novice iz sveta tehnike

Sandi Sitar

novi viri energije

Ljudi je vse več, poraba energije na posamez¬
nega prebivalca našega planeta je vse večja,
energetske možnosti pa zaostajajo za temi hi¬
tro rastočimi potrebami. Kje dobiti energijo, ki
morda manjka že danes, zanesljivo pa bo manj¬
kala jutri?

Idealnega odgovora na to vprašanje ni, kajti
takšen odgovor bi moral svetovati takšno vrsto
energije, ki bi je bilo dovolj tudi za desetletja
naprej, ki bi bila dovolj poceni, predvsem pa
ne bi škodovala okolju in zdravju ljudi v njem.
Takšne vrste energije ni, zato pa je potrebno
uporabiti prav vse vrste energije, ki kolikor to¬
liko ustrezajo zgoraj naštetim zahtevam.

Ob starih vrstah energije (vodna energija teko¬
čih voda, sežiganje lesa in premoga itd.) se
pojavljajo nove (jedrska energija, pretvorba
sončne toplote v električno energijo itd.). Ob
uporabi enih in drugih ter skrajnem varčeva¬
nju z energijo bo človeštvo nemara kar znosno
pretolklo obdobje kakšnih petdesetih ali stotih
let, ko naj bi se pojavile novejše, cenejše, či¬
stejše in predvsem obnovljive vrste energije.

Sončna energija mora zajemati toploto Sonca na raz-
sežnih površinah, da bi dosegla visoke tempera¬
ture v točki, kjer potem koncentrirana energija tali
kovine ali pa se prenaša v toplotne stroje za pre¬
tvorbo v druge vrste energije, predvsem električno.

Plavajoča ploščad za pridobivanje plina in nafte
izpod morskega dna. Ob usihanju laže dosegljivih
naftnih virov se sodobna tehnika spopada tudi  z
vse težjimi pogoji za pridobivanje nafte.

Energija vetra naj bi bila ena izmed obetajočih
vrst energije prihodnosti. Pri tem pa nikakor ne
gre za nove vrste energijo, saj je bila poznana in
so jo izkoriščali že v davnih časih. Tudi tile ostanki
vetrnega mlina pri nas so že častitljivo stari.

TIM 7

Marec 1982

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 140,00 din, po¬
samezna številka 14,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel.:
213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tiska tiskar¬
na Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raz¬
iskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije

prva stran  TIM 7 • 81/82 2  89

Kje smo že ostali v prejšnji številki? No, kjer¬
koli že, prav od tam nadaljujemo z našim
pogovorom.

Robi Dragar iz Podgorice bi rad izdelal UKV
detektor — želi, da mu pošljemo shemo in
seznam materiala. Svetujem mu, da piše na
Zvezo radioamaterjev Slovenije, kjer mu bodo
zagotovo ustregli, morda pa se bo odločil za
nakup tega detektorja v kit izvedbi, ki ga pro¬
dajajo po zmerni ceni.

Še en Robi, to pot Robi Erman iz Domžal si

želi poleg naprav za DV čimveč avtomobilskih,
letalskih in raketnih modelov. Slednjih dveh
je bilo, upam, letos dovolj, težava je z avtomo¬
bilskimi modeli na DV, saj so le-ti daleč naj¬
bolj zapleteni za gradnjo, zato takih načrtov ne
dobivamo kaj dosti, že samo temeljit opis bi
zahteval kar lepo število nadaljevanj in prilogo.
Ciril Pezdir iz Vnanjih Goric je gimnazijec in
že peto leto naš zvesti naročnik. Zelo rad bi se
temeljiteje spoprijel z elektroniko, vendar ne
najde primerne literature. S to je res križ, obe
knjigi Elektronika in Elektrotehnika v slikah pa
sta žal že zdavnaj razprodani. Svetujem mu, naj
piše za katalog elektrotehnične literature v
Klub Nikole Tesle, Beograd, Timoška 18/1. Ta
klub je izdal že precej del s tega področja.

Boris Sovič iz Slovenj Gradca se boji, da bo
Tim kmalu primeren le še za malo šolo, če bo
še naprej objavljal le -tako nezahtevne članke,
kot se mu zde ti, ki jih objavljamo zdaj. Želi
si več vrhunskih modelov. Prav v šesti številki
prinašamo v prilogi model jadralnega letala,
ki bo, upam, dovolj zahteven tudi zanj.

Eriku Potisku iz Gornje Radgone bom odgovoril
kljub temu, da sem to storil že ničkolikokrat:
balso prodaja Mladi tehnik, Ljubljana, Mestni
trg 5 (tudi po pošti). Ko povečuješ načrt v me¬
rilu, se seveda poveča tudi debelina ali presek
elementov. Moč motorja pa ostaja taka kot je
navedena v opisu.

Peter Kovač iz Šentjakoba pri Ljubljani je eden
od tistih, ki še vedno vztrajno naročajo tiskana
vezja, čeprav smo že večkrat povedali, da jih
ne izdelujemo. Skoraj v vsaki številki Tima pa
bo našel mali oglas, v katerem bralci ponujajo
te vrste uslug. O vprašanjih v zvezi z izdelavo
ojačevalnika, pa smo tudi že zapisali in morda
ne bo odveč, če še enkrat ponovimo: vsako
vprašanje v zvezi z izdelki po Timovih načrtih
naj bo opremljeno z osnovnimi podatki. Ti pa
so: letnik, številka, stran v Timu in točen na¬
slov članka ter ime in priimek avtorja. Le na
ta način bomo lahko zadovoljivo odgovorili na

i

290  TIM 7 • 81/82

zastavljena vprašanja, saj je treba v večini pri¬
merov posredovati dopis avtorju.

Robert Vrček iz Sevnice je precej nabrušen
mladenič (če se ne motim), zato je tudi nje¬
govo pismo temu primerno ostro. Poleg precej
obširne kritike na rovaš revije, zahteva, da mu
precej pošljemo načrt zujalice. Po temeljitem
premisleku, sem dognal, da ima dopisnik naj¬
brž v mislih napravico, ki ji Slovenci pravimo
brnač. Žal spet sledi stereotipen odgovor, da
v uredništvu ne izdelujemo načrtov po naročilu.
Pokvarjeni transistorski sprejemnik pa se naj¬
bolj enostavno popravi tako, da se kupi nove¬
ga, saj zanje, zlasti še za japonske pri nas ni
najti rezervnih delov.

Borut Hribar iz Tržiča je tako kot še nekaj
naših naročnikov razočaran nad vsebino Tima,
za razliko od ostalih pa ga moti tudi cena, češ
da je previsoka. Ker sem na prvi očitek odgo¬
voril že prej, naj se pomudim ie pri drugem.
Vem, da na ceno revije vsak od vas gieda iz
perspektive globine svojega žepa. Pa vendar
se mi zdi, da je očitek, da je revija predraga,
le pretiran. Kar povejte mi, kje še dobite send¬
vič za 14 dinarjev, pa še koliko časa porabite
da zmažete inkriminirani sendvič in koliko, da
Tim samo preletite. Tako kot sendvič pa tudi
Tim nima vedno enakega nadeva.

Jakob Karmel iz Zbilj želi, da bi objavili načrt
za brezžični sprejemnik in oddajnik, in to tak
za začetnike. Pisali smo že, da je izdelava
vvalkie-talkieja zahtevna celo za zelo izkušene¬
ga elektrotehnika, kaj šele za začetnika. Mi¬
slim, da bo najbolje, če to napravico kupi, mor¬
da kar prek Timovih oglasov, saj v njih kar
mrgoli oglasov za to napravo.

Dušan Požun iz Celja namerava izdelati spre¬
jemnik za DV Tim XX. V Timovih oglasih v
zadnjih številkah bo našel več oglasov, prek
katerih ponujajo bralci revije izdelavo tiskanih
vezij po fotopostopku. Tudi za nakup integrira¬
nega vezja in kvarc kristalov mu svetujem ena¬
ko pot, saj tega materiala v naših trgovinah
nimajo naprodaj. Tu nikakor ne pridemo na
zeleno vejo. Če pa bo prišlo pri gradnji do
težav, sem prepričan, da bo tudi njemu, kot
že tolikim doslej, rade volje pomagal pisec
rubrike o DV.

Miro Ljubeč s Ptuja ima težave ... ne, ne s
Timom, saj ga naroča že četrto leto in je z
njim kar zadovoljen, pač pa mu dela preglavice
antena Ptujskega radia. Kadar namreč želi po¬
slušati svoj novi stereo kasetnik, sprejema po¬
leg postaje še oddaje Ptujskega studia. Tu bi
pomagala le vgradnja zaščitnega filtra, ki se

dobi naprodaj tudi v naših trgovinah, odveč bi
ne bilo tudi skrajšati priključne kable za zvoč¬
nike, saj tudi ti lovijo motnje. Brez teh ukrepov
se stanje ne bo popravilo, drastičen ukrep, ki
bi še prišel v poštev, je le še preselitev, ven¬
dar se bojim, da Miro tega zadnjega predloga,
ki bi v celoti in enkrat za vselej odpravil nje¬
gove težave, ne bo upošteval.

Franci Končar iz Kamnega brda pri Višnji gori
ima podobne težave z ojačevalnikom, ki ga je
zgradil po načrtu iz revije Sam. Svetujem mu,
da s svojim problemom pismeno seznani ured¬
ništvo te revije, saj mu bo avtor načrta še naj¬
laže pomagal odpraviti pomanjkljivost. Franci
nam je namreč pozabil napisati številko, v ka¬
teri je načrt izšel, da ne govorimo o naslovu
članka in avtorju le-tega.

Za Edija Fabjana iz študentskega naselja v
Ljubljani izjemoma objavljamo: naslov sodelav¬
ca smo mu poslali po pošti.

Marko Rutar iz Kamnika nam obljublja poslati
načrt za samogradnjo CB postaje. Če se mu
bo naprava res posrečila kot se spodobi, se
seveda priporočamo, načrt pa bo treba, kot
sam pravilno ugotavlja, še preveriti.

Franko Primc iz Nove Gorice se je navdušil
za modelčolna z elektromotorjem, ki ga je na¬
šel v Timu iz leta 72/73. Žal mu moram spo¬
ročiti, da načrtov v merilu 1 : 1 nimamo več
naprodaj, kot tudi ne podobnih. Ostala vpra¬
šanja pa sem posredoval našemu strokovnjaku.
Robi Stražišar iz Nove Gorice je naš bralec
že celih sedem let (kakšna pomenljiva števil¬
ka!). Tokrat nam piše zgolj vljudnostno pismo,
v katerem pravi, da je z revijo še kar zadovo¬
ljen, da pa pogreša načrte zahtevnejših ojače¬
valnikov. Všeč mu je bil članek o tem, kako
izračunamo vrednosti elementov v usmernikih,
nekaj strani pa bi po njegovem lahko posvetili
tudi opisu in shemam o razporedu nožič pri
integriranih vezjih. K temu ni kaj dodati, nje¬
gove želje so tudi naše, le nekaj časa bo tra¬
jalo, da izbrskamo primernega sodelavca, ki bi
o teh stvareh napisal kaj več. Oglas bomo
objavili.

Nekaj posebnega je dopis Darka Štembergerja
iz Ilirske Bistrice, širokogrudno namreč obljub¬
lja, ali še bolje ponuja, cel kup načrtov različ¬
nih elektronskih naprav od ojačevalnikov,
usmernikov, CB postaj in UKV oddajnikov in
sprejemnikov. Ne preostane mi drugega, kot
da prosim pošto za dodaten poštni predal, saj
bomo le tako zmogli poplavo obetanih člankov
in načrtov.

Vaš urednik

prvi koraki

TIM 7 • 81/82 291

mini avtomobil

DOLŽINA: 105 mm
VIŠINA: 64 mm

ŠIRINA: 60 mm

1 antena

2 zadnje steklo

3 kolesa

4 podvozje

'5 stransko steklo

6 vetrobransko steklo

7 stranica vozila

8 streha

9 zadnja stranica

10 maska

292  TIM 7 • 81/82

:: 9 c

_J-L

TIM 7 • 81/82 293

Miha Kozjek

eiektromotorček

Takšen eiektromotorček deluje na izmenični
tok nizke napetosti 5—8 voltov. Značilni del
tega elektromotorčka je kolesce, sestavljeno
iz 10 kosov trato pločevine, kateremu napravi¬
mo na obodu določeno število zob (24) s tem,
da ga zapilimo na odmerjenih mestih po 6 mm
globoko. Pod tem kolescem pritrdimo elektro¬
magnet s tremi nastavki, ki so iz žeblja
0 5 mm in so usmerjeni točno k trem zobcem
kolesa.

Kot vemo, izmenični tok stalno menja svojo
polariteto, običajno stokrat na sekundo.

Pri našem se dogaja takole: v trenutku, ko je
napetost največja, poli elektromagneta priteg¬
nejo zobec, takoj zatem napetost pade na nič
in tako zobci zbeže naprej, število vrtljajev je
odvisno od števila zobcev.

kov. Ker izmenični tok v eni minuti šesttisoč-
krat menja svoje napetosti, bo kolesce imelo
250 obratov na minuto (6000 : 24 = 250).

Vsi deli razen elektromagneta tuljave so želez¬
ni. Nastavke elektromagneta si bomo najlaže
izdelali iz žebljev 0 5 mm. Os kolesa naj bo
iz pletilke, nosilec iz medeninaste pločevine.
Tuljavo navijemo na izolirano jedro v poljubni
smeri, njena konca pa priključimo direktno na
izmenični tok 5 do 8 voltov.

V našem primeru ima kolesce 24 zobcev, torej Ko ga priklopite, ga porinete z roko in se bo
bo potrebno za en vrtljaj 24 napetostnih sun- vrtel.

za š o is ko delavnico

Amand Papotnik

proizvodno

delo

z električnim
orodjem

Delovna naloga: ŠKATLA ZA PISALA

Škatla za pisala je lahko koristen pripomoček
na pisalni mizi, saj lahko vanjo shranjujete na¬
livna peresa, kemične svinčnike, flomastre,
svinčnike, radirke, šilčke itd.

Material

Za izdelavo takšne škatle potrebujete lesonit,
debeline 3 mm, ki je namenjen izdelavi stra¬
nic in bukove letvice kvadratnega preseka
4 mm za opore stranic.

Električno ročno orodje, priključki in pribor

1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP.

2. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik.

3. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, ravni¬
lo, leseno vzdolžno vodilo, kovinsko prečno
vodilo, maska za ročno žago, stegi za pri¬
trditev vzdolžnega lesenega vodila, primež
za pričvrstitev raznih obdelancev na DM 200,
čepi z vijaki za pritrditev priključkov na
DM 200.

Variante

h

v_

D 4

Škatla za pisala

TIM 7 • 81/82 295

Delovni postopki

1. merjenje in zarisovanje na material,

2. žaganje trakov,

3. razžagovanje trakov,

4. brušenje,

5. lepljenje,

6. barvanje oziroma lakiranje.

Napotki za izdelavo

Potek izdelave bi bil naslednji:

1. Razžagovanje lesonita s krožno žago na tra¬
kove širine 45 mm.

2. Razžagovanje trakov lesonita širine 45 mm
na stranice 1, 2, 3 (glej pozicije 3, 5 in 7)
in dna (glej pozicijo 1).

3. Žaganje bukovih letvic kvadratnega preseka
4 mm s krožno žago na DM 200.

Slika 1. Prikaz različnih prekatov, ki so iz lesonita
debeline 4 mm. Ena izvedba prikazuje oporne letve,
druge so pa brez. Obstajata dve možnosti:

1. stranice lahko ojačamo z letvicami 4x4 mm ali

2. stranice lahko samo lepimo eno ob drugo.

Slika 2. škatle v različnih postavitvah prekatov

Na KLIP-KLAiP mizi nastavite vzdolžno vodi¬
lo na 4 mm in iz bukove letve razžagajte
letvice kvadratnega preseka 4 mm.

4. Bukove letvice, ki se uporabljajo kot opore
stranic, nalagajte v velikosti dolžine stranic
(pozicije 3, 5, 7). Za vsak predal oziroma
prekat potrebujete po štiri opore.

5. Nažagane dele še lahko zbrusite z vibracij¬
skim brusilnikom tako, da posamezne se¬
stavne dele (opore, stranice, dno) vpenjate
v primež in jih z vibracijskim brusilnikom
zbrusite.

6. Zbrušene sestavne dele nato zalepite v sklop
(izdelek), kot ga prikazuje sestavna risba.
Opomba: Načrt vam podaja različne posta¬
vitve prekatov, zaželjeno pa je, da si za¬
mislite še ostale možnosti (variante) po¬
stavitve prekatov v celoto — izdelek.

7. Preostane vam še lakiranje oziroma barvanje
izdelka, namestitev izdelka na pisalno mizo
v dnevni sobi, otroški sobi, kabinetu, delav¬
nici itd.

Slika 3. Posamezni prekati in dno. Posamezne pre¬
kate je potrebno še zalepiti, prav tako pa tudi dno.

Slika 4. Izgled izdelka, ki je izdelan po načrtu.
Vam pa priporočam, da izberete svojo varianto gle¬
de števila in velikosti posameznih prekatov.

296  TIM 7 • 81/82

iz učnega načrta

Stana Šušteršič
Tone Kadunc

kotiček za kolesarje

3134

3126

3127

3124

3130

3111

3130

3133

TIM 7 • 81/82 297

Vsi varno, da so za varno vožnjo najpomemb¬
nejše zavore. Danes bomo spoznali zavore in
elemente, ki zavoro sestavljajo.

Slika 1

Prost kombiniran vijak

3119 Precizen regulator

3122 Desna zgornja ročica

3123 Desna spodnja ročica

3127 Leva spodnja ročica
3126 Leva zgornja ročica

3128 Vzmet

3031 Gumijasta kapica vijaka
Centralni sprednji vijak

3135 Podložke  — 3 kom.

3120 Centralni spodnji vijak

3134 Centralna regulacijska matica

3136 Centralna varnostna matica

3129 Centralna okrogla podložka
Centralni zadnji vijak

3135 Podložke  — 3 kom.

3133 Centralni zadnji vijak

3134 Centralna regulacijska matica

3136 Centralna varnostna matica
3129 Centralna okrogla podložka
Ekscentrična skupina je sestavljena iz
3031 Gumijasta kapica vijaka

3115 Vijak iz trdne plastične mase ali kovine
3117 Matica

3114 Zgornji vrtilec

3116 Ekscentričen vzvod

Spodnja vrtilna enota

3110 Spodnji vrtilni zatič

3113 Podložka za spodnji vrtilec

3111 Sprednja spona za jekleno pletenico

3112 Zadnja podložka
Sestavni deli zavore
3121 Zavorna gumica
3125 Vijak zavornega diska

3124 Okrogla podložka zavornega diska
3132 Podložka zavornega diska

3130 Vzmet za hitro zaviranje

3131 Zavorni disk

Sestavni deli zavorne ročice

Slika 2

3070 Sponka

3071 Zaščita za ročico

3072 Držalo za ročico

3073 Zatič

3074 Podložka

3075 Inbus vijak

3076 Distančni obroček

3077 Varnostna podložka

3078 Zatič za jekleno pletenico

3079 Ročica iz lahke kovine
3004—3005 Bovden

3006—3007 Jeklena pletenica

3082 Ščitnik za bovden

3083 Regulacijski vijak

3004-3005

3006-3007

3082

3083

3080-3081

3070

O

1

3073

3079

3071

298  TIM 7 • 81/82

Sprednja in zadnja zavora

Slika 3

3090 Sprednja kompletna zavora

3091 Zadnja kompletna zavora

3092 Kompletna zavorna ročica

3098 Kompleten bovden z jekleno pletenico

3099 Kompleten bovden z jekleno pletenico

4. Bovden in mehanizem ročice je potrebno
redno oljiti.

5. Jeklena pletenica mora biti vedno napeta,
prav tako tudi bovden, kar dosežemo z re¬
gulacijsko matico.

6. Izrabljeno pletenico moramo zamenjati, da
se ne zatika v bovden.

7. Vsi vijaki na zavornem mehanizmu morajo
biti vedno dobro pritrjeni.

Kako zavore vzdržujemo

Kot smo že dejali, so zavore za varno vožnjo
zelo pomembne. Zato jih tudi moramo redno
vzdrževati:

1. Centralni vijak z vsemi elementi, mora biti
dobro naoljen, da zavora pravilno deluje, ker
s tem dosežemo enakomeren pritisk na obe
zavorni gumici.

2. Obrabljene gumice je treba zamenjati z no¬
vimi.

3. Leva in desna zavorna gumica morata biti
enako oddaljeni od platišča — 2 do 3 mm.

Nastavitev zavor

Najprej delno popustimo centralni vijak. Da
dosežemo enako razdaljo zavornih gumic od pla¬
tišča, si pomagamo z lesenimi vložki, debe¬
limi 2 do 3 mm, ki jih podložimo med platišče
in zavorno gumico. Nato primemo levo in des¬
no ročico ter pritrdimo centralni vijak, če je
ročica na krmilu še vedno ohlapna, privijemo
regulacijski vijak na bovdnu in s tem dose¬
žemo napetost pletenice, bovdna ter ročice.
Prihodnjič bomo spoznali elemente in delovanje
nožne zavore na zadnjem pestu.

TIM 7 • 81/82 299

naši ustvarjalci

Sandi Sitar

martin Žnideršič

Strokovno delo dr. Martina Žnideršiča je po¬
svečeno knjigi. Ne, ni pisatelj, prevajalec ali
kritik. Tudi v tiskarni ni zaposlen, niti v knjiž¬
nici. Njegovo delo v zvezi s knjigo se razpenja
od avtorja prek založbe in prodaje knjige do
bralca. Skrbi, da vsi členi te verige dobro de¬
lujejo, kajti, če kateri izpade, pisateljevo spo¬
ročilo ne more do bralca in ves trud je zaman.
Dr. Žnideršič se je rodil leta 1934 v Slovenski
Bistrici — torej je danes v letih, ko se kar
najbolje ujemata delovna sposobnost in izku¬
šenost. Nedavno je doktoriral in je tako postal
prvi doktor ekonomskih znanosti v slovenskem
založništvu.

Že kot študent pa se je miadi ekonomist
ukvarjal tudi z novinarstvom. V pionirskih ča¬
sih naše televizije je bil prvi urednik in vodja
Kulturne panorame, nato pa se je povsem po¬
svetil knjigi, najprej v službi pri Mladinski knji¬
gi, nato v Cankarjevi založbi, kjer dela kot
direktor založniškega sektorja tudi sedaj.

Ob poklicnem delu razvija obširno strokovno
publicistično dejavnost. Njegov doktorat, za ka¬
terega je napisal celo knjigo z naslovom »Po¬
raba knjige in posebnosti založniškega marke¬
tinga«, je sinteza njegovega poklicnega in
publicističnega dela.

»Zanimalo me je ugotoviti,« pripoveduje sam
o svojem delu za doktorat, »ali je mogoče s
pomočjo znanstvenih metod spoznati potrebe
tudi na knjižnem trgu, ki ni kakor vsak, na ka¬
terem se kaj prodaja, saj je knjiga vse kaj
drugega kot potrošno blago. Ugotovil sem, da
je takšen pristop na področju prodaje knjig
ne le mogoč, marveč tudi nujen, da pa je treba
pri tem še posebej upoštevati družbeni pomen
knjige.«

Našega portretiranca vprašamo, kakšen je po¬
men knjige v človeški zgodovini in sedanjosti.
»Brez knjige človeštvo ne bi doseglo takšne
stopnje razvoja. Knjiga je v petdeset ali sto
letih po Gutenbergovem izumu tiskanja s pre¬
mičnimi črkami (sredi 15. stoletja) postala po¬
membno sredstvo sporazumevanja, s pomočjo
katerega je znanje prenehalo biti privilegij zelo
ozkega kroga izbrancev in je v naslednjih sto¬
letjih postajalo last vse širših množic. Knjiga
je bila v vsej zgodovini pomemben nosilec na¬
prednih idej in je to ostala vse do danes.

Posebej pa se je pomen knjige pokazal v ne¬
katerih najtežjih obdobjih zgodovine. Tako je
tudi med vojno igrala posebno vlogo. Ne le,
da je bila vrsta partizanskih brigad poimenova¬
na po slovenskih pesnikih in pisateljih, ampak
so številni borci nosili s seboj skozi vse borbe
drobne knjižice poezij. Med narodnoosvobodil¬
no vojno je delovala tudi vrsta partizanskih
tiskarn. Najlepše, kar so natisnile, je bila jubi¬
lejna izdaja Prešernove Zdravlice, ki jo je
tiskala gorenjska tehnika Trilof.«

Nekateri pa trde, da knjiga ob televiziji, raču¬
nalnikih itd. nima več nekdanjega pomena?

»Kljub vsej sodobni elektroniki, shranjevanju
podatkov v ogromnih računalnikih, bo knjiga

300  TIM 7 • 81/82

ohranila svoj pomen tako v vzgojnem procesu
kot tudi za zabavo in v umetnosti.«

Ob obilici poklicnega in publicističnega dela
ter široki družbenopolitični in strokovni aktiv¬
nosti najde dr. Martin Žnideršič še čas za
svoje konjičke. A glej, tudi ti so povezani s
knjigami. Zbira knjige, ki so kakorkoli povezane
— s knjigo: o pisavi, papirju, tisku, založni¬
štvu, knjigotrštvu. O tem ima kakšnih 500
knjig, kar predstavlja izredno nakopičenje to¬
vrstnega znanja na enem mestu. Zbira tudi pr¬
ve izdaje naših klasikov, na častnem mestu
pa so različne izdaje (Prešernovih Poezij. Pravo

posebnost njegove knjižne zbirke predstavljajo
miniaturne knjige, ki jih ima tudi blizu 500;
najmanjša meri komaj 5x5 mm, pa vendar je
v njej natisnjena olimpijska prisega v sedmih
jezikih, brati pa jo je mogoče in potrebno z
lečo.

Dr. Martin Žnideršič dela naprej. Kajti »ni do¬
volj, da pisatelj knjigo napiše, da jo v tiskarni
natisnejo, da jo založba izda. Niti to še ni do¬
volj, da jo kupec samo kupi. Avtorjevo sporo¬
čilo doseže bralca šele takrat, ko bralec knjigo
vzame v roke in jo prebere«.

modelarstvo

Jan I. Lokovšek

merilnik
vrtljajev
TIM XXX (5)

najboljših rezultatov. Včasih je to lahko kar
dolgotrajen postopek, kjer pride potrpežljivost
in natančnost modelarja res do izraza.

Potem so tu še modeli z večjimi motorji, kjer
uravnavamo sotek in tam je merilnik vrtljajev
nepogrešljiv.

Meriti vrtljaje pogonskega motorja je prav go¬
tovo sen marsikaterega modelarja, posebno še,
če se udeležuje tekmovanj. Ta sen ni nedo¬
segljiv. Kdor v ta namen ne misli ali ne more
žrtvovati preveč denarja, ima pa žilico za ama¬
terske gradnje, si ga bo naredil sam, saj zna¬
šajo celotni stroški za material manj kot 400
din (dec. 1981).

Uvod

Velika množica najrazličnejših modelov ima
motorni pogon. Motor kakršnekoli vrste, pa naj
bo to električni ali eksplozijski, ima svoje do¬
bre in slabe lastnosti. Ni vseeno, kako motor
uporabljamo. Če želimo, da bo dal »čim več
od sebe« in da njegova življenjska pot ne bo
prekratka, moramo poskrbeti za primerne »de¬
lovne pogoje«.

Le-teh je veliko. Pri elektromotorju so to na¬
petost napajanja, prenos, vrsta montaže itd.,
pri eksplozijskih pa »strupenost goriva«, izpuh,
izbira propelerja itd. Prav pri obeh pa sta moč
in izkoristek močno odvisna od števila vrtlja¬
jev motorja, tj. predvsem od izbire propelerja,
in pri elektromotorju še od izbire napajalne
napetosti.

Modelar, ki razume vsaj nekaj osnovnih reči,
bo preizkusil več vrst propelerjev za dosego

Opis delovanja

Za začetek je gotovo najbolje pogledati shemo
merilnika vrtljajev in na njej razlagati delo¬
vanje. Prikazuje jo slika 1.

Senzorski element je fototransistor v darling-
ton vezavi. Le ta zaznava spremembe v svet¬
lobni jakosti, ki so posledica gibanja propeler¬
ja pri letalskih modelih oziroma svetlobne mar-
kice na vztrajniku ladijskega modela. Ta spre¬
memba je naš osnovni podatek in vezje mora
biti dovolj občutljivo, da lahko deluje s tem.
V ta namen ima tudi sam transistor montira¬
no zbiralno lečo, kar zagotavlja primerne last¬
nosti naprave.

O samem merjenju več kasneje, zdaj si po¬
drobneje oglejmo vezje. Uporabil sem integrira¬
no vezje LM 324, ki vsebuje štiri operacijske
ojačevalnike; napajamo ga lahko z zelo nizko
napajalno napetostjo in ima poleg vsega tega
še zelo majhno porabo.

TIM 7 • 81/82 301

Sl

Prvi operacijski ojačevalnik sem skupno s tran-
sistorjem T2 uporabil za stabilizacijo pravilne
delovne točke fototransistorja Tl. Meritve nam¬
reč lahko izvajamo v močnem soncu ali pa v
senci [v trupu ladijskega modela) in za to
so svetlobni vtisi precej različni, kar pomeni,
da se delovna točka zelo spreminja. Meriti pa
moramo spremembo (!) svetlobne jakosti in
ne statične jakosti.

Drugi operacijski ojačevalnik služi za ojačanje
in oblikovanje impulzov. S slednjimi, zdaj že
pravokotnimi, prožimo monostabilni muitivibra-
tor, ki ga tvorita tretji in četrti ojačevalnik s
pripadajočim vezjem.

Na koncu poskrbimo še za stabilizacijo im¬
pulzov, ki jih daje multivibrator s pomočjo ze-
ner diode.

Impulzi, ki gredo na kazaioni instrument, so
enake dolžine, so pa gostejši, čim večje je
število vrtljajev. Zato z večanjem števila
vrtljajev narašča tudi odklon kazalca merilne¬
ga instrumenta. Skala je (skoraj) linearna. Za¬
poredno vezano s kazalčnim instrumentom ima¬
mo še upor (in trimerpotenciometer) za vsako
od dveh merilnih področij.

•zbira materiala

»Srce« naprave je fototransistor v darlington
vezavi. V bistvu sta to dva navadna transistor-
ja (v darlington vezavi) v ohišju, ki je na zgor¬
nji strani pokrovčka odprto, oziroma ima tam
zbiralno lečo. V žarišču te leče se nahajata oba
transistorja. Oznaka takih fotodarlingtonov je
2N5777, ZMX 140 itd.

V pomanjkanju omenjenih tipov lahko vzamete
tudi dva navadna fototransistorja (BPW 14A ali
BPW 14B ali BPX25 ali BPX43) in ju sami ve¬
žete v darlington vezavi.

V skrajnem primeru bi delovala tudi navadna
BC 109 c, ki bi jima odpilili zgornji del pokrovč¬
ka. V tem primeru bi seveda morali imeti še
manjšo zbiralno lečo, kajti brez nje je učinek
slabši.

S primemo lečo je možna uporaba tudi foto
upora, vendar je še vedno najboljša rešitev
fotodarlington (z zbiralno lečo).

Integrirano vezje je LM 324. Transistor T2 je
PNP silicijev transistor tipa npr. BC 308B.
Upori so Iskrini, moči 1/4 ali 1/8 W. Posebnih
zahtev ni.

Kondenzatorji so razen elektrolitskih vsi kera¬
mični. Edina izjema je C6, ki določa časovno
konstanto multivibratorja, ki mora biti tempera¬
turno stabilen. Če ne bi bil, bi se s spremembo
temperature spreminjala tudi skala instrumen¬
ta!

Dioda ZD je zener dioda za napetost 3 do 3,3 V.
Preostala dioda je univerzalna silicijeva dioda
tipa 1N914 ipd.

Merilni instrument je v mojem primeru Iskrin
indikatorski. Lahko pa je kakršenkoli kazalčni
instrument z občutljivostjo od 100 do 200 pA.

Gradnja

Merilnik vrtljajev gradimo v tehniki tiskanega
vezja. Ploščico v merilu 1 : 1 prikazuje slika 2.
Priključne sponke sem oštevilčil na povečani
sliki ploščice (slika 3).

®o

302  TIM 7 • 81/82

Sl. 2. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1: 1

Sl. 3. Povečana slika ploščice tiskanega vezja z
oštevilčenima sponkama

Zdaj lahko naredimo tabelo vrednosti posa¬
meznih elementov in vezavo na ploščico tiska¬
nega vezja.

TABELA I

Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba


Sl. 4. Merilnik vrtljajev TIM XXX

Preden se lotite sestavljanja, si poglejte sliko
4, ki prikazuje pogled na vezje z zgornje strani.
Bakrene povezave na spodnji strani sem nari¬
sal črtkano. Pazite, kje je nožiča 1 integrirane¬
ga vezja, da ne bo pomote pri montaži. V po¬
moč bo slika 5, ki prikazuje pogled na integri¬
rano vezje LM 324 z zgornje strani.

14  8

Sl. 5. Integrirano vezje LM 324, pogled od zgoraj

Skicirani so tudi posamezni operacijski ojače¬
valniki tako, da si lahko ustvarite popolnejšo
sliko v vezju.

Potrudil sem se na sliki 4 označiti tudi + spon¬
ke elektrolitskih kondenzatorjev in katode

diod. Vsaka zmota v polariteti, tj. zamenjava
sponk, je lahko usodna, prav gotovo pa onemo¬
goči delovanje. Vrstni red spajkanja oziroma
montaže ni bistven, važnejše je dobro spajka-
nje in kontrola stikov.

Prihodnjič: vgradnja v ohišje, umerjanje in me¬
ritev.

304  TIM 7 • 81/82

Jan I. Lokovšek

naprave
za daljinsko
vodenje modelov

Dne 27. 1. 1982 sem prejel z Republiškega
komiteja za promet in zveze pojasnilo o do¬
voljenjih. Naj ga navedem v celoti:

Socialistična republika Slovenija
REPUBLIŠKI KOMITE ZA PROMET IN ZVEZE
LJUBLJANA

Številka: 34/G-031/81
Datum: 28.12.1981

JAN LOKOVŠEK
Rožna dolina V/19
LJUBLJANA

ZADEVA: DOVOLJENJA ZA RADIJSKE POSTAJE ZA DALJINSKO VODENJE MODELOV

V zvezi z izdajo dovoljenj za postavitev (nabavo) in delo (uporabo) radij¬
skih postaj za daljinsko vodenje modelov vam sporočamo naslednje:

Vsak imetnik take radijske postaje si je dolžan pred nabavo le-te priskrbe¬
ti dovoljenje za postavitev (nabavo) od Zvezne uprave za radijske zveze
Beograd. Ko na podlagi tega dovoljenja radijsko postajo postavi t.j. nabavi,
pa mora zaprositi za dovoljenje za delo upravni orgEn, pristojen za promet
in zveze v republiki. V SR Sloveniji je to Republiški komite za promet in
zveze v Ljubljani.

Radijska postaja mora odgovarjati Pravilniku o radijskih postajah za daljin¬
sko vodenje modelov in tehničnim pogojem za njihovo koriščenje (Ur.list SFRJ
št. 25/80).

Vlogi za dovoljenje za delo se mora priložiti originalno dovoljenje za posta¬
vitev, izdano od Zvezne uprave za radijske zveze ter upravni kolek za 24,- din.


Dodatna pojasnila k posameznim odstavkom
so:

1 . Naslov Zvezne uprave za radijske zveze je
11000 Beograd, Te razi j e 41.

— Vlogi za izdelavo dovoljenja za postavitev
j je potrebno priložiti potrdilo Modelarskega
| kluba ali kake druge organizacije iz Zveze or¬
ganizacij za tehnično kulturo (Brodarske zveze,
Letalske zveze itd.) in

— 104 din administrativnih taks na vlogo.

2. Naprava za daljinsko vodenje oziroma »ra¬
dijska postaja za daljinsko krmiljenje mode¬
lov« mora odgovarjati predpisom, katerih po¬
vzetek je naslednji:

— Delovne frekvence:

od 26,965 MHz do 27,055 MHz, raster 10 KHz,
j izven naseljenega kraja so dovoljene še frek¬
vence: od 27,075 do 27,195 MHz, raster 10 KHz
in od 40,665 MHz in 40,695 MHz, raster 10 KHz.
Do konca leta 1982 sta dovoljeni še frekvenci
34,4 MHz in 34,7 MHz.

[  — Vrsta oddaje je A9 ali F9 (amplitudna ali
l ozkopasovna frekvenčna modulacija).

— Največji dopustni odmik delovne frekvence
od dodeljene je ± 1,5 KHz.

— Največja izhodna moč je 2 W (efektivna
izsevana 250 mW).

TIM 7 • 81/82 305

— Stranska sevanja morajo biti manjša od
25

Za kršilce so predvidene tudi kazni (do 10 000
din za družbene organizacije oziroma do 5000
din za posameznike).

Napravo morate dati izmeriti in dobiti ustrezno
potrdilo o opravljenih meritvah, iz katerega je
razvidno, da naprava ustreza predpisom.

Prve take meritve je opravil Mušič Branko* v
Laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za
elektrotehniko, v bistvu pa jih lahko opravi
katerakoli delovna organizacija ali laboratorij,
ki razpolaga s potrebno opremo in je poobla¬
ščena za izdajo takšnih potrdil.

3. Republiškemu komiteju za promet in zveze
(61000 Ljubljana, Parmova 33) morate torej
predložiti:

— Originalno dovoljenje za postavitev,

— kolek za 24 din in

— potrdilo o opravljenih meritvah

V Ljubljani, 2. 2. 1982

* Mušič Branko
KIavČičeva 10
61240 Kamnik
tel. 832 149

Miran Gosak

Krila

Krila so narisana na skici, izrežete pa jih iz
5 mm balse.

raketoplan

rosigo

Višinski rep

Višinski rep izrežemo iz 2 mm balse in ga po-
brusimo.

Horizontalni rep

Horizontalni rep izrežemo prav tako iz 2 mm
balse. Ga pobrusimo in polakiramo.

Raketoplan ROSIGO 1 je model, ki dobro ob¬
drži višino. Z injim sem bil na memorialu
Komarova 3. Model mora biti zelo lahek, kar
lahko dosežemo, če model dobro izdelamo.

Trup

Trup izrežemo iz 10 mm balse, mere pa imate
na skici.

Nosilec motorja

Nosilec motorja naredimo iz šeleshamra tako,
da ga navijemo okoli 18 mm kalupa in na kon¬
cu zalepimo. Na krilih naredimo ušesca in
nagib. Vse zlepimo tako, kot je prikazano na
sliki. Vse to še dobro polakiramo in pobru¬
simo.

Želim vam veliko sreče in uspeha pri delu in
spuščanju.

RAKETOPLAN ROSI GO

306  TIM 7 « 81/82

TIM 7 • 81/82 307

Matjaž Zupan

izdelava jadralne
deske

Vgradnja smernikov, kasete za gredelj in odpr¬
tine za peto jambora

V prejšnjih nadaljevanjih smo si ogledali, kako
naredimo desko za jadranje na deski. Da pa se
bomo z desko lahko podali na morje ali jezero,
mora imeti gredelj, ki ji preprečuje bočno od¬
našanje, smernik, ki ji preprečuje vrtenje, in
jadro, ki lovi veter.

Nekatere deske, ki so narejene za močan ve¬
ter in skoke, nimajo gredlja, temveč več smer¬
nikov. Izdelava take deske je tudi na naših
slikah.

Postopek pri vgradnji vseh treh delov je podo¬
ben. V pripravljeno odprtino v deski s poli¬
estrsko smolo zalijemo posamezne dele.

Smernik

V navadno desko vgradimo en smernik. Smer¬
nik je na vzdolžni osi deske, kakih 30 do 40
centimetrov oddaljen od zadnjega roba deske,
če bo bliže zadnjemu robu, bomo desko težje
obračali, bo pa zato imela večjo smerno sta¬
bilnost. če pa bo dalj od zadnjega konca
deske, bo deska bolj okretna, vendar bo med
vožnjo tudi bolj vijugala.

Skakalne deske imajo po tri ali celo več smer¬
nikov, razporejenih na razne načine, vedno si¬
metrično na vzdolžno os in na zadnjem delu
deske.

Smernik in kaseto za smernik lahko kupimo pri
naših proizvajalcih jadralnih desk, ali pa ju
naredimo sami.

če jih delamo sami, potrebujemo vodoodporno
vezano ploščo, debeline 3 in 15 milimetrov. Iz
tanjše plošče naredimo kaseto, ki jo vgradimo
v desko, vanjo pa potem vstavimo smernik,
širina smernika in odprtine v kaseti morata
biti enaki, tako da smernik lahko le s silo pre¬
mikamo ali izvlečemo. Tako se nam smernik
pri udarcih v čeri ali drugam ne bo zlomil,
temveč bo sam padel ven in ostal na površini.
Obliko smernika določimo sami, nekaj prime¬
rov je na sliki 27. Vsi so dolgi nekako 15 do
25 centimetrov in široki 10 do 15 centimetrov.
V prerezu naj imajo obliko razpotegnjene kap¬
ljice. Spredaj naj bodo zaokroženi, zadaj pa naj
se končajo v špico, taka oblika nudi najmanjši
vodni upor. Na koncu ga še impregniramo in
pisano pobarvamo.

Gredelj

Na vzdolžni osi deske, nekako 5 do 15 centime¬
trov za polovico, je pri deskah sprednji rob
gredlja.

Svetujem vam, da gredelj in kaseto za gredelj
kupite pri naših proizvajalcih. Včasih se jih
dobi kar v trgovinah, sicer pa povprašajte te¬
lefonsko v tovarno (Imgrad iz Ljutomera in Ve-
plas iz Velenja). Če se odločimo za izdelavo
doma, potrebujemo ravno tako vodoodporno ve¬
zano ploščo debelin 3 in 20 milimetrov. Nare¬
dimo kaseto, ki mora biti enako debela kot
deška, in gredelj, ki gre na tesno v kaseto.
Brušenje gredlja je zelo zamudna in natančna
zadeva, ki traja ponavadi več ur. V prerezu
mora biti kot kapljica. Gredlji so večinoma dol¬
gi do 70 centimetrov (pod spodnjo površino
deske) in široki do 25 centimetrov. Debelina
naj bo 2 centimetra, tako se manj zvijajo. Po¬
znamo več vrst gredljev. Navadni so nagnjeni
za kakih 15 do 25 stopinj nazaj in dolgi 50
do 60 centimetrov. Gredlji za močan veter so
nagnjeni nazaj tudi za 45 stopinj in dolgi 30
do 50 centimetrov. V tovarni pa kupimo gred¬
lje, ki se dajo nagniti nazaj za poljuben kot
med 10 in 90 stopinjami. Izdelava takih gred¬
ljev doma pa je zelo zapletena. Slika 28 prika¬
zuje navadni in viharni gredelj. Pri gredlju in
pri smerniku pazimo, da so vgrajeni NATANKO
v smeri vzdolžne osi deske!!!

308  TIM 7 • 81/82

Peta

Na spodnjem koncu jambora je zglob, pod njim
pa peta, ki jo vstavimo v posebno odprtino v
deski. Ko kupujemo zglob, je najbolje, da ku¬
pimo tudi ustrezno pušo, v katero bomo peto
vstavljali. Pete imajo namreč različne oblike,
debeline, dolžine in varovalne mehanizme. Po¬
navadi vgradimo v desko več puš v razdalji
10 do 15 centimetrov. Ena naj bo nekako na
polovici deske, druga pa pred njo. Dve bosta
kar dovolj. Uporabljamo pa ju glede na jakost
vetra, prednjo za močan veter, zadnjo pa za
šibkega.

Material

Slika 2. Merjenje: Določimo mesto za smernik —
oddaljenost od zadnjega roba deske, izmerimo
enako oddaljenost do obeh stranskih robov in smer¬
nik postavimo v smer vzdolžne osi deske

Slika 3. Označevanje: S svinčnikom začrtamo na¬
tančen položaj kasete za smernik. Paziti moramo,
da ne stoji postrani!

Slika 4. Izrezovanje:  Z ostrim nožem po začrtanih
linijah izrežemo poliestrsko prevleko. Režemo než¬
no in pazljivo, raje zarežemo večkrat bolj plitvo,
kajti poliestrska lupina lahko poči.

Pri gradnji potrebujemo naslednje orodje: oster
nož, pilo, smirkov papir, tanko žago — lisičji
rep, lepilni trak, brusilni stroj in še kakšne
malenkosti. Poleg delov, ki jih bomo vgradili,
potrebujemo še poliestrsko smolo (dovolj bo
1 kilogram).

Kaseto za gredelj vgradimo enako kot kaseto
za smernik, le da moramo odpreti zgornjo in
spodnjo površino deske. Tu moramo biti paz¬
ljivi, da naredimo obe na istem mestu. Pona¬
vadi je kaseta sestavljena iz zgornje in spod¬
nje polovice. Najprej zalijemo s smolo eno,
ko se smola strdi, pa še drugo.

Slika 1. Orodje in material: smernik, nož, svinčnik,
žaga, meter, lepilni trak, kaseta za gredelj, poleg
tega pa še malo steklene volne in poliestrske
smole.

TIM 7 • 81/82 3  09

Slika 5. Odstranjevanje: Izrezan del lupine previdno
dvignemo in odstranimo.

Slika 6. Odstranjevanje pene: Z dletom previdno
izdolbemo v peno vdolbino za kaseto za smernik.
Delamo počasi, raje dolbemo milimeter za mili¬
metrom, da luknja ne bo pregloboka in preširoka.

Slika 7. Pomerjanje: Med dolbenjem večkrat po¬
merimo velikost vdolbine s kaseto za smernik.
Ce bo prevelika, bo šlo vanjo preveč poliestrske
smole in deska bo težja!

Slika 8. Kaseta za gradelj: Kaseta mora biti enako
široka kot deska in narejena natanko za naš gre¬
delj. Postavimo jo na pravo mesto in začrtamo.
Zopet pazimo, da bo na vzdolžni osi deske.

Slika 9. Žaganje: Z žago  — lisičjim repom  — iz-
žagamo zgornjo površino in peno prav do spodnje
površine. Žagamo počasi in previdno in  i/es čas
navpično.

Slika 10. Dolbenje: Izžagano peno počasi z dletom
odstranimo prav do zgornje plasti poliestrske pene.

310  TIM 7 ® 81/82

Slika 11. Zaprtje: Eno odprtino kasete z lepilnim
trakom tesno zapremo, kajti kasneje bomo kaseto
zalili s smolo. Tako nam smola ne bo stekla v
kaseto.

Slika 12. Vstavljanje: Na vsako stran kasete damo
po dve tanki leseni letvici (debelina 1 milimeter).
Tako bo na obeh straneh enaka reža za peno.
Letvici ostaneta v deski.

Slika 13. Zaščita: Iz lepilnega traku naredimo pri
obeh kasetah nekakšno banjico, ki bo preprečila
razlivanje poliestrske smole po deski. Robove za¬
vihamo navzgor in zlepimo.

Slika 14. Zalivanje: V odprtino za kaseto za smer¬
nik vstavimo kos steklene volne in prelijemo s
poliestrsko smolo (mešanico naredimo po »recep¬
tu« iz prejšnjega Tima).

Slika 15. Vlaganje: V tako pripravljeno odprtino
pritisnemo kaseto za smernik s smernikom. Smer¬
nik prej zaščitimo z lepilnim trakom, da nam ga
smola ne zamaže. Pritisnemo tako močno, da smo¬
la ob robovih steče ven in ob strani ni več me¬
hurjev zraka.

Slika 16. Ravnanje: Smernik z lepilnim trakom pri¬
trdimo tako, da je povsem pravokoten na desko.
Tako naj miruje, dokler se smola ne strdi.

TIM 7 • 81/82 311

Slika 17. Zalivanje II: Smolo pripravimo še drugič
in zalijemo odprtine med kaseto za gredelj in poli¬
uretansko peno  — jedrom deske. Pazimo, da smola
ne teče v kaseto. S tanko trdo žičko ali čim podob¬
nim smolo porazdelimo.

i.

k-... z.'SlTisč. s ~  ^

Slika 18. Odstranjevanje: Lepilni trak, na katerem
je nekaj poliestrske smole, odstranimo, ko se smo¬
la strdi. Pomagamo si tudi z nožem.

Slika 19. čiščenje: Smernik izvlečemo in z nožem
odrežemo odvečno stekleno volno. Ta steklena vol-
n a je trda, ker se je smola, s katero je prepojena,
strdila.

Slika 20. Brušenje: Del kasete, ki gleda iz deske,
odbrusimo. Paziti moramo, da ne odbrusimo tudi
površine deske.

Slika 21. Zadnje dejanje: Z rašplo in smirkovim
papirjem obrusimo kaseto do konca.

Slika 22. Gornja površina: Tam, kjer je kaseta za
gredelj, gornjo površino predremo in izrežemo. Kje
je odprtina, vidimo tako, da postavimo pod desko
močno luč.

312  TIM 7 • 81/82

Slika 23. Po robovih površino lepo obrežemo. Pri
tem ne smemo poškodovati kasete.

Slika 24. Ko površino odstranimo, robove obrusimo
in morebitne luknjice zalijemo s kitom. Na koncu
kaseto prelijemo s tankim premazom poliestrske
smole.

TIM 7 • 81/82 313

Slika 25. Del zgornje površine odrežemo in odstra¬
nimo, zvrtamo ali izrežemo dovolj globoko luknjo,
očistimo z rašpljo.

Slika 26. V luknjo nalijemo smolo (okolico zašči¬
timo z lepilnim trakom], vstavimo pušo za pero
in močno pritisnemo, tako da smola priteče ven.
Ko se smola strdi, lepilni trak odstranimo.

Samograditeljem sem svetoval, naj sami nare-
de le desko, ostalo pa raje kupijo. Šivanje ja¬
dra ali izdelava kvalitetnega jambora je pretež¬
ka stvar za domačo delavnico. Za primer na¬
vajamo nekaj cen posameznih delov, ki jih lah¬

ko kupite v Veplasu v Velenju (naslov in te¬
lefonsko številko najdete v telefonskem imeni¬
ku):

Primož Kuhar

tekmovalna
raketa s strimer
trakom

Ker smo že vajeni modelarskih raket s strimer
trakom, ne bi bilo napak spoznati še kakšne
rakete z drugo vrsto pristajalnega sistema.
Predstavil vam bom tekmovalno raketo s stri¬
mer trakom.

Ta raketa se od raket s padalom razlikuje v
dveh rečeh. Prva je spremenjen pristajalni si¬
stem, in druga spremenjena oblika stabilizator¬
jev. Cilj tega je doseči čim večjo stabilnost

in ne prevelik upor rakete. Ker je upor rakete
odvisen od čelnega preseka rakete, morajo biti
stabilizatorji čim ožji in čim tanjši, torej bomo
stabilnost povečali z daljšimi stabilizatorji. Se¬
veda to velja le do neke mere, saj bi s pre¬
dolgimi stabilizatorji dosegli le to, da bi bila
raketa prestabilna in bi letela nižje. Sedaj pa k
izdelavi.

Za izdelavo trupa poznamo več načinov. Opisal
vam bom način, ki se ga največ uporab¬
lja in je seveda tudi najboljši. Na cev premera
14 mm navijemo sloj rjavega traku z vodoodpor-
nim lepilom, ki ga dobimo v vsaki knjigarni.
Paziti moramo, da se trak stika tesno rob do
roba, saj bi v nasprotnem primeru lepilo pro¬
nicalo skozi špranje in trup bi se prilepil na
cev. Naslednji sloj navijemo v obratni smeri
ter ga sproti lepimo na prvega. Naviti morate
tri do štiri sloje (sl. 4).

Najboljšo glavo naredimo na stružnici. Najbolj¬
ša dolžina glave je dvakratni premer glave. V
našem primeru je to 28 mm.

Stabilizatorje izrežemo iz balse 1,5 mm in jih
obrusimo v primeren profil.

Vodila naredimo iz žice, ki jo najprej zvijemo
v krog, nato pa oba konca zavijemo navzgor.
Strimer trak izdelamo iz krep papirja. Širina
traku mora biti po športnem pravilniku deseti

i n

314  TIM 7 • 81/82

TIM 7 • 81/82 315

Detajl A

trup

vrvica

lepilo

razpletena

vrvica

316  TIM 7 • 81/82

del dolžine traku. (Če je trak dolg 100 cm,
mora biti širok 10 cm.) Na začetku traku vle-
pimo tanko letvico premera največ 2x2 mm,
na konce letvice pa privežemo dve enako dolgi
vrvici. Obe vrvici privežemo na daljšo vrvico,
ki jo na koncu razpletemo. Razpleteni del pri¬
lepimo na trup (detajl A). Nekaj cm pod stri-
mer navežemo glavo, na kateri pustimo zarezo
za vrvico. Kako se glavo pritrdi na vrvico, kaže
slika 6.

Tik pred startom v raketo vstavimo poseben
mini motor, ki je sicer dostopen vsem mode¬
larjem, le da je treba ponj čez mejo. Motor
moramo oviti s selotejpom. Najbolje je, če
ovijamo dva motorja hkrati, in sicer tako, da
staknemo zadnja konca, tj. šobe, skupaj in jih
ovijemo s selotejpom, nato pa ju z olfa nožem

Boštjan Breznikar

jadralno letalo
lastovka

LASTOVKA je jadralno letalo lastne zamisli,
ki je zelo primerno za začetnike. Načrt je ri¬
san v merilu 1:1,  glavni deli pa so povečani
in poleg njih piše, v kakšnem merilu so. B —
balsa.

pazljivo razdružimo. Ko boste v raketo vstav¬
ljali strimer, ne pozabite vstaviti vate in ga
dobro natreti s smukcem! Cena motorja se
giblje med 35 in 50 dinarji.

Veliko uspeha na tekmovanjih, kjer boste tek¬
movali s to raketo, vam želijo člani ARK Vla¬
dimir M. Komarov, ki so s to raketo dosegli
že veliko odličnih rezultatov.

Kosovni seznam

LASTOVKA

Trup

Najprej ga morate narisati na papir, nato pa
na balso. Iz lipovine ali balse nato izrežete
notranji del, ki je narisan v povečanem merilu.
V lipovino ali balso nato izrežete prostor za
svinec, na vrhu pa pustite odprtino, da lahko
svinec odvzemate ali dodajate. Ko je trup
zalepljen, nanj prilepite še smerne stabilizator¬
je, mizico za krilo ter izvrtate dve luknji
0 1 mm, v kateri boste prilepili žico dolžine
23 do 24 mm.

Krilo

Krilo je enostavno za izdelavo, je pa tudi do¬
volj trdno. Je brez V loma. Najprej ga narišete
na papir, na katerem ga boste tudi izdelovali.
Nato naredite šablono rebra, s katero si poma¬
gate narediti rebra iz balse. Ko so rebra goto¬
va, naredite letvice ter jih pritrdite na papir,
pod katerim je primerna deska. Med letvici
prilepite rebra. Stranski rebri srednjega krila
naj gledata navznoter, na stranskih krilcih pa
zadnje rebro prilepite postrani. Ko je krilo

TIM 7 e 81/82 3 1 7

CD

A B1mm 10 kom
B B2mm 8 kom.
C B2mm 4 kom.
D BI mm 8 kom.

E

E


suho, ga prekrijete z japonskim papirjem. Pri¬
lepite še stranska krilca in 3—4-krat prelaki-
rajte.

Zadnje krilo

Izdelava je enaka, vendar je bolj zapletena, ker
je krilo manjše.

Letalo je zgrajeno. Poljubno ga pobarvajte z
barvnimi nitro laki.

Žeiim vam veliko sreče in uspeha pri izdelavi
in spuščanju.

Marjan Zidarič

ustanavljanje

klubov

mladih tehnikov

Redke so občine in osnovne šole, kjer še niso
ustanovljeni klubi mladih tehnikov. Pred ne¬
davnim so bili taki klubi ustanovljeni tudi na
osnovnih šolah v sevniški in trboveljski občini.
Klubi mladih tehnikov so prostovoljno — sa¬
moupravno združene vse dejavnosti s področja
tehničnega ustvarjanja in interesa mladih.
Vsak učenec ima možnost, da se že v osnovni
šoli ukvarja s tehniko, ki mu je najbolj pri srcu.
Mladi modelarji izdelujejo makete ladij, letal,
raket, avtomobilov. Nadalje se ukvarjajo z elek¬
troniko, foto dejavnostjo, prometnimi krožki,
osnovami radioamaterstva in nenazadnje se
vsako leto zberejo na svojem lastnem srečanju
mladih tehnikov, kjer prikažejo svoje dosežke,
praktične izdelke in obvladovanje teoretičnega
znanja. Tak način dela jim omogoča boljše spo¬
znavanje tehnike, usposabljanje, kreiranje roč¬
nih spretnosti in jih neposredno usmerja v de¬
ficitarne poklice, kakor tudi vzpodbuja inova¬
tivno dejavnost, ki je pomembna še zlasti pri
mladem človeku.


TIM 7 • 81/82 3  1  9

V okviru kluba mladih tehnikov in Društva
ljudske tehnike STT aktivno deluje klub kovi¬
narjev, ki ga je ustanovil prizadevni predmetni
učitelj tovariš Alojz Trampuš. Učenci in učenke
predvsem praktično spoznavajo delo v tovarni,
pogoje dela in raznolikost poklicev. Strojna
tovarna Trbovlje jim je dala na voljo svoje de¬
lavnice in orodje.

To je le en primer iz bogatega dela mladih, ki
morajo imeti za svojo ustvarjalnost predvsem
možnosti in kanček razumevanja od nas sta¬
rejših.

elektrotehnika in elektronika

Tomaž Mertelj in
Marko Dulmin

star televizor
- nov osciloskop

Srce osciloskopa je katodna cev. To je elek¬
tronka, pri kateri curek elektronov zadene v
Posebno snov, ki pretvori kinetično energijo
e lektronov v svetlobo. Osnovna konstrukcija

je na sliki 1. |z katode (negativna elektroda),
ki jo segrevamo s pomočjo žarilne nitke, izpa¬
revajo elektroni. Na tak način dobimo okoli
katode oblak elektronov, katere privlači pozi¬
tivna anoda, saj imajo elektroni pozitivni naboj.
Elektroni se pospešeno gibljejo proti anodi, v
kateri je majhna luknjica. Večina elektronov
zadene v anodo, nekaj pa jih odleti skozi luk¬
njico v samo anodo, ki je oblikovana kot škat¬
la. Ta škatla je Faradayeva kletka, v kateri ni
električnega polja, zato se elektroni gibljejo
premočrtno do zaslona.

zaslon

320 TIM 7 • 81/82

Hitrost elektronov je odvisna samo od U a .
Potrebujemo hitre elektrone, zato je anodna
napetost velika. Pri osciloskopih do 3 kV, 25 kV
in več pri barvnih televizorjih. Pri črno-beli te¬
leviziji je U a  od 10 do 18 kV, kar je odvisno od
vrste slikovne cevi.

Televizijska slikovna cev je na sliki 2, kjer je
vidna njena zgradba.

zaslon

Slika 2

Takoj za katodo je krmilna mrežica — VVhenel-
tov cilinder (G,), ki je negativnejši od katode,
zato elektrone odbija. Skozi luknjico v VVhenel-
tovem cilindru pride le malo elektronov, kar je
odvisno od napetosti -— U g1 . Tako reguliramo
količino elektronov v curku in s tem svetlost
pege na zaslonu. Prva pospeševalna elektroda
G 2  je pomembna zaradi zbiranja elektronov in
ima podobno vlogo kot kondenzator v projek¬
torju. G 2  tvori skupaj z Gt  elektrostatsko lečo,
ki usmeri curek elektronov v eno točko. Celot¬
na cev je pod visokim vakuumom, da se elek¬
troni ne zadevajo v molekule zraka.

Za napajanje cevi potrebujemo visoko napetost
U a  in nekaj napetosti manjše vrednosti za na¬
pajanje krmilnih mrežic. Iz nizke enosmerne
napetosti bomo s pomočjo oscilatorja in trans¬
formatorja dobili izmenično napetost okoli 1 kV.
To napetost bomo usmerili in delili z delilniki
ter na tak način dobili napetost za napajanje
krmilnih mrežic. Isto napetost bomo pomnoži¬
li z množilnikom napetosti — kaskado in tako
dobili visoko napetost U a . Oscilator je na sli¬
ki 3.

Operacijski ojačevalnik deluje kot diskriminator
s histerezo. Ko napetost na kondenzatorju pre¬
seže napetost na diodah, izhod pade na največ¬

jo negativno napetost. Ker operacijski ojačeval¬
nik krmili izhodno stopnjo (tr. 2N 3055, MJ 2955),
ta sledi izhodu operacijskega ojačevalnika in
kondenzator se začne' prazniti. Ko napetost
kondenzatorja preseže negativno napetost na
diodah, izhod operacijskega ojačevalnika pre¬
skoči na največjo pozitivno napetost in ciklus
se ponovi. Transformator mora imeti feritno
jedro. Uporabili bomo transformator, ki ga vsa¬
ka televizija že ima. Prav tako bomo uporabili
že obstoječo sekundarno tuljavo. Primarno tu¬
ljavo pa odstranimo in namesto nje navijemo
13 ovojev lakirane bakrene žice najmanjšega
premera 0,3 mm. Po priključitvi oscilatorja (tri-
mer 1 kE naj bo ob vklopu na največji vredno¬
sti) morate dobiti na sekundarni strani vsaj
1,2 kV. če tudi s premikanjem potenciometra
1 k E ne dobite zadostne napetosti, poskušajte
spremeniti število ovojev. Oscilator napajamo
z nestabilizirano napetostjo, katere vrhnja nape¬
tost ne sme presegati ± 15 V, ker operacijski
ojačevalnik ne prenese večjih napetosti. Izme¬
nična napetost transformatorja naj ;bo ± 10 V.
To napetost usmerite z mostičem in priklopite
dva elektrolita po min. 500 jxF.

Operacijski ojačevalnik mora biti dovolj hiter.
Njegov dvižni čas naj bo vsaj 5 V/mikro se¬
kundo. Primerni so: 357, 351, 071. Operacijski
ojačevalnik 741 se ni dobro obnesel, lahko pa bi
s selekcijo dobili kakega, ki bi zadovoljivo de¬
loval. Izhodni transistorji se malenkostno gre¬
jejo, zato jih lahko pritrdimo na hladilno re¬
bro, kar pa ni nujno.

Glavni element na sekundardni strani visoko¬
napetostnega transformatorja je televizijska
kaskada, ki množi in usmerja napetost. Načrt
priključitve je na sliki 4.

Na priključku U t  dobimo polvalno usmerjeno
napetost sekundarne strani. To napetost gladi-

TIM 7 • 81/82 321

mo s kondenzatorjem z delovno napetostjo mi¬
nimalno 1500 V in čim večjo kapacitivnostjo.
2 nF je zadostna kapacitivnost. To napetost de¬
limo in tako dobimo napetosti za krmilne mre¬
žice. S kondenzatorjem 200 nF dodatno gladimo
napetost na trimerju 100 k, da ne dobimo utri¬
pajoče slike. Če iima kaskada več priključkov,
jih pustimo prazne. Na visokonapetostnem kab¬
lu, s kapo za priključitev, dobimo dovolj veliko
napetost za napajanje anode. Kapo priključimo
na katodno cev s strani. Vsi ostali priključki
so na vratu katodne cevi kot pri navadnih elek¬
tronkah. Razporeditev priključnih nogic dobite
v načrtu televizorja ali pa v servisih. Transfor¬
mator in kaskado zaprite v kovinsko škatlo, ki
jo večina televizorjev že ima. Kaskada je si¬
cer draga (okoli 1500 din), vendar reši pro¬
blem usmerjanja in glajenja visoke napetosti.
Za gretje katode je potrebna napetost 6,4 V.
V krog ogrevanja po možnosti vežite termistor
12 E za mehkejše prižiganje, da grelno vlakno
manj trpi.

Katodo in en pol ogrevnega tokokroga spoji¬
mo, da se ne ustvari polje med grelno nitko
in katodo, katero lahko popači sliko. Oba ipo-

Renato Mrak

vezje za zaščito
zvočnikov

Visokokvalitetne zvočne omarice razreda Hi-Fi
so zelo draga komponenta v vaši glasbeni ve¬
rigi, zato je zelo neprijetno, če vam odpovedo.
V ta namen vgrajujejo nekateri proizvajalci v

tenciometra pritrdimo na sprednjo stran s kabli
z debelo izolacijo. Potenciometer 1 M rabi za
izostrenje slike — fokus, 200 k pa za svetlost
—■ intenziteta. V položaju, ko je drsnik na toč¬
ki X, mora pika ugasniti, drugače povečajte
vrednost potenciometra ali dodajte predupor.
Če pri poljubni osvetlitvi zvežemo G, s točko
X, mora pika na ekranu ugasniti. Na tak način
bomo ugašali žarek pri povratku na horizontalni
osi. Piko na ekranu lahko pustimo samo nekaj
sekund, da ne bi zažgali fluorescentne snovi.
Najbolje je, če med delom priklopite na eno
izmed tuljav primerno izmenično napetost in
tako umeritve delate na črti na ekranu.

V naslednji številki bo objavljena gradnja vezja
za napajanje tuljav. Torej končnega X in Y oja¬
čevalnika, generatorja žagaste napetosti in
vhodnega ojačevalnika. Tako bomo zgradili po-
polen osciloskop iz katodne cevi televizije.
Pripravite transformator okoli 50 W, s katerim
bomo napajali tudi ta oscilator in gretje katode.

Navijte torej:

2 x 10 V (oscilator) 0,5 A

1 X 6,5 V gretje 0,5 A

2 X 18, 0,7 A — elektronika
zahtevnejši material:

operacijski oj. 071 (7 kosov)

CMOS 4093 1 kos
4013 1 kos

transistorji:

2N 3055 2 kosa
MJ 2955 2 kosa
trinožni regulatorji:

7815 1 kos
7915 1 kos

Ostali material, ki ga bomo potrebovali, se
dobi v naših trgovinah. Če boste naleteli na
težave pri gradnji, se lahko obrnete na naslov:
Tomaž Mertelj, Gozd 74, 64282 Gozd Martuljek

ojačevalnike posebno napravico, ki ima nalogo,
da zaščiti omarice pred preobremenitvijo. Eno
izmed takih naprav prikazuje spodnje vezje in
si jo z malo truda in malo več denarja lahko
naredite sami. Na sliki 1 je električna shema.
V tabeli 1 je podan seznam elementov.

Opis delovnega vezja

Na 6. in 7. nožico IC pripeljemo napetost, ki
jo želimo kontrolirati. Na 8. nožico damo kon¬
stantno napetost 6,4 V, na nožico 9 pa 2 V.
Tako ima IC »v spominu« 6,4 V ± 2 V. Če do-

322 TIM 7 • 81/82

Tabela 1

seže napetost, ki jo odvzamemo z zvočnikov
(6. in 7. nožiča), vrednost 6,4 ±2 V, nam IC da
na 13. nožico napetost + Vcc(15V), kar omo¬
goči, da transistor zapre in rele razklene kon¬
takte ter prekine zvezo z zvočnimi omaricami.
Na nožiči 3 imamo negirano (obratno) stanje
nožiče 13. Ta nam omogoča indikacijo stanja
zvočnikov s pomočjo LED diod. Mogoče je kdo
pomisli!, da bi lahko prav tako izmenično nape¬
tost (glasba) izklopila rele, kar pride ravno
tako do nožič 6 in 7. Vendar imamo v ta na¬
men C 1 kondenzator, ki nam veže izmenično
komponento na maso. Zato mora biti C 1 veli¬
ke kvalitete in kapacitivnosti, po možnosti poli¬
ester ali stirofleks. Vezje ima še eno odliko,
in sicer, da zakasni pri vklopu za 4—5 sekund,
kar prepreči, da bi sunek pri vklopu ojačevalni¬
ka poškodoval zvočnike.

Priporočam, da realizirate kompletno vezje. S
tem odpravimo vsakršne možnosti, da bi lahko
končna stopnja prek napajanja kakorkoli vpli¬
vala na samo delovanje vezja.

Praktična realizacija

Realizacija tega vezja ne predstavlja -nobene¬
ga večjega problema. Najprej spajkamo upore
in kondenzatorje, nato diode in priključne vezi
ter ostale polprevodnike. Posebej moramo iska¬
ti upore, ki naj imajo čim manjše odstopanje,
po možnosti 5 %. Še posebej se to nanaša na
R 8, 7, 6, 5, 4, 3. IC 2 mora biti pritrjen na hla¬
dilniku.

Prav tako je priporočljiv hladilnik za T 1. Rele
naj -ima delovne kontakte, ki zdržijo vsaj 5 A-

TIM 7 • 81/82 323

Bojan Rambaher

bazen s sončnim
ogrevanjem

Pred vami je bazen, ki ga -ogreva enostavno,
toda učinkovito kroženje vode, ki jo zagreje
sončna toplota. To dosežemo s pomočjo siste¬
ma, ki ga lahko napravite iz navadnega stavb¬
nega lesa in za katerega stroški gotovo ne
bodo visoki, sploh pa -ne z ozirom na veselje,
ki vam ga tak bazen mudi. To je ver-jetm-o želja
vsakega izmed vas. Pa poglejmo, kako se da
takšen bazen izdelati.

Bazen dela na principu nizkotlačnega vodne¬
ga sistema, tako da ga -ni potrebno priključiti
na vodovodno omrežje. Kompresorska enota,
priključena na razvodnik, bazen polni z vodo,
tako da -ne potrebujete nobenega posebnega
zunanjega priključka za vodo.

Bazen je 150 X 150 cm velika kocka iz -ivernih
plošč (ali tanjših lesonitnih) ter nepropustnega
vložka, -izdelanega iz plastične plošče. Plastič¬
ne panelne plošče pokrivajo vso notranjost ba¬
zena. Dno bazena je zaščiteno s preprogo. Ta

Bojan Rambaher

molj - model
za začetnike

Modeli s pa-pirna-to -prevleko s-o zelo priljub¬
ljeni v juniorski kategoriji v letalskem modelar¬
stvu. Večinoma lahko te modele spuščate prek

Dela pokrova sta sestavljena iz prozorne črne
akrilne plastike. Črna plastična vodovodna cev je
položena med opore.

ščiti plastične plošče pred daljšim vplivom
sončnih žarkov.

Četudi je naravna toplotna izolacija lesa, iz
katerega je narejen bazen, zelo dobra, se kljub
temu pojavijo toplotne izgube. Za izravnavo
teh izgub ima bazen klinast pokrov iz dveh de¬
lov, ki zadržuje toploto ponoči in ogreva vodo,
kadar sije sonce.

Del pokrova sta sončni plošči, narejeni iz črne
plastične cevi za vodo, ki je zvita v kolobarje
in prekrita s črno prozorno plastiko. Majhna
dovodna črpalka črpa v bazen preko kolobarja
iz plastičnih cevi toplo vodo, ki jo je ogrelo
sonce, tako dolgo, dokler se ne napolni ves
bazen. Kroženje vode povzroči prav prijeten
občutek, kadar se kopate v bazenu.

celega leta. Za spuščanje zadostuje že šolska
telovadnica ali celo večji prostor. M-odelj »molj«
je konstruiran prav za takšno domače spušča¬
nje. Je zelo preprost im ima dobre letalske spo¬
sobnosti. Za izdelavo »molja« zadostujejo osnov¬
ni modelarski postopki. V trgovini kupite sred¬
nje trdo balsovo deščico debeline 2 mm im
polo tankega ovijalnega papirja. Gumico za po¬
gon modela boste gotovo imeli doma.

Celoten model je na sliki pomanjšam, enako
kot tudi rebra nosilnih ploskev. Vse mere so
podane v milimetrih.

Krilo in repne površine sestavite na ravni de¬
lovni deski (risalna deska). Dele si narišite v
naravni velikosti. Rebra krila in višinskega krmi¬
la (del 1) izdelajte z ostro britvico iz balsove
deščice. Lahko delate po šabloni iz pločevine

324  TIM 7 • 81/82

ali vezane plošče. Potrebujete tri kose za krilo
in dva kosa za višinsko krmilo.

S pomočjo ravnila izrežite iz deščice tudi let¬
vice krila (del 2) premera 2x2 mm in letvice
višinskega krmila (del 3) preseka 2 x 1 mm.

Model lepite z ustreznim lahkim lepilom, pa
tudi s tem kar se da varčujte, da se ne bi
preveč povečala teža letala. Ko ste sestavili
krilo in pustili, da se lepilo posuši, zarežite let¬
vice krila (del 2} na mestih preloma. Upognite

TIM 7 • 81/82 3  25

°ba konca krila navzgor do pravilnega kota. risan od zadaj. Zavihke podložite s knjigami in
Le-ta je razviden iz slike, kjer je model na- jih zalepite na prelomu. Repne ploskve sesta-

326  TIM 7 • 81/82

vite na enak način iz ustreznih letvic (del 3).
Višinsko krmilo iima prav tako dve rebri (del
1), ki jih izdelate kot rebra za krilo.

Model je prevlečen s tankim svilenim papir¬
jem ali papirjem za ovijanje. Papir lepite na
leseni okvir z dobrim lepilom, da me bi imeli
čez nekaj časa težav s ponovnim lepljenjem.
Krilo je zgoraj prevlečeno s tremi kosi papir¬
ja. S prvim kosom prevlečite ravni srednji del,
nato pa prevlečite še konca.

Robovi papirja se prekrivajo na rebr-ih (del 1)
na mestih upogiba. Višinsko krmilo je prevle¬
čeno z enim kosom papirja z zgornje strani.
Smerno krmilo prevlečite samo z ene, leve
strani. Odvečni papir pazljivo odrežite z ostro
britvico ob robovih letvic. K prevlečenemu krilu
prilepmo oporno letvico (del 4) preseka 2 X
X 2 mm. Krilo je tudi s pomočjo prevleke za¬
sukano navzdol in leži na koncih. Nanj prilepi¬
mo najprej prednjo letvico. S trikotnikom med
sušenjem preverjamo pravilnost lege. Na enak
način prilepimo tudi zadnjo letvico. Med na¬
daljnjim sušenjem nato preverjamo stike vseh
delov in njihovo pokrivanje.

Sprednji del -trupa (»nosilec motorja«) (del 5)
izdelamo iz balsove deščice debeline 2—3 mm.
Spredaj na deščico prilepimo ležišče propeler¬
ja (del 6), ki ga izrežemo iz aluminijaste plo¬
ščice debeline 0,5 do 0,8 mm. Luknje za lopa¬
tice propelerja izvrtajte s tankim svedrom ali
jih prebijte s konico žeblja. Ležišče upognite,
kot vidite -na sliki. Os lopatic maj bo nagnjena
nekoliko navzdol im v levo (pri pogledu od za¬
daj). Zadnjo kljukico za gumico (del 7) iz kovin¬
ske ploščice prilepite na konec trupa. Ležišče
propelerja in kljukico prevežite s tanko nitjo in
nato mesto premažite z lepilom, da bo stik
bolj trden.

Iz traku ovojnega papirja, ki ste ga premazali
z lepilom, na svedru debeline 2 mm naredite
cevko (del 8) za pritrditev krila; prilepite jo z
leve strani trupa, kot vidite na sliki.

Zadnji nosilec trupa (del 9) izbrusite iz baiso-
ve deščice, zadaj pa nanj z zgornje strani pri¬
trdite višinsko krmilo. Na višinsko krmilo pri¬
lepite smemo krmilo, ki je za okoli 5 mm nag¬
njeno v levo. IPri sušenju se bo višinsko krmi¬
lo verjetno nekoliko premaknilo (za okoli
5 mm) in je potem z levim koncem zgoraj nag¬
njeno približno za 9 mm (pogied od zadaj).

Pri nasaditvi kril in cevčic na trup oprezno na¬
lomite odtočne letvice leve polovice krila v

točki B, da se pomakne letvica za okoli 6 mm
navzdol (glej sliko). Nalomljen spoj zalepite.

Lopatico propelerja (del 10) izžagajte iz balso¬
ve deščice in obrusite na -debelino 1 mm. Na¬
močite jo v vodo, položite na večjo steklenice
in narahlo omotajte z gumico (slika C). Os lo¬
patice mora tvoriti z osjo steklenice kot -pri¬
bližno 15°. Ko se lopatica propelerja dobro po¬
suši, prilepite na ožji konec papirnate cevčice
(del 11), ki jih izdelate enako kot cevke za
krilo (del 8).

Vreteno — os propelerja je iz jeklene žice de¬
beline 0,5 do 0,8 mm. Najprej viseči kaveljček
in vreteno nasadite v ležišče (del 6). Na vre¬
teno -nato nataknite o-kr-ogl-o -koraldo (del 13), ki
bo zmanjšalo trenje med ležiščem in -nosilcem
-(del 14) obeh lopatic -propelerja. Ta nosilec iz¬
delajte -prav tako kot druge dele modela iz
balsove letvice. Vreteno upognete spredaj za
90° in ga zalepite na -nosilec (del 14).

Pogon modela je iz dveh modelarskih gumic
s presekom 2x2 mm ali štirih gumic s -pre¬
sekom 1 X 1 m-m. Celotna guma naj ne bi bila
daljša kot 300 mm. Gumico namažite z ricinu¬
sovim oljem ali oljem za lase. Največje število
obratov (1000—1200) na gumico naredimo šele
-takrat, ko smo jo vmes dva- do trikrat prema¬
zali z oljem.

Balansiranje modela je eno izmed najpomemb¬
nejših -del pri sestavljanju. Model z nameščeno
gumo podprite spodaj na sredi krila — -pravi¬
loma bi mora! ostati v vodoravnem položaju.
To se vam verjetno -ne bo posrečilo, ampak
bo mo-dei po vsej verjetnosti spredaj nekoliko
lažji. V nos morate namestiti košček svinca ali
plastelina (del 15).

Pri spuščanju modela ne bi smeli imeti večjih
težav, če ste delali natančno in se v celoti
držali navodil. Da še enkrat poudarimo najpo¬
membnejše stvari — pravilno z balansiranje mo¬
dela, sestavljanje krila in pravilna namestitev
višinskega in smernega krmila. Lopatice pro¬
pelerja -nastavite po sliki D. če lopatice pro¬
pelerja med poskusnim poletom ne loputajo,
nosilec in lopatice -med se-boj zalepite.

Prve polete naredite pri 150 do 200 obratih-
Model mora letati v levih krogih, število obra¬
tov zvišujte počasi, tudi glede na višino pro¬
stora, ko mode! spuščate v zaprtem prostoru.
Če se dobro potrudite, lahko mode! naredite v
treh dneh, uporabljali pa ga boste lahko veliko
dlje. Pri polnem nav-itju gumice bo polet trajal
več kot tri minute.

tehnika in proizvodnja  TIM 7 • 81/82 327

Samo Kuščer

zmaj

Zmajarjev pri nas ni veliko, vendar pa je goto¬
vo veliko ljudi, ki so vsaj enkrat videli poleteti
zmajarja s svojim zmajem in si ob tem morda
celo zaželeli, da bi bili za trenutek na njego¬
vem mestu. Vendar to ni mogoče. Zmajarstvo
je zahteven šport in kdor se ga ne loti z vso
resnostjo, je izpostavljen hudim nevarnostim.
Zato se večina zadovolji z občasnim gledanjem
barvitih letalnih naprav, letenje pa prepušča
nekoliko drznejšim ljudem.

Varnost letenja je seveda v veliki meri odvisna
tudi od naprave same, torej od zmaja. Večino
sodobnih zmajev naredijo v specializiranih
obrtniških delavnicah, kjer je vse večkrat pre¬
verjeno. Začetki pa šo bili vse kaj drugega.

Prvi so se z zmajarstvom ukvarjali baje Kitajci
že pred tisočletji. Pod zmaja, s kakršnimi se
danes igrajo v glavnem otroci, le da je bil
tisti veliko večji, se je pripel letalec, tovariši
pa so ga z vrvjo potegnili v zrak. O teh po¬
skusih pa ni nobenih zanesljivih podatkov, ka¬
kor tudi ne o legendarnih Grkih Dedalu in
Ikaru, ki sta si baje napravila krila iz pravega
ptičjega perja.

Bolj znani so načrti, izdelki in letalski poskusi
ljudi, kot so bili Leonardo da Vinci, George
Cayley, John J. Mongomery, Otto Lilientha!
in Octave Chanute. Vsi ti so veliko pomenili
v razvoju vsakovrstnega letalstva, kamor mo¬
ramo šteti tudi zmajarstvo. Z bratoma VVright
se je potem bliskovito začelo razvijati motor¬
no letalstvo, jadralna letala in z njimi tudi
zmaji pa so ostali nekoliko v ozadju.

Zmajarstvo je doživelo najpomembnejši skok
v razvoju, ko je leta 1948 Francis Rogallo izde¬
lal zložljivo delta krilo. To so sprva namenili
za spuščanje vesoljskih plovil skozi ozračje,

Slika 1. Standardno delta krilo  — pogled od spodaj

vendar so kasneje načrt opustili. Pač pa je po¬
stalo Rogallovo delta krilo osnova za sodobne
lahke in zložljive zmaje. Osnovna zgradba Ro-
gajlovega zmaja so štiri dolge cevi. Tri od teh
cevi se na enem koncu stikajo, na drugem pa
so razprte, četrta cev je položena prečno prek
njih in je nanje pritrjena. Te štiri cevi prispe¬
vajo velik del zmajeve teže in se zato vsi kon¬
struktorji trudijo, da bi jih napravili čim lažje.
Ker morajo biti kljub temu zelo trdne, da pre¬
nesejo velike sile med letom, so pri dobrih
sodobnih zmajih cevi iz posebnih aluminijevih j
zlitin.

Za utrditev konstrukcije skrbi tudi »jambor«,
krajši drog, ki štrli iz osnovnega ogrodja pravo¬
kotno navzgor. Z jambora so napeljane močne
žice na vse strani cevnega ogrodja. Te žice mo¬
rajo biti vedno nenačete in pravilno napete.

Prek ogrodja je napeto zmajevo krilo. To je
platno, ki je deltaste oblike kot cevi, ven¬
dar je nekoliko širše in zato ohlapno, kadar
zmaj miruje. Namen tega je, da krilo med
letom napravi nekakšne »balone«, ki zboljšajo
letalne lastnosti zmaja. Večina zmajev danes
uporablja za krila trdno in lahko tkanino — da-

kron. Material mora biti dovolj dober, da zdrži
napore med letom, prav tako pa tudi večkratno
zlaganje.

Na spodnji strani krila, pod jamborom, je pritr¬
jena trikotna konstrukcija tanjših cevi, ki je
namenjena upravljanju zmaja. Čeprav so tanj¬
še, morajo biti tudi te cevi čimbolj odporne,
saj pri slabih pristankih skoraj vedno najbolj
trpi ravno »triangel«, kakor zmajarji imenujejo
ta trikotnik. Tudi triangel je z močnimi plete¬
nimi žicami pripet na vse strani zmaja.

S tem smo opisali splošne lastnosti zmaja.
Seveda pa niso vsi zmaji enaki. Vsak konstruk¬
tor zmaja skuša kaj izboljšati, narediti zmaja,
ki bi bil vsaj v nekaterih lastnostih boljši od
ostalih. Tako obstaja danes že zelo veliko vrst
priznanih zmajev in vsako leto naredijo več
novih tipov. Najpreprostejši so zmaji, ki so
zelo podobni prvim Rogal lovim načrtom. Pri
teh je krilo deltaste oblike, skrajna leva in
skrajna desna cev pa se stikata približno v
pravem kotu. Gradnja teh zmajev je preprosta
in so zato najcenejši. V letu so zelo stabilni,
vendar ne preveč okretni. Pri nas so zadnje
čase bolj popularni zmaji odprtega razreda. Ti
zmaji imajo bolj razprta krila — kot med kraj¬
nima cevema je od 120 do 150 stopinj. Poleg
tega nimajo okornega platna na repu, zaradi
česar so v zraku mnogo bolj okretni.

Slika 2. Sodoben zmaj odprtega razreda  — Gryphon  |
—• malo pred pristankom. Viden je kljunasti podalj¬
šek, ki nadomešča prečno cev

Precej zmajev ima kakšno posebnost, ki jih
odlikuje pred drugimi. Tako imajo nekateri na
koncih kril nekakšne navpične ploskvice, ki
zadržujejo vrtinčenje zraka, ki ,veča upor med
letom. Svojevrstni so tudi zmaji, ki nimajo
prečne cevi, temveč imajo namesto tega neko- j
liko naprej podaljšano srednjo cev. Na ta
»kljun« je z žicami pripeto celotno ogrodje.
Omenili smo že, da se krilo med letom izboči
in se oblikuje. S tem dobi približno obliko aero¬
dinamičnega profila, za katerega je že dolgo
znano, da ima pri nizkih hitrostih najboljše le¬
talne lastnosti. (Tudi ptičje krilo ima v prerezu
takšno obliko — vodilni rob je najdebeljši,
proti konca pa se čisto zoži.) Pri preprostem
zmaju pa ima to obliko le zgornja stran krila,
spodnja pa je odprta. Boljši sodobni zmaji tudi
te pomanjkljivosti nimajo — velik del krila je
dvojen, eno platno je zgoraj, drugo spodaj. Ne¬
kateri so šli celo tako daleč, da so prečno cev
skrili med spodnje in zgornje platno, tako da
ta cev ne predstavlja nobenega zračnega upo¬
ra več.

Zračni upor je sploh ena od največjih težav
zmajarstva in zmajarji skušajo storiti vse, da bi
ga čimbolj zmanjšali. Precejšen del upora
predstavlja zmajar sam. Zmajar je pripet na

TIM 7 • 81/82 329

zmajevo ogrodje približno na istem mestu kot
triangel. Na začetku zmajarskega športa so
bili zmajarji pripeti le s padalskim pasom, ki
pa se ni izkazal za najbolj udobnega. Dandanes
pri nas največ uporabljajo ležeče pasove. Pri
tem pasu ima zmajar podprt ves trup, pod ko¬
leni pa je pripet tudi za obe nogi. Tako med
letom leži s pogledom navzdol, kar je za dolge
lete dovolj udobno, poleg tega pa na ta način
letalec predstavlja najmanjši možen zračni
upor. Na pas ima letalec pripeto vrečko z var¬
nostnim padalom, ki ga lahko reši v primeru

nesreče visoko v zraku. K varnostni opremi
sodi tudi dobra čelada. Posebne zmajarske če¬
lade imajo pri straneh luknji, tako da letalec
neovirano sliši zvoke iz svoje okolice, kar je
pomembno pri ocenjevanju letalne hitrosti.
V isti namen pa obstajajo tudi merilne naprave,
ki se jih poslužuje marsikateri sodoben zmajar.
Obstajajo tudi naprave za merjenje višine in
pa za merjenje hitrosti dviganja ali spuščanja.
Vse tiste, ki jih zanima še kaj v zvezi z zma-
jarstvom in zmaji, vabimo, da pišejo na naslov:
Zmajarsko društvo »šmarna gora«, Tacen 110 i.

iz tehničnega muzeja

Samo Kuščer

elektromotor

Pri izumljanju in izpopolnjevanju električnega
motorja, ki mu kratko rečemo tudi elektromo¬
tor, je prispevala cela vrsta znanstvenikov,
inženirjev in izumiteljev, največ pa pomenita
dve imeni-— Michael Faraday in Nikola Tesla.
Oba sta bila velika genija, čeprav sta si bila
kar se da različna.

Michael Faraday je bil sin preprostih in revnih
staršev. Ni dosegel visoke izobrazbe, vendar
se je že od mladega izredno zanimal za zna¬
nost in se je sam izobraževal in vse preverjal
s poskusi. Zaradi svojih sposobnosti je že z
enaindvajsetimi leti postal asistent v univerzi¬
tetnem laboratoriju.

Faraday je vedel za poskuse Hansa Christiana
Orsteda. Ta je ugotovil, da se magnetna igla
odkloni, če jo postavimo v bližino žice, po ka¬
teri teče električni tok. S tem je pokazal, da
električni tok povzroči magnetno polje. Fara-
day je izhajal iz 0rstedovih dognanj in sam
naredil poskus, pri katerem je pokazal, da se
žica, po kateri teče električni tok, v magnet¬
nem polju odkloni. S tem je postavil osnove za
enosmerni elektromotor. To je bilo že leta
1821, vendar je trajalo še precej časa, preden
so elektromotor izpopolnili do te mere, da je
bil primeren za vsakdanjo uporabo.

Znano je, da se je Nikola Tesla rodil na Hrva¬
škem, vendar je bil to človek mednarodnih
sposobnosti, ki je večino svojih odkritij napra¬
vil v Združenih državah Amerike. Izobraževal
se je v Grazu in v Pragi. V Grazu je videl prvi

enosmerni elektromotor in njegov veleum je
že tedaj spoznal, da v enosmernem električ¬
nem toku ni toliko možnosti kot v izmeničnem,
ki so ga tedaj šele začeli spoznavati.

Poleg vseh drugih pomembnih odkritij, ki jih
je napravil Nikola Tesla, je leta 1888 izumil
elektromotor na izmenični tok, kakršnega še
danes uporabljamo v stotine najrazličnejših
namenov.

330  TIM 7 • 81/82

PRITRDITEV ŽIC NA PLOŠČATE
BATERIJSKE VLOŽKE

Kot praktičen nastavek za kon¬
takte ploščatih baterijskih vlož¬
kov lahko uporabite medenina¬
ste kontaktne trakove z drugih
dotrajanih ploščatih vložkov. Od¬
trgajte trak z vložka, prispaj-
kajte žico in s kleščami zvijte
kontaktni trak okoli ustreznega
pola novega baterijskega vložka.
Tako narejeni nastavki zanesljivo
držijo, pri zamenjavi vložka jih z
lahkoto snamemo, zagotavljajo
dober stik in so priročno majhni.

POMOŽNA ROKA V KUHINJI

Iz plastičnega prisesa in jekle¬
ne žice premera 5 mm lahko
napravite pomožno roko v kuhi¬
nji. Priročna je, kadar imate v
družini majhne radovedne otro¬
ke. Tako pritrjenega lonca ne
bodo mogli prevrniti. Prav tako
boste v loncu laže gnetli krom¬
pir za pire in podobno.

drobnjarije

Bojan Rambaher

NEOBIČAJNI INDIKATOR VLAGE
ALI

KAKO OSTANE DOJENČEK SUH

Naslednji članek je za naše bral¬
ce nekoliko neobičajen. Pripra¬
va je uporabna za tiste izmed
vas, ki ste že očetje ali imate
v družini dojenčke. Tisti, ki se
boste ob branju namuznili, pa
boste morda že čez nekaj let
izbrskali iz arhiva to številko
Tima in razveselili svoje bližnje.
Naprava vas torej opozarja na
mokre plenice. Osnova je obi¬
čajen simetrični multivibrator.

Vrednosti sestavnih delov naj¬
dete v shemi. Tip kondenzator¬
jev in uporov je zamenljiv. Za
transistorje ustrezajo KC ali KF
tipi pa tudi drugi. Pri uporabi
PNP transistorjev je potrebno

zamenjati samo energetske kon¬
takte. Ploščata baterija moči
9 V se ob ne prepogosti upo¬
rabi ne iztroši tako hitro. Kot
signalizator je uporabna telefon¬
ska slušalka 2 x 27 ohmov ve¬
zana v kolektorski krog enega
izmed tranzistorjev. Višina tona
se menja v širokem obsegu
glede na odpor med kontakti
sonde, to je, glede na jakost
vlage.

Izkušene matere in babice, ki
trdijo, da mokro dete takoj za¬
joka, bodo presenečene nad tem,
kako pogosto bodo morale po
vključitvi indikatorja zamenjati
plenice. Pa nič ne de, glavno
da bo dojenček na suhem.

SHRANJEVANJE DROBNJARIJ

Ponavadi ne vemo, kam in kako
bi priročno in pregledno spravili
drobnjarije, kot so vijaki, matice,
upori, kondenzatorji in podobno.
Predlagamo vam izvirno rešitev.

A o-

B o

kontakty sondy

■o

TIM 7 • 81/82 331

Dno police je del, ki je vedno
neuporabljen. V polico od spodaj
navzgor pritrdite pokrove majh¬
nih steklenih kozarcev od me¬
du, majoneze in podobno. Pre¬
prosto, pregledno in estetsko
skladišče vam omogoča, da ved¬
no veste, koliko posameznih
delov še imate na zalogi.

IZBOLJŠANA MODELARSKA
ŽAGI CA

Pri sestavljanju raznih modelov
ste se prav gotovo morali več¬
krat pošteno potruditi, če ste
hoteli z modelarsko žagico ob¬
rezati daljše ravne robove. Te¬
žav ne bo več, če boste okvir
žage oblikovali tako, kot vidite
na naši sliki. Brez truda ga lah¬
ko ustrezno naravnate v pri¬
mežu. Za izrezovanje lukenj lah¬
ko uporabite zlomljeno žagico, ki
ste jo zalepili v ročaj iz balse.

ENOSTAVNI RELE IZ ZVONCA

drugo smer. Namesto pokrovč¬
ka na deščico privijte zavihano
ploščico 8. Začetek navitja od-
ščipnite v točki 2 in ga prispaj-
kajte na pocinkano pločevino 3.
Ploščico 3 potem pritrdite na
deščico zvonca (5). Spoje napra¬
vite tako, kot vidite na sliki 2.

FAZNI PREIZKUŠEVALEC

S sorazmerno majhnimi stroški
je možno izdelati majhen in pre¬
prost fazni preizkuševalec. Za
izdelavo potrebujete staro na¬
livno pero, vijak, vzmet iz
kemičnega svinčnika, upor in
ustrezno žarnico. Vse sestavne
dele vstavite v nalivno pero, kot
vidite na skici. Desna stran žar¬
nice mora biti z žico spojena
s kovinskim držalom peresa. Na
mestu, kjer je vložena žarnica,
izvrtajte majhno odprtino.

Opozorilo! Pri izdelavi tega pri¬
pomočka, posebej pa še pri nje¬
govi uporabi, ne pozabite, da
imate opraviti z napetostjo
220 V.

PRIPRAVA ZA PRENAŠANJE
PLOŠČ

Prenašanje velikih desk ali plošč
plastike, stekla ali vezane plo¬
šče si je možno olajšati z majh¬
nim priročnim izdelkom. V eno
stranico U profila izvrtajte za¬
dostno število lukenj in s pilo
napravite pravokotno odprtino,

skozi katero potegnite usnjeni
jermen in ga na spodnjem kon¬
cu zašijte. Na drugi konec na¬
mestite ročaj in tudi ta konec
zašijte. Idejno rešitev problema
vidite na sliki.

Ob neverjetno hitrem razvoju
elektronike včasih pozabimo, da
si lahko marsikaj koristnega na¬
pravimo sami in z malo spret¬
nosti izboljšamo še tako do¬
gnane naprave in domače apa¬
rate.

Enostaven in cenen rele je mož¬
no izdelati iz starega delujočega
zvonca. Odviti morate pokrov¬
ček 1, kontakt 7 pa upogniti v

R

2M5/ A

332  TIM 7 • 81/82

timovi oglasi

IZDELUJEM plastične trupe mo¬
tornih in jadralnih naprav (epok-
si smola), cele komplete.
PRODAM modelarske motorje
in RC napravo.

Branko Dežman
Naklo 156
64202 Naklo

KUPIM sobni telefon (par).
Tomaž Feltrin
Efenkova 4

62310 Slovenska Bistrica
Tel. 811-342

PRODAM HI-FI stereo radio z
ojačevalnikom in zvočnima skri¬
njama 2 x 30 W sinus, glasbene
moči 2 X 28 W ter gramofon
TOSKA Hi-Fi stereo. Prodam še
radio PLANICA SSN 2060.

Andrej Kodrun
Sv. Florjan 65
63325 Šoštanj

KUPIM RC oddajnik in sprejem¬
nik brez ali pa z 2 servomeha-
nizmoma, dvo- ali večkanalno.
PRODAM pa jedra za transfor¬
matorje in revijo Radioamater
letnike 69—73 ter vezan letnik
63—64.

Drago Borko
Lukovica, Podgr. 13
61351 Brezovica

Po zelo ugodni ceni PRODAM
napravo za daljinsko vodenje

VARIOPROP 12 (oddajnik, 6 ser-
vomehanizmov, baterijo, polnilec
in vse ostale priključke). Manj¬
ka samo sprejemnik.

Leon Polanc
Delpinova 14
65000 Nova Gorica

PRODAM veliko materiala za
graditev male železnice po HO
sistemu (lokomotive, vagoni,

tračnice, hiše itd.).

Dušan Antolovič
Bizeljsko 4 a
68259 Bizeljsko

KUPIM NAČRT za CB radiood-
dajnik. Plačam po povzetju.
Tonček Drgolič
Ptujska cesta 35
69250 Gornja Radgona

PRODAM več materiala za izde¬
lavo makete male železnice po
HO sistemu. Prodam tudi 801
akvarij (65 x 35 X 35), oprem¬
ljen (naprave, ribe ...) ali pa
samo posodo.

Milan Klemenčič
Sečovlje 40
66333 Sečovlje

KUPIM rele PR 15 3—9 V. Tran-
sistor AC 188 ali AC 542 in kon¬
denzator 3 pF.

Toni Verdnik
Ptujska gora 5
62323 Ptujska gora

PRODAM sprejemnik za DV
TIM XVII in digitalni koder TIM
XV-DC, oboje je nedokončano,
light-shovv 2x1 kW s kablom,
ohišjem, 1 kanal s filtrom za
nizke in 1 za srednje tone, zvoč¬
no skrinjo SBI 5 (50 W SIN), na¬
rejeno z rizovimi zvočniki.
Tomaž Strmec
Čardak 5
68340 Črnomelj

PRODAM zvočnik ITT 2 X
X180W, 25—25 000 Hz in gra¬
mofon ITT 8013.

Iztok Albreht
Nova vas 97
64226 Žiri

PRODAM naslednji material za
železnico po HO sistemu: 16

krivih, 6 ravnih, križišče 90°, 2
zaprta tovorna vagona, 1 potni¬
ški, 1 za prevoz avtomobilov, 1
za prevoz živine in 1 komplet
dirkalne steze po HO sistemu.
Dušan Gorjanec
Lebanova 8
68000 Novo mesto
tel. 068/22-723

ŽELIM DOBITI NAČRT motorne¬
ga letala BIG LIFT tovarne MUL-
TIPLEX.

David Marc
Lavričeva 48
65270 Ajdovščina
Tel. 065/61-434

KUPIM 2 VVALKIE-TALKIEJA z
dosegom do 5 km ali načrt zanj.
Janko Božič
Leskovec 108

68273 Leskovec pri Krškem

KUPIM DIODE 1N914 (4 kose)
ter TIM letnik 77/78, št. 2.

Janko Drašler
Zavrh 10/A

61211 Šmartno pod Šmarno goro

KUPIM knips, rusko kljuko, bal-
so, japonski papir ter ostali mo¬
delarski material.

PRODAM univerzalni merilni in¬
strument, potreben manjšega
popravila.

Jože Zupan
D. Kvedra 23
61270 Litija
Tel. 061/881-606

PRODAJAM elektronski material
(IC, transistorje, upore, konden¬
zatorje, potenciometre, triace,
preklopnike, diode in kit kom¬
plete). Za seznam pošljite znam¬
ko za 3,50 din.

Vinko Žerjav
Na gaju 29

61210 Ljubljana-Šentvid

PRODAM eksplozijski ladijski
motorček 3,27 ccm (GRAUP-
NER), 2 I goriva, 3 žarilne sveč¬
ke, os s propelerji, ključ za
svečke in podstavek za motor.
Vse zamenjam za 2-kanalno RC
napravo.

Stanko Kranjc
Cesta na Roglo 17/9
63214 Zreče

POLEG potniških, prodam še 4
sestavljenke vojaških letal iz II.
svetovne vojne.

Sergej Rine
Pucova 5
63000 Celje

tel. 063/24-933 od 12. do 14. ure

KUPIM shemo navadnega pred-
ojačevalca s 4 ali več poten¬
ciometri in shemo izhodnega
ojačevalnika z izhodno močjo
15 W.

Željko Gobac
II. armije 28/IV
41000 Zagreb

KUPIM letalski motorček (lahko
je bencinski ali na baterije, moč
ni važna, bencinskemu naj bo
priloženo gorivo).

Kupim tudi par vvalkie-talkie, do¬
met najmanj 500 m, največ
4000 m, ter ladijski motorček
(pogoji isti kot pri letalskem
motorčku) in balso 2 mm.

Poldi Pungerčar

Mirna peč 69

68216 Mirna peč

tel. 068/84-329 — zvečer

PRODAM KV oddajnik TX 2,
frek. 3,5 MHz (2 kosa), KV spre¬
jemnik OT-2, frek 3,5 MHz, pre¬
izkuševalni servo mehanizmov
po načrtu iz Tima, light-shovv
enokanalni, dodam tudi 3 barvne
žarnice, železnico Mehanotehni-
ke (2 lokomotivi, 7 vagonov in
8 m tirov), nekaj integrircev,
transistorjev, 5 triacov — 6 A/
/400 V in 8 A/400 V, veliko kon¬
denzatorjev in uporov — naj¬
manj po 20 kosov.

Andrej Lakner
tel. 57-310

TIM 7 • 81/82 3  33

KUPIM dobro ohranjeno navadno
kitaro.

Ratko Polak
Podvin 3 pri Polzeli
63313 Polzela

PRODAM celotno opremo za fo-
toamatersko delo.

Robert Medved
Prušnikova 9
61210 Ljubljana-Šentvid
tel. 50-931 ali 52-348

TAKOJ prodam zelo malo rab¬
ljeno GP anteno za CB.

Andrej Trampuš
Celjska 100
63320 Titovo Velenje
tel. 063/852-654

KUPIM 4-kanalno napravo za DV
z dvema servomotorjema.

Davor Todorič
Im. španjolaca 1
58260 Imotski
tel. 058/84-223

PRODAM tehnični kalkulator za
višje šole TRS 529 ali zamenjam
za ojačevalnik 2 X 30 W.

Srečko Toplak
Grajena 49
62250 Ptuj

PRODAM načrt jadralnega leta¬
la. Premer kril 1050 mm.

Kupim pa načrt jadralnega le¬
tala LIMPRO L-0002 in enega
ali dva izvenkrmna motorja, vrvi¬
co za vleko jadralnih letal in
knjigo T. Pavloviča, BRODOMO-
DELARSTVO.

Sandi Volavšek
Kešetovo 6a
61420 Trbovlje

PO NAROČILU izdelujem mikro¬
fonske predojačevalnike pred¬
vsem za CB. Prodam tudi re¬
flektorske luči za LIGHT-SHOVV
(barvne) in CB postajo POL-
MAR-VX 2000 5 W moči s 60
kanali z mikrofonskim ojačeval¬
nikom.

Boštjan Konic
Verje 31 c
61215 Medvode
‘el. 061/612-547

KUPIM vse vrste raketnih mo¬
torjev in balso dimenzije 70 X
X 25 x 30 ali tudi več.

Andrej Tumpej

Lovrenc na Dravskem polju 57
62324 Lovrenc

KUPIM načrt za VVALKIE-TALK1E
(dometa 5 km), načrt za CB po¬
stajo ter par dobro ohranjenih
VVALKIE-TALKIJEV (tovarniške
izdelave) z dometom od 5 do
10 km.

Martin Bratina
Vipavska cesta 13b
65270 Ajdovščina

PRODAM 14-kanalni sistem SIM-
PROP CONTEST SPECIAL, oddaj¬
nik, sprejemnik, 2 servomotorja
CONTEST, 2 para kvarc kristalov
in akumulatorje.

Bogomir Murn
Kajuhovo naselje 33
61330 Kočevje
tel. 061/851-606

PRODAJAM elektronske sirene:
sestavljene z zvočnikom v KIT
kompletu brez zvočnika in samo
načrt s tiskanim vezjem.

Brane Korošec
Bezenškova 12
61000 Ljubljana

NUJNO KUPIM 4-kanalno RC
napravo za daljinsko vodenje (2
servo motorja, sprejemnik, aku¬
mulator), naprava naj deluje
brezhibno.

Sebastjan Vizlič
Vrečerjeva 5
63310 Žalec

KUPIM RC napravo za daljinsko
vodenje 6—10 kanalov z dvema
servo motorjema.

Janko Špeh
Ravne 11
63325 Šoštanj

KUPIM kolutni magnetofon SO¬
NET B 4 APN 220, izdelek tovar¬
ne TESLA ali podobnega s sne¬
manjem na štiri steze. Prosim
za ponudbe z opisom.

Radovan Pajntar
Lenutova 24
65000 Nova Gorica
tel. 065/24-210

PRODAM letalski eksplozijski
motorček znamke HP40 GOLD
CUR 6,5 ccm 1,2 km z RC oja¬
čevalnikom, resonančno nadtlač-
no izpušno cevjo, dvema sveči¬
cama, več elis, baterijo za vžig
in nekaj metanola. Ves našteti
material je nov.

Janez Vodlav
Soseska Podvin n. h.

63310 Žalec

KUPIM integrirano vezje AY-3-
-8500 za TV igre.

Peter Martini
Vas 28

62360 Radlje ob Dravi

PRODAM motorček COX 0,8
ccm, specialni uplinjač za WE-
BRO 10 ccm z mešalnikom me¬
šanice in uplinjač sistema MAG
za S.T. motorje 2,5—10 ccm ter
100 transistorjev BC 184 in 100
transistorjev BF 225.

Gorazd Glavič
Legenska 36
62380 Slovenj Gradec

KUPIM ploščico ali KIT komplet
CB postaje HYGAIN II. ali lil.

Blaž Kop

Stožice 32b

61113 Ljubljana

tel. 061/348-508 popoldne

NUJNO KUPIM letalski motor¬
ček 1,5 ccm. Motorček naj bo
v brezhibnem stanju. Kupim tudi
elektromotorček 4,5 V.

Boban Pešič
22. decembra 11
18500 Vranje

UGODNO PRODAM dirkalni RC
avto RODEO, motor PICCO z
RC upliniačem in kompletno
sklopko. Avto je malo rabljen
in je pripravljen za dirko. Naj¬
večja hitrost je 130 km/h, mo¬
tor ima 3,5 ccm prostornine.

Niko Kralj

Prekomorskih brigad 4
65290 Šempeter pri Gorici

POCENI lahko dobite vse plo¬
ščice tiskanega vezja po foto
postopku za naprave objavljene
v Timu od XIV. letnika naprej.
Navedite letnik, številko in
stran. Izdelujem tudi ploščice
po vaši predlogi narisani s tu¬
šem na paus papir. Dobava ta¬
koj!

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

PRODAM razne elektronske na¬
prave v kitu ali sestavljene in
elektronski material po ugodnih
cenah.

Kupim pa integrirano vezje CM
300 in 10 m cekas žice 0 1 mm.

Sretan Tkalčec
M. Kovača 26 Šenkovec
42300 Čakovec

334  TIM 7 • 81/82

KUPIM 10 ravnih in 30 krivih
tirov za maketo železnice po
HO sistemu in 10 desnih in 10
levih električnih kretnic po
istem sistemu.

Andrej Kejžar
Zg. Sorica 4
64229 Sorica

NA OBROKE prodam HO želez¬
niško maketo 2 X 1,3 m.

Edo Bernik
Glinškova ploščad 2
61000 Ljubljana
tel. 061/347-792

NUJNO KUPIM CB postajo s
40—80 kanali.

Jani Kovačič
Prelovškova 21
61234 Mengeš

NUJNO KUPIM načrt za maketo
železnice po N sistemu 300 X
X 150 cm.

Miha Kosec
Klavčičeva 5
61240 Kamnik

KUPIM TV igre. Kupim tudi
ATOM-3, lahko nedokončan ali v
KIT kompletu ali pa samo podro¬
ben načrt.

Prodam pa revije Radioamater
za leto 1981.

Andrej Završnik
Vodnikova 38
61000 Ljubljana

PRODAM eksplozijski motor HP
GOLD CUP 40 F (6,44 ccm,
0,87 kW).

Bogo Štempihar
Krpanova 5
61370 Logatec

tel. 061/741-435 do 15. ure dalje

KUPIM načrt za CB postajo. Ob¬
močje 27 MHz ali material za
gradnjo.

Slavko Tancek
Ig n. h.

61292 Ig
tel. 061/662-153

KUPIM 4-kanalno RC napravo za
daljinsko vodenje (sprejemnik,
oddajnik, 3 servo motorje).
Tomaž Podgoršek
Zg. Pirniče 91 E
61215 Medvode
tel. 061/612-473

KUPIM 3 kose balse.

Miran Gosak

Pot na Rakovo jelšo 19/D
61000 Ljubljana

NUJNO KUPIM dva para zlom¬
ljenih smuči ELAN. Smuči naj
bodo dolge vsaj 600 mm s kri¬
vino. Kupim tudi balso debeli¬
ne 2 in 6 mm.

Marko Ramšak
Mislinja 21
62382 Mislinja

KUPIM transistorski sprejemnik
AM/FM El Niš znamke HAITI
SUPER.

Andrej Korošec
Dom Majde Šilc
Ul. Milke Šobar 26
68000 Novo mesto

PRODAM motorček MABUCHI
12 V, kupim pa 9 V motor JUM-
BO 550.

Iztok Spremo
Ob žici 5
61000 Ljubljana
tel. 061/557-224

AMATERJI POZOR: za vas po¬
sebna ugodnost! Prodam: Texas
instruments 200 W izhodno stop¬
njo, italstereo stroboskop. KIT
sestavljanke: Pa stopnja Ti, elek¬
tronsko štoparico s točnostjo
1/10.000 sec, namizna digitalna
ura, elektronski taster z delnim
spominom, hišni interfon, digi¬
talni VU-meter, Hartljeva alarm¬
na naprava, ojačevalec 10 W,
senzorska stikala — sklop 4 sti¬
kal, časovni timer za izklop lu¬
či, detektor kovin, mikrofonski
predojačevalec — kot posebna
ugodnost pa sta prisluškovalna
naprava in UKV oddajnik 500 mW,
KIT komplet vsebuje ves potreb¬
ni material in tiskano vezje, iz¬
delano po foto postopku. Pri
gradnji so zagotovljeni nasveti
in odpravljanje morebitnih na¬
pak ...

Darko Rebec
N. Pirnata 16
65280 Idrija

Nujno KUPIM: filter CFK4551;
transistor SF115 — 2 kosa;

kvarc za 40 MHz — 1 par; pri¬
ključke servomehanizmov — 8
kosov; kondenzatorje 68 nF,
100 V/M — 4 kose; keramične
4,7 nF — 3 kose, 1,5 nF — 5
kosov; 160 pF — 1 kos;
prodam pa IC; CM 324, TDA 440,
741 — 2 kosa; trimer potencio¬
meter 15 kQ; kondenzatorje 1 pF,
4, 7 pF.

Jože Šmigoc
Grad 37
64207 Cerklje

IZDELUJEM razne elektronske
naprave (light-shovve 1—4 kana¬
le, bežeče luči — priključi se
lahko največ 30 žarnic), razne
ojačevalnike ipd. Za podroben
opis in odgovor priložite znam¬
ko.

Kupujem pa elektronski material
in načrte.

Stanko Škerlak

Dom SERS, Slovenska 40

62000 Maribor

PRODAM nov dieselski letalski
motorček MVVS 2,5 ccm.

Sašo Krašovec
C. talcev 15 a
64000 Kranj

KUPIM 2 kosa vvalkie-talkie, mo¬
torček 2,5—3,5 ccm. Oddajnik
(sprejem na radiu), ojačevalnik
2x10  do 2 X 30 W, slušalke,
in močnejši ladijski motorček
4,5 do 12 V.

Aleksander Karlatec
Debro 53
63270 Laško

KUPIM naslednje elemente:
diodo AA121; rele 500 ohm/
4,5 V; transistorje: BF 225 NPN

2 kosa, BC 108 C NPN 3 kose in
BC 214 C PNP.

Janez Pungaršek
Bistrica 158
64290 Tržič

POCENI prodam zvočne omarice
(bokse) 2 X 100 V sinus 96 dB/
/octave.

Vlado Svalina
Na klancu 37
61360 Vrhnika
tel. 061/752-244

KUPIM bikonveksno ali plankon-
veksno lečo z goriščno razdaljo
od 1,8 do 2,2 m in premerom od
90 do 150 mm: okularje s 15-,
20- in 30-kratno povečavo ter na¬
črte TV iger (nad 4 igre). Kupim
tudi integrirani vezji AY-3-8500
in CMOS-4050. Poleg tega kupim
še izvenkrmni motorček BABY-5.
Samo Novak
UL. 25. maja 1
66258 Prestranek
tel. 067/54-545

PRODAM nove stereo slušalke
in dvokanalni !ight-show, poleg
tega pa še večjo količino LP
plošč, za katere pošljem seznam
po pošti.

Igor Šilar

Kuratova 29, Kokrica
64000 Kranj

TIM 7 • 81/82 335

timova zgodbica

W. Hilton  — Young

izbira

Prevedel Žiga Leskovšek

Pred odhodom v prihodnost si je VVilliams
kupil fotografski pparat, magnetofon in se
naučil stenograf ir ati. Tisti večer, ko je bilo
že vse pripravljeno, sva si skuhala kavo in s
kozarčkom žganja nazdravila na njegovo vrni¬
tev.

»Na svidenje. Ne ostani predolgo,« sem dejal.
»Ne bom,« je odvrnil.

Pozorno sem ga opazoval in njegova postava
je le za hip izginila. Zanesljivo se je vrnil še
isti trenutek, kot je odšel. Čeprav sva priča¬
kovala, da bi v prihodnosti lahko preživel več
let, ni bil videti niti za dan starejši.

»Torej?«

»No, s pijva malo kave,« je dejal.

Natočil sem mu kave in le s težavo prema¬
goval svojo nestrpnost. Ko sem mu jo dal,
sem ga ponovno vprašal. »Torej?«

»Pa, ne spominjam se, tako je s tem.«

»Ne spominjaš se? Prav ničesar?«

Pomislil je za trenutek in žalostno odvrnil:
»Ničesar.«

»Toda tvoji zapiski? Fotografski aparat? Magne¬
tofon?«

Beležnica je bila prazna, fotografski aparat je
bil še vedno v začetnem položaju, trak pa ni
bil niti vstavljen v magnetofon.

»Sveta nebesa, zakaj?« sem ugovarjal. »Le kako
se je to zgodilo? Kaj se ne moreš spomniti
prav ničesar?«

»Spominjam se samo ene stvari.«

»Kaj je bilo to?«

»Pokazali so mi vse, na meni pa je bila odlo¬
čitev o tem, ali se bom ob vrnitvi tega spo¬
minjal.«

»In ti si izbral pozabo. Kako neverjetno ...«
»Kajne?« je odvrnil on. »Ne morem si kaj, da
se ne bi temu tudi sam čudil...«

336  TIM 7 • 81/82

za ugankarje

Palindrom je beseda, ki ima  —
brana naprej  — en pomen, bra¬
na nazaj, pa drugega. Primer:
ČRV  — VRČ. Pod posamezno
številko velja prvi opis za po¬
men besede od leve proti desni,
drugi pa za besedo v nasprotni
smeri.

V vseh kvadratih vodoravno in
navpično:

Prvi kvadrat:  1. žensko ime —
pozdrav starih Rimljanov, 2. je¬
zero v vzhodni Turčiji — duša
umrlega po verovanju starih
Slovanov, 3. češka pritrdilnica
— osebni zaimek ženskega spo¬
la.

Drugi kvadrat:  1. snov, iz katere
so deblo, veje in korenine dre¬
ves in grmov —• kurir, odposla¬
nec, 2. grška črka — boginja
nesreče iz grškega bajeslovja,
3. kraj na Dolenjskem, ki je
združen s Šmarjem — ozek trak
blaga ali usnja.

Tretji kvadrat:  1. steblo vinske
trte — iglasta kost v mišičju
rib, 2. njiva, zorana zemlja —
varuh ognjišča pri starih Rimlja¬
nih, 3. poželenje — danski otok
v prelivu Mali Belt.

Četrti kvadrat:  1. del umetniške¬
ga imena Slovenke Ide Krava¬
nje, prve jugoslovanske filmske
igralke — očka, 2. trenje — re¬
ka na Bavarskem, ki se jugoza¬
hodno od Ulma izliva v Donavo,
3. krajša oblika angleškega mo¬
škega imena Arthur — glas tro¬
bente.

Srednji kvadrat:  1. estonski pe¬
vec zabavne glasbe (Georgij) —
število (deset krat deset), 2.

Pavle Gregorc

struja — prostor med dvema
stikajočima se stenama, 3. med¬
narodni izraz za smuči (ali smu¬
čanje) — ena od neznank v
matematiki.

ZLOGOVNICA

BOR — DA — DRAT — HAL —-
JA — KA — KRI — KVA — MA
— NA —- NIK — PAC — PE —
Pl — Rl — Rl — STI — TAR —
TRI — ZOB

Iz gornjih zlogov sestavi  7 be¬
sed, ki jih zahtevajo spodnji
opisi in jih vpiši v desni del
lika.

1. posmehljivo ime za puško ali
pištolo, 2. ime slovenske mla¬
dinske pisateljice Brenkove, 3. s
smodnikom napolnjen kartonski
tulec z zastraševalnim eksplo¬
zijskim učinkom, 4. po velikosti
drugo največje slovensko mesto,

5. ost s tremi zobmi, 6. slika
brez prave umetniške vrednosti,
7. geometrijski lik (pravokotnik
s štirimi enakimi stranicami).
Tretjo in šesto črko posamezne
besede prenesi v stolpca na
levi, kjer boš ob pravilni rešitvi
navpično prebral slovenski pre¬
govor.

POSETNICA

POLDE CELJE

Polde je po kočani šoli ostal na
domači kmetiji in je sedaj...
No, kaj?

VŽIGALICE

XXII

Vlil

Premakni eno vžigalico tako, da
bo račun pravilen! (Če ne bo
šlo, pomisli, kaj pomeni število
3,14!)

REŠITVE UGANK

BRZOJAVKA. Besede: kondor,

ruščina, Daruvar, geslo, predva¬
janje, karate, slamica, smučina.
Misel: Kdor uči druge, se dva¬
krat sam uči.

POSETNICA: Polde Celje — po¬
ljedelec.

POVEZANI PALINDROMNI MA¬
GIČNI KVADRAT. Prvi kvadrat:
Eva, Van, ano. Drugi kvadrat:
les, eta, Sap. Tretji kvadrat: trs,
ral, sla. Četrti kvadrat: Ita, tor,
Art. Srednji kvadrat: Ots, tok,
ski.

SATOVNICA S KONČNO REŠI¬
TVIJO: 1. sultan, 2. tombak, 3.
bekoni, 4. značka, 5. Čkalja, 6.
linica, 7. faktor, 8. tajnik, 9. na¬
cist. Končna rešitev: ulomek.

ZLOGOVNICA: 1. pihalnik, 2.

Kristina, 3. petarda, 4. Maribor,
5. trizob, 6. packarija, 7. kva¬
drat. Pregovor: Hitrica ni dobra.

VŽIGALICE: 22/7 = n (število
P').

j._ 2.

3 . 4 .

slikovna križanka

Pavle Gregorc

Nekaj naslovov iz zbirke
Spektrum

Robert A. Heinlein, TUJEC V TUJI DEŽELI, v dveh
knjigah (304 + 286 str.) italijanska vezava, 300 din

Avtor ljubiteljem znanstvene fantastike nikakor ni neznan ,
— saj je bilo prevedenih že več njegovih del v slovenščino.
»Tujec v tuji deželi« pa je roman, ki ga štejemo med te¬
meljna dela znanstvene fantastike in je doživel že veliko
prevodov in ponatisov. »Tujec«, o katerem govori roman, je
človek, ki je bil rojen in vzgojen človeškim staršem na
Marsu. Ko se v prihodnjem, 21'. stoletju, pojavi na Zemlji, se
izkaže, da ima nenavadno moč in možnost, da bi dobil
neomejeno oblast nad Zemljani, vendar to ni njegov
namen. Narobe: želi jih rešiti njihovih tegob in jim dati boga¬
tejše, svobodnejše življenje. Toda vladajoča družba tega
ne sprejme, in Mike Smith, človek z Marsa, umre v tej »tuji
deželi«, a za njim ostanejo njemu zvesti »vodni bratje«, ki
bodo razširjali njegovo idejo ljubezni in svobode med Ijud-

Josef Nesvadba, TARZANOVA SMRT, 260 strani,
italijanska vezava, cena 150 din

V knjigi predstavljamo slovenskim bralcem izbor Ne-
svadbovih krajših del, ki jih druži ena od pisateljevih značil¬
nih potez — pisatelja zanima predvsem posameznik in nje¬
gove stiske in ne družba, ki pa ga avtor vseskozi sooča z
njo. Posebna privlačnost teh zgodb pa je, da imajo v večini
za izhodišče resničen dogodek, pojav ali osebo — Tarza¬
na, snežnega moža — le da je Nesvadba našel za vse
drugo, fantastično razlago, drugačen razplet, drugačno
usodo.

Po zapletu in dinamiki v mnogočem spominjajo na detek¬
tivske zgodbe, zato bralca tako potegnejo s seboj, da jih ne
more odložiti, dokler ne obrne zadnje strani.

MAVRIČNA KRILA, 276 strani, italijanska vezava,
cena 150 din

Izbor izvirnih slovenskih znanstvenofantastičnih novel, ki
sojih napisali B. Grabnar, B. Gradišnik, G. Strniša, V. Peč¬
jak in F. Puncer. V zgodbah bo bralec našel vse tiste značil¬
nosti in kvalitete, ki jih išče v znanstveni fantastiki: od poe¬
tične zgodbe o deklici-metulju prek čudno sprevrženih
medčloveških odnosov porabniške družbe do zgodbe o
super dirkaču-robotu.

Naši naročniki imajo — kot vedno — pri nakupu posebne
ugodnosti: 20 % popusta in možnost obročnega odplače¬
vanja.