri vseh miroljubnih narodih v svetu, mogli nadaljevati osvajalno monopolistično imperialistično politiko. To je torej razlog za anti-sovjetsko, pa tudi anti-delavsko kampanjo v sedanjih povojnih razmerah. Sovjetska Unija edina dosledna obveznosti sklepov v Potsdamu, se odločno bori na strani pravice in neodvisnosti manjših in manj zavarovanih narodov. Ona se bori proti nadaljevanju osvajalne imperialistične politike, na račun teh narodov, proti oživetju fašistične sneti, proti podžigalcem za novo vojno, proti rušiteljem mednarodnega sporazuma, ki je bil dosežen s krvjo milijonov ljudskih bitij. Ona se bori vred z močnimi silami, ki želijo mir, ki želijo in delajo za narodno blaginjo, ki so za resnično sodelovanje med narodi, ljudski napredek in progres. Miroljubni narodi so se borili na strani antifašisti-čne koalicije za mir po vojni, za srečno in miroljubno življenje. JUGOSLAVIJA JE KOT ČLANICA ZDRUŽENIH NARODOV ENA NAJISKRENEJŠIH ZAGOVORNIC TESNEGA SODELOVANJA VSEH MIROLJUBNIH DEMOKRATIČNIH NARODOV Pošljite naročila čim prej Prav te dni je izšla iz tiska Ustava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Tiskana je v primernem obliku knjižice, ki obsega 40 strani. Ponatisnjen je v primerni velikosti tudi državni Grb F. L. R. Jugoslavije, ki ga tvori polje, obdano z žitnim klasjem, ki je spodaj povezano s trakom, na katerem je datum 29-XI-1943 Med vrhoma klasja je petokraka zvezda. V sredini pol-ia je pet položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en plamen. Cena tej pomembni knjižici je 25 centov. Ta cena je nekoliko večja, namen pa je, da se prebitek od izdatkov za tiskanje doprinese v fond za nabavo X-rays aparata (Roentgenovi žarki) za bolnišnico v Sloveniji. Naročila je poslati na: Zveza Kanadskih Slovencev 206 Adelaide St. W., Toronto 1, Ont. Pošljite naročila čim prej! (Nadaljevanje in konec) Nimam možnosti, da bi navajal v svojem ekspozeju vse napade in prestopke, ki se dogajajo proti naši deželi, predvsem pa proti prebivalstvu cone A, ker bi bilo to preobširno. Tu bi rad še enkrat poudaril, da so razpustile zavezniške oblasti ne glede na sporazum, ki je bil sklenjen lansko leto tu v Beogradu, brez vsakega razloga krajevne ljudske oblasti in milico in ustanovile policijo iz novih fašističnih in pro-fašističnih elementov, to je iz ljudi, ki ne bi smeli imeti v nobenem primeru te funkcije, in organizirale novo oblast, v katero so vključeni tudi štvilni fašistični elementi. Ko je odstranila zavezniška vojaška uprava ljudske oblasti, je spet uvedla fašistično zakonodajstvo iz časa pred 8. septembra leta 1943. Po tem času so iznova uvedli stari upravni, sodni in policijski aparat. V službo so vzeli prejšnje italijanske uradnike, fašiste, mnoge skvadriste in celo mnoge vojne zločince (kakor n.pr. Barago). Najslabši je položaj v civilni policiji. V rokah imamo spisek kom-promitiranih fašistov, ki so v službi policije. Nekateri od teh stražnikov so se udeležili pohoda na Rim, nekateri kazenskih ekspe-dicij proti našemu ljudstvu v Julijski krajini, med njimi so pa tudi Rupnikovi domobranci in razni nacistični agenti. Sodniški kader prav tako ni očiščen fašističnih elemenov in jasno je, da tako sodišče ne more soditi fašističnim zločincem tako kakor zaslužijo. Za slovenske šole je postavljen kot glavni svetnik šolske uprave Srečko Baraga, za inšpektorja hrvatskih šol v Pulju pa Anton Prematom, prejšnji aktivni fašistični propagator in znani antihrvat. Oblasti cone A kažejo vedno večjo pristranost in vse bolj odkrito nastopajo proti našemu ljudstvu. Prepovedujejo napise, izobešanje zastav, postavljanje slavoloke. Ob priliki akcije proti našemu ljudstvu so se često sramotili. naši narodni emblemi. Bili so primeri, da so trgali naše nacionalne zastave in skrunili narodne grobove, da so zavezniški vojaki streljali na zastave na zidovih hiše, v kateri so zažgali Nemci 22 živih Slovencev. (Vzkliki: sramota!) Izmed vseh primerov je najbolj tragičen incident v skednju, kjer je streljala policija na ljudstvo pri poskusu snemanja zastav,ubila dve osebi, več kakor dvajset pa ranila. Zapiranje slovenskih šol v Trstu po incidentu v škednju, kakor tudi odpuščanje učiteljev in profesorjev v Trstu zaradi njihovega jugoslovanskega stališča je prav tako značilno za stališče, ki so ga zavzele okupacijske oblasti do Jugoslavije in ljudstva v tem področju. So tudi druga vznemirjajoča postopanja zavezniških vojaških oblasti, od katerih bom tukaj nekatere navedel. Gre za preletava-nje zavezniških vojaških in drugih avionov nad jugoslovanskim teritorijem, kar pomeni grobo kršitev teritorija in tudi — povedano z najmilejšimi besedami — izzivanje in nevarnost za mir. (Enoglasni vzkliki: Tako je!) Tako je n. pr. do 26. marca t.l. 23 zavezniških avionov prekršilo našo mejo oziroma letelo nad našim teritorijem, kar je v nasprotju z mednarodnimi pravili. Od tega je bilo 14 lovcev, ostali pa so bili bombniki ali pa transportni avio-ni. Samo 26. marca je letelo nad našim ozemljem 34 zavezniških avionov v raznih smereh in ob različnem času. To pomeni, da je po naših večkratnih protestih in notah, ki spio jih v začetku poslali zavezniškim vojaškim oblastem, kasneje pa angleški vladi, postopek gotovih zavezniških vojaških krogov popolnoma nasproten naporom Združenih narodov, da čimprej utrdijo mir v svetu in preprečijo delo napadalcem, ki bi poskušali poseči po svobodi in neodvisnosti drugih narodov. (Vzkliki: "Provokacija!") Dne 12. februarja je bila prvič opozorjena britanska ambasada preko vojaškega atašeja na te prekršitve meja. Dne 17. februarja je bila izročena nota britanski vladi preko letalskega atašeja s protestom proti ponovnim kršitvam meja. Na vse to je bil odgovor negativen. Ministrstvo za zunanje zadeve je dalo našemu poslaniku v Londonu nalog, da izroči protestno noto Foreign Office-u zaradi kršitve jugoslovanskega teritorija s preletava-njem britanskih letal. Ta nota je bila izročena dne 28. februarja. Na to noto ni prispel doslej noben pozitiven odgovor, ampak so nasprotno preletavanja in kršitve našega teritorija od strani zavezniških letal vse pogostejše in vse številnejše. Kaj pomeni vse to ? Ali želijo morda nekateri krogi preprečiti vzpostavitev miru, preprečiti sodelovanje in prijateljske odnošaje z našimi zavezniškimi državami? Ali pomeni rožljanje z orožjem vlivanje nekakega upanja naši jugoslovanski emigraciji v inozemstvu, ali morda nekomu v naši državi? Nam sicer tako rožljanje ne gre na živce, ker smo ga vajeni poslušati, vendar upamo in odločno zahtevamo da prenehajo merodajni s takimi postopki nekaterih vojaških organov, ker to predstavlja nevarnost za mir, naši narodi pa niso pripravljeni trpeti takšnih posegov po svoji neodvisnosti, (vsi ljudski poslanci vstanejo, nastane vsesplošno burno in dolgotrajno ploskanje), kar so najbolje dokazali v tej vojni. To je samo majhen del nekorektnega postopanja proti Jugoslaviji in narodom v Julijski krajini, kar sem tukaj povedal. Kaj dokazuje to ? To dokazuje po eni strani potrpežljivost naše ( dežele, potrpežljivost naših narodov in voditeljev naše države, ki ne dokazujejo samo v besedah, ampak tudi v dejanju, da so res za mir in mednarodno sodelovanje. Po drugi strani to dokazuje da nekateri reakcionarni krogi v zavezniških deželah izkoriščajo fašiste in vojne zločince kot pro-vokaterje in hujskače. Nadalje pomeni to, da mislijo nekateri krogi s takim postopanjem preprečiti, da bi prišla Jugoslavija do svojih pravic, preprečiti, da bi narodi Julijske krajine bili priključeni k svojim bratom v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, (Burno ploskanje in vzkliki: "Ne bodo preprečili!") VPRAŠANJE MEJ Z AVSTRIJO Da bi bile popravljene krivice, ki so bile storjene Jugoslaviji, je vlada postavila svoje zahteve za popravo meje z Avstrijo na Koroškem in Štajerskem prvikrat s svojo noto, ki je bila izročena zavezniškim vladam 2. novembra 1945, ob priliki parlamentarnih volitev provincialne skupščine v Avstriji. Jugoslovanska vlada je stala na. stališču, da je vprašanje bodoče politične pripadnosti Koroške sporno vprašanje, o katerem more odločiti mirovna konferenca in da bi pomenilo izvajanje volitev v avstrijski parlament za Koroško v tem slučaju prejudiciranje za dokončno odločitev o pripadnosti spornega ozemlja. Zaradi tega je jugoslovanska vlada zahtevala, da se ne izvajajo volitve v provincialne skupščine na ozemlju slovenske Koroške in Štajerske, kjer tvorijo Slovenci velik del prebivalstva. 18. februarja 1946 je jugoslovanska vlada izročila konferenci ministrov za zunanje zadeve v Londonu memorandum, v katerem je postavila svoje teritorialne zahteve napram Avstriji. Jugoslavanska vlada podpira svoje zahteve z geografskimi, etnografskimi in ekonomskimi razlogi. S tako popravo meje Jugoslavije bi prišlo v Jugoslavijo 130.000 prebivalcev jugoslovanske narodnosti. Kljub tej popravi meje bi ostalo še 70.000 Jugoslovanov v Avstriji. Avstrijska vlada kaže v pogledu te naše pravične zahteve duha, ki je bil karakterističen za Avstrijo v preteklosti, ko je vodila nasilno politiko denacionalizacije. NAŠI ODNOSI Z DRUGIMI DRŽAVAMI Naša Federativna ljudska republika Jugoslavija je priznana danes od vseh vlad, s katerimi smo imeli odnošaje. Kar se tiče odnošajev naše države j Združenimi državami Amerike, ki so bili vedno najkorektnejši je prišlo do manjšega nesporazuma zaradi zahteve Združenih držav Amerike, da prizna Jugoslavija vse obveznosti preteklih vlad. Vlada FLRJ, ki je obvezana s sklepom AVNOJ-a v Jajcu novembra 1943, preiskati in revidirati obveznosti, ki so jih prevzele razne emigrantske vlade, je odgovorila na zgor- njo zahtevo vlade Združenih držav Amerike, da sprejema mednarodne obveznosti z rezervo, dokler jih ne bo proučila. Izjavim lahko, da je vlada proučila obveznosti prejšnjih jugoslovanskih vlad da sedanja vlada FLRJ sprejema te obveznosti do Združenih držav Amerike. Mislim, da je s tem dokončno odstranjen nesporazum in omogočena popolna normalizacija ne samo diplomatskih odnosov, ampak tudi gospodarskega sodelovanja z Združenimi državami Amerike. (Enoglasno burno odobravanje.) Z Veliko Britanijo se je naša vlada stalno trudila, da bi bili odnosi čim korektnejši. V cilju nadaljnjega zbližanja naših dežel, je vlada sprejela sugestijo vlade Velike Britanije in poslala tja trgovinsko delegacijo. Naša trgovinska delegacija je sedaj v Londonu na prometu, kot tudi o obveznostih, ki so nastale v vojni. Sporazum o nekaterih do sedaj rešenih vprašanjih bo dobra osnova za bodoče odnose med našima dvema deželama, pospešil in okrepil bo naše gospodarske vezi. Med francoskim narodom in narodi FLRJ obstojajo stare prijateljske vezi, ki temeljijo na skupni borbi v teku prve in druge svetovne vojne, na kulturnih vezeh, ki so že od nekdaj obstajale med našimi narodi. Naša vlada želi najtesnejše in najbolj prijateljske odnošaje s francoskim narodom na političnem, kulturnem in ekonomskem področju. (Burno dolgotrajno ploskanje.) Na žalost pa moram pripomniti, da francoska vlada v nekaterih za Jugoslavijo življenjskih vprašanjih, kot tudi predstavniki Francije, v nekaterih organizacijah Združenih narodov, ne kažejo razumevanja. Podčrtati moram, da zadržanje nekaterih odgovornih francoskih krogov do za Jugoslavijo tako občutljivih vprašanj ni v skladu s preteklim sodelovanjem in skupno borbo proti istim sovražnikom. Vendar sem prepričan, da bodo te motnje odpravljene in da bo med Jugoslavijo in Pismo prijatelju v tujini (Nadaljevanje) Piše: K. Gornik — Dolinski S posebnim odlokom je bila ustanovljena posebna državna komisija za ugotavljanje zločinov, ki so jih izvršili okupatorji in njihovi pomagači. Iz navedenih odlokov — zakonov razvidimo, da je bilo drugo zasedanje AVNOJ-a najvažnejši čas v zgodovini jugoslovanskih narodov, bili so trenutki, iz katerih se je rodila nova država na osnovi novega jugoslovanskega in v bistvu jugoslovanskega demokratičnega življenja ljudskih množic, to je onih množic, ki so s tem zasedanjem postavile nepo-rušen mejnik med staro in novo Jugoslavijo. Krvava in dolgotrajna osvobodilna borba, ki so jo jugoslovanski narodi prostovoljno in iz lastnega nagiba začeli tako proti fašističnim vsiljivcem iz juga — Italijanom, iz zapada — Nemcem, iz severa —- Madžarom iz vzhoda — koburški vladajoči dinastiji v Bolgariji, kot tudi proti domačim izrodkom — izdajalcem in brezznačajnim plačancem — Ne-diču, Mihajloviču, Poveliču, in Rupniku. Ta krvava borba, ki se je vršila proti vsem fašističnim in protiljudskim elementom je bila ona preokretnica v zgodovini osvobodilne borbe, ki je že za časa drugega zasedanja AVNOJ-a mogla vidno pokazati na proces oblikovanja in nezadržne rasti nove ljudske oblasti, ljudske neizčrpne incijativnosti v oblikovanju novih demokratičnih in patriotič-nih pojavov. To zasedanje združenih jugoslovanskih množic, je bila doba prelomnica med osovraženo vsem zgrajeno preteklostjo, ki se je izživljala v raznih razdiralnih in zavojevalnih klikah, ki so kot netilci sovraštva in nesloge med rodnimi brati vedno gledali le na to, da so te brate medsebojno ščuvali, izžemali in izkoriščali. Posledice tega zgodovinskega zasedanja niso izostale. Pokazale so se v zunanje-političnem no-tranje-političnem in vojaškem pogledu. Sklepi, storjeni na tem zasedanju, so imeli globok odmev pri vseh naših zaveznikih, vseh sosedih in vseh svobodoljubnih in tlačenih narodov vsega sveta. Hrabrost, in doslednost jugoslovanskih narodov v osvobodilni borbi, je za- vezniško časopisje porabilo za to, da je naše narode stavljalo za vzgled svojim lastnim narodom. Odnošaji naše begunske vlade so se morali po nalogu zaveznikov samih, podvrči temeljiti reviziji in begunska vlada s kraljem na čelu, je morala ugrizniti v grenko jabolko sporazumevanja z onimi, ki jih je še pred nedavnim grdila, klevetala, zasramovala. Tlačeni in premagani evropski narodi