JOSIP VANDOT: Kekec nad samotnim brezdnom. Planinska pripovedka. 11. isti dan se je Kekec smejal, da se je tolkel po kolenih. Bil je ves vesel in zadovoljen, in obraz mu je kar žarel od srčne radosti. Sedel je na skali nad prepadom in je gledal na goličevje, koder je ravnokar hitel Bedanec, ki ga je bil Kekec razjezil s svojim smehom. Hm, pa saj ni čudno, da bi se Kekec ne smejal. Glej, pred tremi dnevi je bil zagrozil Bedanec, da pride po Kekca, in se je nekaj hvalisal, da je iztaknil skrivno pot, ki drži na Kosobrinovo domovanje. Pa se je Bedanec lagal, grdo lagal. Saj so prešli že trijc dnevi od takrat — a Bedanca še ni od nikoder! Bedanec še vedno iztika tam okrog jarka, a še vedno ni našel ničesar. To pa se zdi Kekcu tako lepo, da se mu srce kar samo od sebe smeje. In kako tudi ne? — Saj je Kekec zdaj prepričan, da ga Bedanec vendarle ne ulovi še tako kmalu. Medtem pa se Kekec domisli nečesa pretkanega, da bo Bedanec kar debelo gledal in se bo praskal za ušesom. O, le naj se trudi Bedanec; le naj se poti in naj robanti! Saj mu ne bo nič hasnilo — in nazadnje se bo smejal samo Kekec; samo Kekec se bo smejal in se tolkel po kolenih, kakor se smeje zdaj tam gori na skali. »Stric Bedanec!« je bil zavpil Kekec ravno prej-le. »No, kaj še vedno nočete priti pome? Tri dni vas že čakam. Saj ste mi obljubili že pred tremi dnevi, da pridete. Pa kako to, da nočete priti? Ali je mar tako daleč od vas na Kosobrinovo domovanje? Čudno, čudno! Kar verjeti ne morem. Saj sem prišel jaz v pol urice od vas semkaj. A vi, stric Bedanec, potujete že tri dni; tri dolge dni hodite, pa ne pridete nikamor. Človek bi skoro mislil, da vas je polž učil hoje. Ali ni res, stric Bedanec?« Bedanec ni odgovoril ničesar, ampak je samo dvakrat cepetnil z nogo ob zemljo. Zagrozil je Kekcu z roko in je odšel. No, Kekec je pa postal tako dobre volje, da je pričel žvižgati svojo najlepšo 266 XXV—11___________________________________________________ZVONČEK pesem. Še nekajkrat se je posmejal, potem pa se je napotil v kočo. Stopil je v kuhinjo, kjer je kuhala Mena borno večerjo. — »Zopet sem ga prav pošteno nasukal,« je pravil. »O, zapomnil si bo, kdaj je naju hotel oplašiti. Rekel sem mu, da naj le pride, ker ga že tri dni čakava. Da se more tako hvalisati!« »Ne draži ga, Kekec, lepo te prosim, ne draži ga!« je rekla Mena. »O, ti ga ne poznaš še, kako strašno je hudoben. Zato pa ga pusti v miru, da ne bo še bolj hudoben.« »Seveda, pustim ga naj!« je odvrnil Kekec. »Seveda, zato naj ga pustim, da si bo mislil, kako jako se ga bojiva in da se treseva od samega strahu ... Menara, rečem ti, da Bedanec ne bo doživel veselja, da bi me videl, kako se ga jaz bojim. Ne bo doživel tega, naka, še zanalašč ga ne pustirri v miru, da bo kar zelen od same jezice in samega godrnanja. Saj vem, da ne najde skrivne poti, ki sem jo jaz danes zavohal v kleti. Jutri pa jo gotovo najdem in jo zakrijem tako, da je ne iztakne Bedanec nikdar, pa če jo išče sto dolgih let. Tako je, Menara, in ti samo meni zaupaj in videla boš, kako se bo še vse dobro izteklo.« No, mala Mena mu je morala verjeti, ker je govoril tako samo* zavestno. Pričela sta jesti borno večerjico in sta se pogovarjala o vsem mogočem. Privadila sta se v teh štirih dneh drug drugemu in zato sta kramljala ves dan, da jima je bil krajši čas. Tudi nocoj sta se pogovarjala ob plamenečem ognju pozno v noč, dokler ni pričel Meni lezti zaspanec v oči. In Mena se je napotila v svojo izbico. Kekec pa se je zavalil v hiši na klop. Odel se je z gorko odejo in se je zleknil po trdem ležišču. A še preden je zaspal, je rekel na glas: »Jutri dobim skrivno Kosobrinovo pot. Oj, kakor gotovo sem Kekec — jutri iztaknem tisto pot. Tri dni jo že iščem v kleti — a jutri jo najdem. In Bedanec se bo obrisal pod nosom — he-he, jutri se bo obrisal...« Drugi dan je Kekec zarano vstal. Šel je iztikat v hlevček in je našel po dolgem iskanju precej veliko svetilnica. Ves vesel ja je nesel v kuhinjo, kjer je Mena že zavrela mleko. Poiskal je debelo lojevko in jo je pritrdil v svetilnico. Prižgal jo je ob ognju in je rekel: »No, svetilnico že imam. Pa tudi skrivno pot bom imel, še preden poteče dobra ura. In gledala boš, Menara, ko se vrneš s paše!« »No, le kar najdi jo, Kekec!« je odgovorila Mena. »Veš, da bova brez skrbi in se ne bova bala strašnega Bedanca.« Odšla sta v hlevček. Mena je odgnala živinico; Kekec pa je pospravil po hlevčku, da je bilo vse čisto in v redu. Po dokončanem delu je hotel iti v kočo. Toda ustavil se je na trati in je gledal v nebo, da bi videl, kakšno bo danes vreme. Po nebu so se podili oblaki; naglo in nevzdržno so hiteli nad zagorskim svetom. Toda preko belih 267 ZVONČEK___________________________________________________XXV—U gora niso mogli, ker so bili prenizko. Obviseli so ob strmih, razdrtih pečinah in so se valili počasi ob njih navzdol... »Sem mislil, da bo deževalo,« je pomislil Kekec, ko je gledal na oblake. »Pa ne bo, ker so oblaki preveč beli. No, meni je vse eno...« Že se je obrnil, da bi odšel v kočo. Toda tedaj je zadržal korak in se je zopet zagledal v nebo. Videl je nekaj črnega, drobnega, ki se je zibalo pod oblaki in se je spuščalo polagoma navzdol. Tisto črno je postajalo vedno večje in se je bližalo soteski. Že ni bilo več visoko nad ozko planotico, ko je presunljivo zajvreščalo. Kekec se je stresnil, ko je začul tisti vrišč. — »Glej, kaj ni to krivokljuni razbojnik, ki me je hotel imeti oni-le dan za večerjo?« ga je spreletelo. »Resnično — orel se ziblje nad planotico. Zdaj pa zdaj se spusti na tla... Ojoj, pa hoče nemara tu pograbiti še drugo ovco ali pa nemara še celo sirotico Meno... O, seveda, če mu bo Kekec le pustil. Čakaj, krivos kljunec! Še imaš nekaj peres na sebi, da te Kekec še lahko pošteno oskube. O, resnično ...« In Kekec se ni dolgo pomišljal. Skočil je v kočo po dolgo gorsko palico in je zdrvel proti grmovju. Že od daleč je slišal Menino obupno kričanje, zakaj tudi deklica je zagledala orla, ki je bil že nizko in je krožil ravno nad njo. Pa tudi živinica je opazila nevarnost. V svojem strahu se je stisnila h grmovju in se je tresla po vsem životu. Nizko je bil že orel, da se je slišalo njegovo frfotanje. Mena je strmela nanj in v svojem strahu si ni vedela pomagati. Zavpila je na ves glas in si je zakrila obraz z rokami, ko je završelo glasno nad njo in je videla orla, ki se je zagnal na ovco. A prestrašena žival je odskočila — in orel je padel na trato in je pričel frfotati, da bi se dvignil s tal. Takrat pa je pridrvel iz grmovja Kekec. Zasmejal se je, ko je videl orla na zemlji. »O, zdaj je odbila tvoja zadnja urica,« je rekel in je nameril ostro, okovano palico proti orlu. »Saj vem, da ne mcreš poleteti kar tako z ravne zemlje. A preden priskačeš na skalico, te bo že prasnila moja palica,.. Hej, mislil si, krivokljunec, da še vedno Kosobrin gospodari tod okrog. Pa si se zmotil, dragi orliček! Kekec je zdaj gospodar tega kraja; Kekec ti pa že pokaže, da boš imel za vedno dosti... Le glej me, orliček! Le glej me in pihaj!« Orel je poskakoval po trati in je prhutal, da so se mu perutnice kar trle ob zemlji. A ni mogel priti do zaleta in zato se tudi dvigniti ni mogel. Obrnil se je proti dečku in je strašno odpiral kljun. A Kekec se ni prav nič bal. Naglo je skočil naprej in kakor bi trenil, je zasadil orlu palico globoko v prsi. Orel je strahovito zavreščal. Hotel je skočiti; a ni mogel več, ker ga je palica tiščala na vso mdč k tlom. Zato se je prevrgel v stran in je obležal. Samo kremplje je še krčevito odpiral in zapiral. 268 XXV—11 ZVONČEK »Ha, ali sem te, hudobec?« je rekel Kekec in ga je brcnil z nogo. »Zdaj ne boš več kradel ovac in tudi mene ne boš hotel več imeti za večerjo. I, ti tepec! Kaj ti ni bilo zadosti zadnjič, ko si mi pustil lepo pero za spomin in sem te dvakrat prav pošteno dregnil? Glejte ga, glejte! Pa mi pride še enkrat pod roke in je pozabil, kar sem mu zadnjič cbljubil. Hej, ti krivokljunec! Ali ti nisem rekel, da se 269 ZVONČEK XXV—11 Jbova drugače pogledala, če boš še enkrat ongavil krog mene? Pa imaš zdaj — he-he, imaš, da ti je pač zadosti...« In Kekec je dregnil orla še enkrat. A orel se ni ganil nič več in je bil mrtev. Kekec se je zadovoljno namuznil in je stopil k Meni, ki ga je gledala vsa zavzeta in je sklepala roke. — »No, ali si videla, Menara, kako se napravi, da orel ne straši več živine?« jo je vprašal Kekec. »Le poglej tam krivokljunca! Nikoli več ne odpre kljuna, pa če mu tudi ponujaš polno pest sladkorja... O, Kosobrin bi bil pobegnil kot zajček in bi bil jadikoval, da bi bilo joj. A kaj sem napravil jaz, te vprašam, Menara? Kar poglej tja na trato! Kar poglej — pa boš videla, kaj napravi Kekec, če se mu orel zameri.« Kekec je pokimal z glavo in se je posmejal. Mena ga je debelo gledala in je strmela, samo strmela, pa ni mogla od začudenja izpre* govoriti besedice. Kekec pa ji je pokimal še enkrat in je nadaljeval: »Zaradi tega orliča se ne bom zadrževal. Saj sem mu že poplačal, kar sem mu bil dolžan. Mislim, da ne bo terjal ničesar več od mene... A glej, Menara! Bedancu sem še dolžan zadnjo poskočnico. Zato pa moram gledati, da se iznebim tistega dolga. Tudi Bedanec se mi je zameril, kakor se mi je bil orel. Poplačal sem zato orlu; a tudi Bedancu moram poplačati, ker se mi je strašno zameril. Videla boš že še, Menara, in boš gledala. Samo malo še počakaj, Menara!« Kekec je zažvižgal in se je naglo obrnil. Šel je skozi goščavo naravnost proti koči. Tam pa je pograbil svetilnico in se je splazil v klet. PriČel je iztikati tam okrog in se je naposled ustavil pri široki, kameniti plošči, ki je bila vdelana v dno. — »Hm, tu se mora priče-njati skrivna pot,« je zagodrnjal. »Že včeraj sem mislil tako. A danes bom videl, če me niso varale včerajšnje misli... A kako naj odvalim ploščo, ki tehta skoro gotovo stot ali pa še več? Kosobrin je bil slaboten možiček in gotovo ni mogel dvigniti celega stota. A vse eno je hodil po skrivni poti... Pa kako je napravil, da je mogel dvigniti to strašno ploščo? Hm, kako? Vprašam te, Kekec, ki si ravno* kar zmikastil divjega orla. — O, kar pomisli, Kekec, in odgovori, kako je mogel Kosobrin dospeti na skrivno pot?« Kekec je zmajeval z glavo in je ugibal, ugibal. Ker se ni mogel domisliti ničesar, se je razjezil, da je kar cepetnil z nogo. Skočil je v kot, kjer je ležal močan cepin; zgrabil ga je in je rekel: »No, če se plošča noče zlepa dvigniti, se bo pa zgrda. Meni je pač vse eno!« — Pričel je zabadati cepin v ozko špranjo, ki je zevala krog in krog plošče. Že je prišel do zadnjega vogla in je že skoro obupal. Zato pa je zasadil na vso moč cepin v špranjo, da je zajeknilo. Kekec je zavpil na ves glas in je naglo odskočil. Hipoma se je stresla klet in je zaropotalo tako bučno, da se je Kekec v prvem trenutku prestrašil. Mislil si je, da se nemara podira klet in mu pade zdaj pa zdaj visoka stena na glavo. Zato pa se je stisnil v kot in je 270 i XXV-11_________________________________________ ZVONČEK čakal, čakal... Toda ropotanje je potihnilo in bilo je zopet vse smrtno* tiho po kleti... Tedaj pa se je Kekec vzravnal in se je bližal počasi kameniti plošči. A začudil se je, ko je ni zagledal nikjer. »Kaj se je zgodilo?« se je povprašal. »Kam je izginila plošča? — Ni je — nikjer je ni...« , A ¦ffiiMlHB[PWHlitESr- ¦ ;; riff*TiMYT^L J^B Posvetil je tja in je poskočil od veselja. Zagledal je tam črno jamo, ki je zevala na mestu, kjer je ležala prej tista plošča. In ko je posvetil še bolj, je videl pod sabo kamenite stopnice, ki so držale nekam daleč v globočino. Videl je Kekec tiste stopnice, in obraz se mu je razjasnil. Plosknil je z rokami in je zavriskal na glas. — »Oj, našel sem skrivno pot!« si je govoril v svojem veselju. »Skrivno pot sem našel, in zdaj se lahko obrišeš pod nosom, Bedanec! Nikoli ne prideš do mene, o, nikoli! Prekanil te bom danes in ti poplačal svoj dolg, kakor sem ga poplačal krivokljunemu orlu. Zdaj mi je pot odprta in prehitel sem te, Bedanec, prav pretkano sem te prehitel.« 271 V ZVONČEK___________________________________________________XXV—11 A Kekec ni odlašal prav nič, ampak je pričel stopati po vlažnih stopnicah navzdol. Svetil je okrog sebe, a drugega ni videl kot črno skalo, ki je z nje potihoma curljala voda. Temno je bilo povsod, temno kot v najčrnejši noči. A Kekec se ni bal, temveč je stopal naglo po stopnicah. Toda stopnice so prenehale nenadoma, in Kekec je zavil v ozek hodnik, ki je držal nekam daleč v neznano temo. Šel je po hodniku dalje in dalje. A kar hipoma se je ustavil, ker je zagledal pred sabo bledo svetlobo. — »Hm, kaj bo pa to?« je pomislil. »Sveti se pred mano, kakor bi se delal dan... Ali sem že na koncu pota? Čudno, čudno, da sem prišel tako hitro na Bedančevo stran...« In je šel naprej. Svetloba je prihajala vedno razločnejša in jas= nejša, in deček je zaslišal pred sabo votlo šumenje, kakor da pada nekje blizu voda z visoke skale. Hodnik se je razcepil. Širja votlina je vodila na desno, a ožja se je vila naravnost naprej. Tu je Kekec pomišljal, kam bi krenil. Toda naglo je zavil na desno in je skoro tekel po karneniti poti. Naposled pa je obstal in ni mogel naprej. Skala je zapirala votlino in izhoda ni bilo nikjer. A Kekca ni to prav nič oviralo. Z roko je pričel tipati ob skali. Obtipal je veliko, kame* nito kljuko in jo je obrnil. Skala se je razmaknila, in pred Kekcem se je zasvetila velika, dnevna svetloba. »No, no — na konci pota sem,« se je razveselil Kekec in je stopil iz votline. Zagledal je pred sabo beli prod in divji gorski potok, ki se je penil sredi proda. Onkraj proda pa se je dvigalo sivo, strmo skalovje — visoko, visoko tja gori, kjer je zelenelo širno Bedančevo goličevje. Ko je Kekec zagledal vse to, je skočil naglo nazaj v votlino in je zaprl kamenita vrata za sabo. »Glej, glej!« si je rekel. »Saj to ni pot, ki drži na Bedančevo stran. Ta pot me privede samo v dolino ... Moram iti nazaj do ovinka in se splaziti po drugi votlini. Pa pridem do jarka, kjer je našel Kosobrin žalostno smrt« Šel je nazaj in se je plazil potem po ozki votlini dalje. Nad njim je šumelo, prasketalo in bobnelo, da Kekec ni slišal niti lastnega glasu. In tedaj je Kekec vedel, da drži Kosobrinova skrivna pot pod samim gorskim potokom. Mraz se je širil tod okrog, tako strupen mraz, da je Kekca kar stresalo. Tesno si je stisnil jopič k prsim in zobje so mu zašklepetali v strašnem mrazu. Naglo je stopal naprej in se ni ustavil niti za trenutek. Hodnik je zavil navzgor. Pričele so se zopet stopnice, in tam se je širila svetloba, da se je videlo skoro tako kot pri belem dnevu. Hipoma so prenehale stopnice, in Kekec je stal pred belo skalo. S tresočo roko je iskal skrivne kljuke in jo je tudi kmalu dotipal. Previdno je odprl katnenita vrata in je pokukal venkaj. Zagledal je pred sabo jarek, ki se je vzpenjal strmo navzgor. Tisto mesto je zagledal, kjer je umrl nesrečni Kosobrin in je Kekec zmikastil divjega Bedanca. V prvem trenutku se je Kekec razveselil. 272 XXV—11___________________________________________________ZVONČEK ] Toda hipoma se je odmaknil in je skoro glasno zavpil v svojem divjem strahu. Oj, zagledal je v jarku Bedanca. Niti deset korakov ni bil Bedanec oddaljen od njega. Sključeno se je držal Bedanec. V desnici je vihtel veliko kladivo in je udarjal z njim po skali, da je kar jekalo. — Kekcu so zagomezeli mravljinci po hrbtu, ko je zagledal Bedanca, in prestrašil se je tako, da je odprl široko usta in oči. Pa niti premekniti se ni mogel z mesta in je gledal, samo gledal debelo v svojem pre* senečenju in strahu. ¦¦¦I ^\ ^i^iTTji^^^^^^H »Ovbe!« ga je spreletelo. »Bedanec stoji tam, in skoro bi se bil zaletel vanj. Oj, to bi me bil pogledal Bedanec in bi bil kar zazijal in se zasmejal, ker sem mu priletel v roke kakor poparjen ptič... Glej, glej — tam tolče po skali in se vedno bolj bliža vratom, ki odpirajo Kosobrinovo skrivno pot. Pa potolče na vrata — in Bedanec 273 ZVONČEK XXV—11 jih razbije, gotovo razbije. In pride po hodniku v našo kočo in po* grabi Meno ... Ovbe, ovbe! Izgubljen sem... in tudi sirota Mena je izgubljena...« Kekec je zastokal v svojem obupu. Ničesar drugega ni mogel ukreniti, kakor da je naglo zaprl vrata. Vkljub mrazu mu je stopil znoj na čelo in pričel se je tresti kot šiba na vodi. Še vedno je stal v hodniku in si ni vedel pomagati in svetovati. Samo to mu je bilo jasno in samo tega se je zavedal, da udari zdaj pa zdaj Bedanec na vrata in jih razbije. In Kekec je izgubljen, ker Bedancu ne more ubežati nikamor, oj, nikamor ... »Ovbe, ovbe!« je zastokal Kekec še enkrat. Potem pa je šinil z roko preko čela in se je obrnil. Kakor veter je zdirjal po ozkem hodniku in se je ustavil šele v mračni kleti. Tam je poizkušal dvigniti težko ploščo, ki je bila zdrknila v globočino; a zaman je bil njegov napor, pa če se je še tako upiral. Plošče ni mogel niti premakniti.. * »Tudi to, oj, tudi to!« si je govoril in se je skoro razjokal. »Mislil sem, da bo vsaj plošča zadržala Bedanca, ki je ne bo mogel dvigniti. A zdaj ni niti plošče več, in Bedanec ima našo kočo kar lepo odprto. Oj, Kekec, Kekec! Kaj si storil?« In Kekec se je udaril z roko po glavi, da ga je zabolelo. Počasi, počasi je odšel iz kleti in je stopil v kuhinjo, kjer je mala Mena že kuhala rumene žgančke. Kekec je sedel na klop in si je podprl glavo z rokami. Gledal je in gledal deklico, in oči so mu bile vse žalostne. • »No, ali si našel skrivno pot?« ga je vprašala Mena. »Dolgo te ni bilo od nikoder. Zato pa sem mislila, da si vendarle nekaj našel.« »Seveda sem jo našel,« je odvrnil Kekec in se je pričel delati veselega in brezskrbnega. »Po kleti sem iztikal in sem jo ndšel. Oj, skrita je tako, da je ni mogel najti nihče razen Kekca. Veš, popoldne jo zadelam tako, da ne bo mogel Bedanec niti sto let do nje. Kar poslušaj me, Menara!« In Kekec je pravil vse natanko. Samo to je zamolčal, da je videl tam v jarku Bedanca, ki tolče po skali in iztika za vhodom. Mala deklica je ploskala z rokami in v svojem veselju se je pričela vrteti po kuhinji. »Oj, ne bo naju zalotil Bedanec,« je govorila venomer. »Kekec, nikoli več naju ne ugrabi! Nikoli več naju ne bo mučil in pretepal... Oj, kako je to lepo, kako je lepo!« Kekec je gledal sirotno deklico, in v srcu ga je bolelo tako jako, da mu je šlo na jok. Saj je vedel, da je nalagal Meno in ji ni povedal resnice. Saj je bil prepričan, da pride že danes Bedanec po nju in da ni nobene rešitve več... A vkljub temu prepričanju se je Kekec smejal z Meno, da bi je ne preplašil s svojo žalostjo in z obupom. A težko je bilo to Kekcu, težko, ker bi si bil najrajši pulil lase ... »Sirotica uboga! O, ko bi ti vedela, ko bi ti vedela, da te bo Bedanec 274 ¦ XXV—11___________________________________________________ZVONČEK še danes neusmiljeno pretepel!« je govoril sam pri sebi, ko se je na vso mbč trudil, da bi jedel s slastjo rumene žgančke. Popoldne pa se je Kekec potikal po vsej planotici in je ugibal, kako bi mogel uteči preteči nevarnosti. A ugibal je zaman, rešilne misli ni bilo od nikoder. To pa je Kekca tako potrlo, da se je nepre« stano praskal za ušesi. Nikjer ni našel miru. Hodil je sem in tja po planotici in je godrnjal nerazločne besede. Tu pa tam se je ustavil in je poslušal glasno ropotanje, ki je prihajalo od one strani soteske. In vedel je, da tolče tam Bedanec po skali in se vedno bolj bliža skritim vratom. In vsak trenutek je Kekec pričakoval, da se zasmeje Bedanec v jarku, zasmeje se zato, ker je našel, kar je iskal. Večerilo se je že, ko se je razlegnil po ozki soteski vesel in bučen smeh. Kekec je obstal kraj njivice in se je stresnil po vsem životu, ko je zaslišal tisti srneh. Saj je vedel, da je zdaj Bedanec našel skrivna vrata in da prirohni vsak hip na planotico. — »Bog se usmili!« je vzdihnil v svojem preplašenem srcu, in mrzel znoj mu je stopil na čelo. A smeh je utihnil, in oglasil se je Bedanec v jarku: »Hej, Kekec! Pa sem le našel tisto skrivno pot... Kar lepo pojdi domov in izmoli sto očenašev! Naspi se nocoj še pošteno, ker se ne boš nikoli več... Jutri ob prvem svitu te pridem obiskat, pa se dogovorimo do dobrega...« Bedanec se je zagrohotal, in Kekec ga je videl, kako se je splazil iz jarka in je šel naglo preko gričevja. Kekec pa je zdrsnil na tla in je tam obsedel. Z rokami si je zakril obraz in je pričel glasno ječati. Dolgo je sedel tam, dokler se ni znočilo popolnoma in ga ni poklicala mala Mena k večerji... Tisto noč se je premetaval Kekec nemirno po klopi v izbi in ni mogel zaspati. Z grozo je mislil na jutrajšnji dan, in lasje so mu kar vstajali pokonci. O, za sebe se Kekec ni bal; bal se je samo za malo sirotico, ki spi zdaj tako lepo in mirno v sosedni izbici in sanja morebiti krasne sanje in se smeje v tistih sanjah... Oj, sirotica! V jutru jo pa zbudi Bedanec in jo pograbi s svojimi strašnimi rokami. Pa bo ubožica jokala in klicala na pomoč. A kdo ji naj pride aia pomoč, ko ni žive stvari daleč okrog, ki bi mogla pomagati Kekcu in nesrečni Meni? Nihče ju ne more obvarovati tistega strašnega in ' hudega, ki pride jutri zjutraj, oj, nihče... Kekec ni mogel več ležati, ampak je poskočil na noge in je stopil k okencu. Tam je stisnil k steklu svoje vroce lice, in v srcu ga je bolelo vedno bolj. Čutil je, kako so mu začele vreti solze v oči, ker se mu je mala sirota tako jako smilila. Krčil je pesti v svoji one* J moglosti in je polglasno ječal. Sto misli se mu je podilo po razgreti glavi, ko je gledal v jasnp noč in na bele gorske vrhove, ki so se ' svetili v tihih mesečnih žarkih ... 275 ZVONČEK XXV—11 Toda kar nenadoma se je udaril po čelu in se je zasmejal. Šinila mu je v glavo prava misel, in Kekec se je je razveselil tako,* da je kar poskočil. »Ne boš, ne boš, Bedanec! O, le pridi jutri, le pridi! Ravno prav mi prideš, da ti zagodem zadnjo poskočnico. Saj sem ti jo obljubil, in zato le pridi jutri... Pa boš gledal, he-he, tako grdo gledal, kakor nisi še nikoli...« Še enkrat se je Kekec zasmejal. Potem pa se je splazil potihoma iz izbe. Šel je naravnost v kuhinjo po svetilnico. Prižgal jo je in je odšel v klet. BMM----------------------------------------------------------------------------------------------------------¦--------------------------------------------------------------------------¦¦¦