Književnost. Lansko leto sino na tem mestu skušali vzbuditi pozornost učiteljskih krogov na delovanje »Muzejskega društva za Kranjsko« in rekli, da se to društvo ravno sedaj preraja v narodno društvo. To se je deloma že obistinilo, ker letos nas je prvikrat razveselilo tu s slovenskim snopičem svojih »I z v estij«. Ta 86 stranij obsegajoči prvi letnik prinaša tri sestavke iz spretnega peresa g. deželnega arhivarja Antona Koblarja. Prvi slove »Drobtinice iz furlanskih arhivov« in podaja premnogo zanimivih beležek o ki anjskih župnijah, ki bodo izvestno zamašile marsikatero luknjo v cerkveni zgodovini kranjski. Drugemu članku je naslov »0 človeški kugi na Kranjskem«. V njem našteva g. pisatelj vse znane kuge in njih silovitost. Posebno zanimivo je čitati, kaka sredstva so oblastva zapovedovala proti kugi in kako so se tedanji zdravniki vedli proti toli nevarni raorilki. Najzanimivejši pa je tretji članek »Loško gospodstvo frižinskih škofov« , v katerem je pojasnjena skoro vsa zgodovina loškega okraja. Na podlagi urbarjev se priraerjajo posestva in zeinljišča iz let 1291. in 1584. s sedanjimi, tako da se lahko spozna, koliko kmetij je na novo postalo, deloma vsled trebljenja gozdov, deloma vsled razkosovanja zemljišč. Posebno važen je ta spis zato, ker pojasnjuje mnogotero krajno ime, ki sedaj že ni več v navadi in se nikjer več ne čita, tako da je celo učeni Zahn take kraje, ki se nahajajo v Poljanski dolini, daleč okoli po vsem Kranjskem iskal. V nemškem snopiču muzejskib izvestij se nahaja najpoprej spis učitelja in dopisovatelja osrednjega poverenstva za urnelniške in zgodovinske spomenike, Ivana Črnologarja o nekaterih zgodovinskih cerkvenih zgradbah po Dolenjskem. Profesor Wolsegger nadaljuje potem svoj prepis kočevskega urbarja. V manjših spisih pripoveduje profesor Rutar, kako so se Kranjci 1. 1529. pred Zagrebom bojevali. Isti podaja nekaj regest iz grofovskega arhiva v Vipavi in oceno Kronesovega spisa »Die deutsche Besiedlung der osterreichiscben Alpenlander«. V dodatkib popravlja nekatera napačna Dimičeva tolmačenja krajnih imen ljubljanske in loške okolice (Diinitz, Der Luegger alt Lehnbuch, Mittheilungen des Musealvereins I. Jabrgang). V drugem, prirodoznanskem oddelku muzejskib izvestij se nahaja nadaljevanje prof. Vossa razprave Mycologia Carniolica, t. j. opis vseh do sedaj znanih gliv na Kranjskem. Za tem podaja naš rojak prof. F. Seidl v Gorici korenito razpravo o podnebji na Kranjskem, ki se bode v prihodnjem letniku nadaljevala. Kakor je iz tega pregleda razvidno, izpolnilo je »inuzejsko društvo za Kranjsko«- tudi letos svojo nalogo prav dobro. Obdelovalcev raznib stranij kranjskega domoznanstva mu ne manjka, le gmotne podpore dobiva premalo od posameznikov. Cim več udov pristopi društvu in ga podpre s svojo letnino, tem bolj bode razširilo svoje delovanje in tem obširnejše spise bodo prinašala »njega izvestja«. S. II