.REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 * Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna j skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini /j J b6'0 &**>'**" XIX. letnik december 1980 m* timova čarovnija • timova čarovn Vzemite večjo vrečo in jo obrnite, tako da bi se vsi prepričali, da je prazna. Potem sto¬ pite do konca scene, sezite v vrečo in iz¬ vlecite prvo, drugo in tretje jajce. Kako so se jajca znašla v vreči? Za ta poskus potrebujete dovolj veliko vre¬ čo. Vsa skrivnost je v tem, da znotraj večje vreče visi manjša z jajci, ki ima luknjo. Ko z desno roko obračate vrečo, z levo držite vrečico z jajci. Nato stiskate jajca z dlanjo tako, da zdrsne v večjo vrečo najprej prvo, nato drugo in tretje. Seveda ne vsa naen¬ krat, da se ne bi razbila. Gledalci seveda ne vedo za manjšo vrečo z jajci in vaš uspeh je popoln. TIM 4 • 80/81 145 TIM 4 December 1980 XIX. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Čisto, ali bolje, nečisto okolje je eden od glav¬ nih problemov vsake industrijske družbe. Indu¬ strijske odplake, izpušni plin, dim itd. prinašajo številne strupene snovi v vodo, zrak, hrano. Zato je priprava čiste pitne vode vse bolj za¬ htevna. Na sliki so različni ventili in črpalka, ki se uporablja v tehniki čistega okolja. PRVA STRAN • PR Že smo pri četrti letošnji številki, ki je ob¬ enem tudi zadnja v tem koledarskem letu. Še naprej se mi pridno oglašate s svojimi prispevki, pa tudi pisem z vprašanji ne manjka. Kot sem omenil že v pošti prejšnje številke, ki bodo na vprašanja, ki zahtevajo strokovnejše odgovore, odgovarjali naši stro¬ kovnjaki, na ostala pa vam bom odgovarjal sam kar na tejle prvi strani. Izkazalo se je namreč, da se tudi na enem stolpcu da kar dosti povedati. Zadnje čase je prišlo kar ne¬ kaj pisem, v katerih se pritožujete nad sla¬ bo založenostjo naših trgovin. Žal je to či¬ sto res, zdravila za to bolezen pa zaenkrat ni, saj kot vemo deviz za uvoz ni, torej tudi ne za uvoz modelarskega materiala. Pri članku tov. Ropreta v drugi številki smo objavili, da bomo, če se bo seveda javilo dovolj interesentov (vsaj trideset) organizi¬ rali izdelavo tiskanih vezij za stabilizirani usmernik. Vendar vse kaže, da bo kandida¬ tov premalo in bomo morali to akcijo opu¬ stiti, saj se je doslej z naročili oglasilo le troje bralcev. Zato prosim vse tiste, ki ima¬ jo resen namen izdelati to napravo, da nam čimprej pošljejo naročilo za tiskana vezja. Tokrat je naša akcija zastavljena tako, da nam pri primernem naročilu ne bo spodlete¬ la. To se je na žalost zgodilo pri Timovem oddajniku v lanski številki; za tiskana vezja je bilo naročil dovolj, vendar se je zataknilo pri izvajalcu. Mnogo je bilo vprašanj v zvezi z označbami transistorjev, zato smo se odločili, da v pri¬ hodnji številki objavimo tabelo vseh tran¬ sistorjev, tako o domačih kot tujih, tako da bo vsak naročnik enkrat za vselej imel nadvse uporabno tabelo, ki mu bo v pomoč pri iz¬ biri potrebnega materiala za Timove izdelke. Z današnjo številko spet uvajamo rubriko male železnice, za katero je zadnje čase spet vse več zanimanja. Tokrat boste prebrali kratek uvod, v prihodnji številki pa bomo začeli zares. V nadaljevanjih boste lahko spremljali gradnjo makete od začetka do konca, lepo postopoma. Toliko za tokrat, prihodnjič pa se bomo sre¬ čali že v novem letu. Nasvidenje! Urednik 146 TIM 4 • 80/81 Jan I. Lokovšek izdelek za vzgled Naša revija je namenjena mladini in z njo tudi kup načrtov, navodil in nasvetov za amatersko dejavnost. Prav gotovo ni čisto vse zanimivo -in uporabno za vsakogar, me¬ nimo pa, da marsikdo vsaj občasno najde v reviji ravno tisto, kar ga zanima oziroma načrt, ki mu ustreza. Zato smo posebno veseli, kadar mlad amater uspešno gradi po Timovih načrtih in posebno še, če pri tem najde tudi svoje rešitve. Peter Vrenko iz Celja, sicer gojenec Sred¬ nje šole PTT, se je pri gradnji naprave za daljinsko vodenje res potrudil. Ko vzamem njegov izdelek v roke, si res ne bi mislil, da gre za delo amaterja sedem¬ najstih let, ampak že skoraj za profesional¬ ni izdelek. Peter je vse izdelal sam, kupil si je edino servomehanizem. V oddajniku je uporabil VF in NF modul, toda izdelal ju je na eni ploščici, da je imel lažjo montažo v ohišje. Krmilni sistemi (križi) so tudi po Timovem načrtu (Klenovšek); oddajnik je za štiri servomehanizme. Prvi del antene je aluminijasta palica, sledi tuljava za podalj¬ šanje, drugi del antene pa je teleskopski. Pri sprejemniku je ubral svojo pot. Njegovi elementi so bili namreč večji, zato je pri¬ redil ploščico tiskanega vezja in dal tudi integrirana vezja v podnožja. Priključke za servomehanizme in napajanje je naredil sam na posebni ploščici, kar se na sliki lepo vidi. Marjan Stranščak vrček iz kljukic Lesene kljukice, ki jih tvoja mama uporab¬ lja pri sušenju perila ali pa jih celo sam uporabljaš pri izdelavi modelov, lahko upo¬ V začetku sprejemnik ni deloval, toda ne po Petrovi krivdi. Dioda D3 je bila namreč narobe označena in ko sem jo obrnil, je sprejemnik »oživel«. Peter bo moral še trde žičke v snopu zamenjati z mehkimi ali pa ploščico s kontakti prilepiti na ploščico ti¬ skanega vezja sprejemnika. V nasprotnem primeru se pri pregibanju trde žičke prelo¬ mijo in tako prekinejo. Naprava sama lepo deluje in mislim, da bo imel še veliko veselja z njo, čeprav se je že namenil graditi novo, rekoč, da je to njegov prvi izdelek te vrste in da ima v alavi več novih zamisli, kako bi se stvari lotil. Želimo mu veliko uspeha tudi v naprej! rabiš tudi kot okrasni predmet. Pred teboj je načrt, kako si lahko izdelaš vrček iz lesenih kljukic, ki ti bo služil kot okras ali pa, da si boš v njem hranil svinčnike. Tudi postaviš ga lahko na ravno podlago ali pa obesiš na steno. 1. Potreben material Za izdelavo potrebuješ 14 kljukic, tubo OHO ali ustreznega lepila, furnir debeline 1 mm, PRVI KORAKI • PRVI KORAKI • PRVI TIM 4 • 80/81 147 pripravi si tudi -kos smirkovega papirja in prozorni lak. 2. Potrebno orodje Pri izdelavi boš potreboval le oster nožič za rezanje furnirja. 3. Potek izdelave Zaradi lažjega razumevanja in izdelave iz¬ delka se bomo domenili za uporabo izrazov posameznih delov kljukice. Najprej razdrl vseh 14 kljukic in jih s smir¬ kovim papirjem zgladi. Nato 3 pare kljukic zlepi obrnjene druga proti drugi s hrbti in pusti, da se lepilo osuši. Sedaj, dokler se lepilo suši, izreži liz furnirja krog s preme¬ rom 56 mm, ki ti bo služil kot dno vrčka. Sedaj boš s kljukicami obrnjenimi z vrhovi navzdol, oblepil dno Izrezano iz furnirja ta¬ ko, da bodo imele čelne strani obrnjene navzven. Ko si tako dobil obliko vrčka, po¬ čakaj, da se lepilo strdi. Nato piramidasto prilepi še kljukice, ki si jih prej s hrbtni¬ mi stranmi zlepil in tako dobiš ročaj vrčka. S tem je vrček iz kljukic končan. Lepši bo, če ga še zlakiraš in tako tudi zaščitiš. Se¬ daj si ga lahko postaviš na želeno mesto ali pa ga podariš kot darilo. Ob delu ti želim obilo veselja in zabave ter potrpljenja. Amand Papotnik proizvodno delo z električnim ročnim orodjem Projektna naloga: Timov »SVEČNIK 1981« _ 1- Uredništvo Tima se je odločilo, da vsem svojim inaročnikom tokrat nameni izdelek — svečnik, ki bi lahko ob pričakovanju no¬ vega leta 1981 popestril veselo razpolože¬ nje. Prisluhnil sem tej želji in pripravil tehniš- ko-tehnološko dokumentacijo ter opis za izdelavo »Timovega svečnika 81«. 2. Izdelovanje tega svečnika bi bilo pri¬ merno pri krožku šolskega produktivnega (proizvodnega) dela. Če se boste lotili tega dela, uspeh ne bo izostal! Delovna naloga Izdelava »Timovega svečnika 81« iz več¬ plastne vezane plošče, smrekovega ali bu¬ kovega lesa debeline od 20 do 30 mm. 1. Pribor: pribor za merjenje in označeva¬ nje na materialu, osnovni in dodatni pribor za delo na KLIP-KLAP mizi DM 200, vzdolž¬ no leseno vodilo, vertikalno stojalo in bru¬ silnik za vrtalnik KLIP-KLAP. 2. Orodje: KLIP-KLAP vrtalnik s priključki. 3. Material: večplastna vezana plošča, smrekov les, bukov les. 148 TIM 4 • 80/81 Operativni učnovzgojni smotri — Udeleženci krožka se usposabljajo za uporabo tehniško-tehnološke dokumentaci¬ je, — aktivno sodelujejo pri podrobni izbiri orodja in materiala, iverica itd., — spoznavajo pomen električnega ročnega orodja za izvajanje delovnih nalog, — učenci znajo organizirati delovna mesta in proizvodni proces (tekoči trak), — sodelujejo pri konstruiranju iin - izdelavi pripomočkov, za hitrejšo in natančnejšo iz¬ delavo sestavnih delov, — znajo primerjati svoje delo in uspešnost dela z delom v proizvodnji, — pridobivajo ®i znanje, spretnost in de¬ lovne navade, — znajo analizirati svoj ustvarjalni prispe¬ vek v projektni nalogi, — spoznavajo pomen racionalne porabe ča¬ sa, sredstev in energije pri ustvarjalno-pro- duktivnem delu, — navajajo se na upoštevanje in uporabo zaščitnih sredstev pri delu. Operativni psihomotorični smotri — Udeleženci krožka ,si pridobivajo spret¬ nosti pri delu z orodji Ko smo govorili o vrednostih, naj povem, da niso redke pomote, ko je vgrajen upor vrednosti 4,7 Ohma namesto predpisanega 4,7 kOhm ipd. Ohišje Sprejemnik sodi v primerno ohišje, da je vsaj deloma zaščiten pred zunanjimi vplivi, predvsem stiskanjem. Sam ga navadno na¬ redim iz 1 mm debelega pleksi stekla ali celuloida. Slednjega je enostavno lepiti z acetonom ali acetonskim lepilom. Slika 18 prikazuje dele ohišja, medtem ko je na sliki 19 skiciran način sestavljanja. Mere na sliki 18 veljajo za 1 mm debel celuloid (pleksi). Lastnosti sprejemnika Podatki o občutljivosti in ločljivosti (selek¬ tivnosti) so »osebna izkaznica« sprejem¬ nika. Prvi podatek pove doseg, drugi pa to, ali »sosednji kanali« motijo naš sprejemnik ali ne. V preteklem letu sem naredil pregled last¬ nosti za nekaj naprav, ki so mi bile na voljo in na enak način podajam lastnosti Timovega sprejemnika XXII tudi sedaj. V tabeli je širina frekvenčnega pasu v kHz pri določenem 'nivoju vhodnega signala. Za primerjavo sta v tabeli tudi dve tovarniški napravi; mali, ceneni Multiplexov MINI 2 in »profesionalni« Microprop Professional. Tabela oziroma rezultati meritev povedo, da je Micropropov sprejemnik zares spo¬ soben delovati v 10 kHz rastru, da pa Multi- plexov Mini 2 potrebuje po dva prosta ka¬ nala na vsaki strani, da lahko deluje brez motenj. Kako je s Timom Izvedenka »A«, ki ima profesionalni filter, se res lahko postavi ob bok Micropropu. »B«, ki vsebuje ceneni in zelo razširjeni SFD, je že toliko slabša, da potrebuje po en prost kanal na vsaki strani. S filtrom Slika 17. Izmerjene električne napetosti na po¬ sameznih točkah sprejemnika 168 TIM 4 • 80/81 SFD sem naredil dve meritvi, in sicer je v prvi vrednost skiopnega kondenzatorja 39 pF, v drugi pa 68 pF. Razlika med obe¬ ma je minimalna. Manjši kondenzator po¬ skrbi, da je pasovna širina manjša, nebist¬ veno pa se je zmanjšal tudi doseg. Res pa je, da z zmanjševanjem Ck še vedno ne moremo priti v 10 kHz raster. Izvedenka »C« je nedvomno boljša od »B«, saj očitno omogoča delovanje v 10 kHz rastru, čeprav je slabša od »profesionalne« »A«. Vrednost obeh sklopnih kondenzator¬ jev je bila 68 pF. Izvedenka »D« pa je seveda »revež«, kakor smo že vnaprej napovedali. Podobno kot Multiplex zahteva po dva prosta kanala na vsaki strani. Za to pa ima od vseh še največji doseg, tj. občutljivost. To je razum¬ ljivo, saj ni filtra in tako tudi rv; izgub v njem! Izvedenki »A« in »C« sta dovolj dobri tudi za letalske modele in ostale, kjer je zahteva po dobri selektivnosti, medtem ko bi izve¬ denko »D« dajali le v ladijske modele ozi¬ roma le tam, kjer je »zrak čist«. Rezultati meritev kažejo še na nekaj. Naj¬ boljša izbira filtra, posebno še, če vzame¬ mo v zakup tudi ceno, bi bila SFT 455. Sprejemnik z njim je le za odtenek slabši od raznih »profesionalov«, je pa povsem sposoben delovati v 10 kHz rastru. Slednje je bil tudi cilj, saj omogoča skupinska tek¬ movanja. O samem dosegu še nekaj besed. Bile so že večkrat napisane, toda lizkušnje govore, da še vedno premalokrat. Zelo veliko je od¬ visno od sprejemne antene. Naj ne bo pre¬ kratka. Veliko nezadovoljnežev je kar dob¬ ro izboljšalo doseg svoje naprave, ko so namesto 70 cm dolge žičke uporabili 120 cm ali več! Prej pa so bili polni graje o slabi izhodni moči svojih oddajnikov. Za konec naštejmo še tehnične podatke sprejemnika TIM XXII oziroma njegovih iz¬ vedenk. TIM 4 • 80/81 169 RADIOAMATERSTVO • RADIOAMATER Janez žitnik zvočne omarice Za kvalitetno reprodukcijo zvoka so zelo pomembni kvalitetni zvočniki, ki električni signal iz ojačevalnika spremene v zvočni signal, ki ga zaznava naše uho. Navadno sam zvočnik, ki je prosto pritrjen, v prosto¬ ru ne zadostuje, ampak mora biti vgrajen v pravilno konstruirano zvočno omarico, tako da je reprodukcija zvoka zares verna in kar se da popolna. Na kratko si oglejmo, kako deluje zvočnik. Prerez zvočnika prikazuje slika 1. Ko dove¬ demo na tuljavico zvočnika električni sig¬ nal, se vzbudi v njej magnetno polje in tuljavica se obnaša kot magnet. Slika 1. Vzdolžni prerez skozi zvočnik običajne konstrukcije: 1 — pritrdišče (kovinski obroč), 2 — vpetje membrane, 3 — membrana, 4 — cen¬ trirana membrana, 5 — tuljava, 6 — magnet, 7 — priključka Ker je tuljavica nameščena v sredi večjega stalnega magneta, zato zaniha v skicirani smeri. Nihanje tuljavice je odvisno od tega, kako se spreminja tok skozi tuljavico. Na tuljavico je pritrjena membrana iz papirja ali posebno pripravljene tkanine, ki tudi za¬ niha tako kot tuljavica. Pri tem membrana zaniha zrak, ki se dotika sprednje ploskve in tudi zadnje ploskve membrane. Tako na¬ stane zvočni val, ki se širi po prostoru in ki ga zaznava naše uho. Pri tem se zvočni va¬ lovi, ki jih povzročata sprednja in zadnja stran membrane, sestavljajo na različne na¬ čine in prav lahko se zgodi, da so sestav¬ ljeni valovi močno oslabljeni in jih ne sli¬ šimo več. Zato vgradimo zvočnik v zvočno omarico in tako akustično ločimo sprednjo stran membrane od njene zadnje strani. Za dobro reprodukcijo glasbe mora imeti zvoč¬ na omarica pravilne dimenzije in mora biti zgrajena iz pravega materiala. Ogledali si bomo dve najbolj razširjeni vrsti zvočnih omaric in si ogledali kako jih konstruiramo. Prav gotovo je najbolj razširjena zaprta zvoč¬ na omarica. Tu sprednja stran membrane zvočnika oddaja zvočne valove v okolico, zvočno valovanje, ki ga vzbudi zadnja stran membrane, pa je zaprto v omarico. Tako se obe valovanji med seboj ne motita. Zato je pomembno, da je zvočna omarica resnič¬ no neprodušno zaprta. V omarico lahko vgradimo en sam zvočnik, ali pa kombinaci¬ jo visokotonskih in nizkotonskih zvočnikov. Navadno so dimenzije omarice odvisne od lastnosti nizkotonskega zvočnika, ki prosto pritrjen lahko še reproducira zvok z nizko frekvenco, pri kateri je nihanje membrane najintenzivnejše. Tej frekvenci pravijo reso¬ nančna frekvenca f 0 , ki je odvisna od kon¬ strukcije zvočnika samega in je povezana tudi s premerom membrane zvočnika. Na¬ vadno je resonančna frekvenca podana sku¬ paj z ostalimi lastnostmi zvočnika. Pri nizkotonskih zvočnikih je resonančna frek¬ venca navadno med 30 Hz in 50 Hz. Ko zvoč¬ nik vgradimo v zvočno omarico, se reso¬ nančna frekvenca zvočnika poviša na neko novo vrednost f’„. Mere idealne zvočne omarice morajo biti take, da se resonančna frekvenca zvočnika 1,41-krat poveča, torej f’ 0 =1,41f 0 . Natančni računi niso prepro¬ sti, zato so v tabeli 1 podane mere zvočnih omaric v odvisnosti od premera povpreč¬ nega nizkotonskega zvočnika. Pri tem so lahko mere zvočne omarice za kakšnih 10 % manjše, če se zadovoljimo z nekoliko višjo resonančno frekvenco že vgrajenega zvoč¬ nika. 170 TIM 4 • 80/81 Tabela 1. Mere zvočne omarice v odvisnosti od premera membrane nizkotonskega zvočnika Nekoliko natančneje lahko določimo mere in lastnosti zvočnih omaric iz diagramov a), b) in c) s slike 2 in iz tabele 2. Pozna¬ mo resonančno frekvenco prostega nizko¬ tonskega zvočnika f 0 in premer njegove membrane. Izberemo si, za koliko se lahko poviša resonančna frekvenca zvočnika po¬ tem, ko ga vgradimo v omarico. To frek¬ venco označimo z f’ 0 . V diagramu, ki ustreza lastnostim zvočnika, potegnemo vodoravni- co iz točke, ki ustreza frekvenci f’ 0 . Iz toč¬ ke, kjer se sekata vodoravnica in krivulja, ustrezajoča danemu premeru membrane, potegnemo navpičnico navzdol in odčitamo potrebno prostornino omarice. Po nasprotni poti lahko ugotovimo kakšna je resonančna frekvenca zvočnika, vgrajenega v zvočno omarico določene prostornine. V tabeli 2 so navedene mere zvočnih omaric v odvis¬ nosti od njihovih prostornin, če želimo zgraditi zvočno omarico prostornine, ki ni podana v tabeli 2, moramo paziti, da so dolžine stranic v razmerju 5:7:10. Tabela 2 Navedene mere so notranje mere. Upošte¬ vati je treba tudi, da vgrajeni zvočniki v omarici zavzemajo določeno prostornino. Zato je treba pri večjih zvočnikih za toliko povečati prostornino omarice. Za primer določimo mere zvočne omarice, v katero želimo vgraditi zvočnik s preme¬ rom membrane 20 cm in resonančno frek¬ venco f 0 = 40 Hz. Resonančna frekvenca vgrajenega zvočnika naj se poveča za 1,41- Slika 2. Zveza med resonančno frekvenco vgra¬ jenega zvočnika in prostornino zvočne omarice v odvisnosti od premera membrane in resonan¬ čne frekvence prostega zvočnika. krat, torej je f’ 0 =1,41, f 0 = 57 Hz. Iz dia¬ grama b) na sliki 2 sledi za potrebne mere: prostornina 136dm 3 = 136 litrov. V tabeli 2 dimenzije take omarice niso navedene, zato določimo stranice sami. Poskusimo z mera¬ mi: višina = 72 cm, širina = 51 cm in glo¬ bina = 36 cm. Prostornina take omarice je 72 X 51 X 36 cm 3 = 132.192cm 3 = 132,2 dm 3 , kar popolnoma ustreza. Velikokrat se lahko zadovoljimo z milejšimi zahtevami in dopu¬ stimo, da se resonančna frekvenca vgraje¬ nega zvočnika poveča celo za faktor 2. Tako je zvočna omarica lahko precej manj¬ ša, reprodukcija nizkih tonov pa navadno sploh ni zaznavno slabša. V prejšnjem pri¬ meru bi imela zvočna omarica ob pogoju f’ 0 = 2f 0 = 80 Hz prostornino le še 48 litrov. Če vgradimo v zvočno omarico poleg nizko¬ tonskega zvočnika še visokotonski zvočnik, ki reproducira le zvok s frekvenco, višjo od kakšnih 1000 Hz ali še več, je treba z notranje strani visokotonski zvočnik prekriti s trdno leseno ali plastično škatlo. V na¬ sprotnem primeru nihanje membrane nizko- TIM 4 • 80/81 171 tonskega zvočnika moti zadnjo stran mem¬ brane visokotonskega zvočnika in posledice so popačenja. Večina specialnih visokoton- skih zvočnikov je že narejenih, tako da je membrana z zadnje strani prekrita z ohiš¬ jem zvočnika. Drugi tip zvočne omarice je bas refleks omarica, ki deluje drugače kot zaprta oma¬ rica. V sprednji steni, kjer so montirani zvočniki, je izvrtana odprtina natančno do¬ ločene velikosti. Na odprtino je velikokrat, vendar ne vedno, pritrjena cev natančno določene dolžine, ki se nadaljuje v notra¬ njost omarice. Cev skupaj z odprtino se¬ stavlja kanal, ki skupaj s samo omarico deluje kot piščal. Zadnja stran membrane zvočnika tudi oddaja zvočno valovanje, ki sedaj ni več zaprto v omarico samo, ampak se skozi kanal širi v okolico. Pri pravilno zgrajeni bas refleks omarici so zato nizki toni bolj poudarjeni. Bas refleks omarica ima določeno »napa¬ ko«. Zelo pomembno je, da izberemo pravo velikost omarice in prave mere kanala, sicer so lahko popačenja zvoka zelo velika, če si želimo zgraditi res dobro bas refleks omarico, je treba upoštevati naslednja pra¬ vila: 1. Izbrati je treba čim večjo možno prostor¬ nino omarice glede na uporabljene zvoč¬ nike. 2. Resonančna frekvenca zvočnika, vgraje¬ nega v omarico, mora biti enaka reso¬ nančni frekvenci prostega zvočnika, to¬ rej: f’ 0 = f 0 . 3. Pri kanalih krožnega preseka mora biti premer odprtine in kanala od 0,35 d do Slika 3. Načelna oblika zvočne omarice tipa bas refleks: 1 — visokotonski zvočnik, 2 — kanal, 3 — nizkotonski zvočnik do 0,75 d, kjer je d premer membrane nizkotonskega zvočnika. 4. Dolžina kanala je povezana s premerom kanala in prostornino zvočne omarice. Zveze podajajo diagrami s slike 4. 5. Cev, ki tvori kanal, mora biti trdna in se mora zelo dobro prilegati v odprtino v sprednji steni ter mora biti dobro pri¬ trjena. Načelno obliko bas refleks omarice prika¬ zuje slika 3. I Slika 4. Zveze med dolžino kanala, premerom kanala in prostornino bas refleks omarice. Pre¬ rez kanala je krožen Za primer dimenzionirajmo bas refleks omarico, v katero želimo vgraditi nizkoton¬ ski zvočnik s premerom membrane 20 cm in resonančno frekvenco 30 Hz. Izberemo prostornino 66 dm 3 . Resonančna frekvenca vgrajenega zvočnika mora ostati nespreme- menjena, torej je f' 0 = f 0 = 30 Hz. Za pre¬ mer kanala vzamemo D = 0,37 d = 7,5 cm. V diagramu b) na sliki 4 poiščemo krivuljo, ki ustreza prostornini 66 dm 3 . Poiščemo 172 TIM 4 • 80/81 točko, kjer se sekata navpičnica, ustrezajo¬ ča frekvenci 30 Hz, in naša krivulja, iz točke potegnemo vodoravnico proti levi in odčitamo dolžino kanala, ki je 17 cm. Če vgradimo v omarico še dodatne visokoton- ske zvočnike, jih moramo z notranje strani prekriti s trdnimi lesenimi ohišji. Prostor¬ nino okrovov za visokotonske zvočnike je treba upoštevati, saj je za toliko zmanjšana celotna prostornina zvočne omarice. Zgrajena omarica še ni popolna, saj jo je treba še uglasiti. Za uglaševanje so potreb¬ ni instrumenti, ki jih amater navadno nima pri roki, vendar se da shajati tudi brez njih, če imamo izostreno uho, kakšno kva¬ litetno ploščo s posnetki simfonične glasbe ali testno ploščo in nekoliko potrpljenja. Najprej omarico po notranjih stenah oblo¬ žimo s 3 do 5 cm debelo plastjo krojaške volne ali tudi tervola, ki ga je treba obleči v gazo ali kako drugo redko tkanino, da se ne drobi in praši. Tako močno zadušimo zvočno valovanje v omarici, ki vpliva na membrano zvočnika z zadnje strani. Omari¬ co priklopimo na ojačevalnik in si zavrtimo gramofonsko ploščo, ki je kvalitetno posne¬ ta. Najboljši so posnetki simfoničnih orke¬ strov. Poslušamo glasbo in ugotavljamo, če so v glasbi kakšni toni preveč poudarjeni. Zlasti so lahko preveč poudarjeni nizki toni. V tem primeru je treba povečati dušenje z dodajanjem dodatnega absorpcijskega ma¬ teriala. Najprej napnemo v notranjosti oma¬ rice plast krojaške vate kot kaže slika 5. Če to ne pomaga dovolj, dodamo v omarico svitke krojaške vate, ki jih dobro pritrdimo. Koristno je, če vse odprte zvočnike v no¬ tranjosti omarice prekrijemo s tanko plast¬ jo gaze, da preprečimo stik membrane z absorpcijskim materialom. Pravilno uglaše¬ na zvočna omarica mora imeti prijeten zvok po vsem frekvenčnem območju brez opaz¬ nih popačenj ali vibracij. Zlasti nizki toni ne smejo biti preveč trdi niti ne zadušeni. Za bas refleks omarico veljajo pri uglaše- vanju enaka pravila. Predvsem je treba pa¬ ziti, da je reprodukcija nizkih tonov čista in ne preveč vsiljivo močna. Če so nizki toni preveč ali premalo poudarjeni, je tre¬ ba nekoliko spremeniti dolžino kanala. Pra¬ vo dolžino kanala v tem primeru določimo s poskusom. Pri oblaganju notranjosti je treba paziti, da je za kanalom prostor, saj sicer kanal ne dela pravilno in tako izgu¬ bimo vse prednosti bas refleks omarice. Pri sami konstrukciji omarice je treba upo¬ števati nekaj zelo pomembnih dejstev. Naj¬ boljši gradbeni material je iverka debeline od 18 do 22 mm. Stene omarice morajo biti dodatno utrjene z letvicami. Stiki med posa¬ meznimi stenami morajo biti zelo trdni, zato stene lepimo z lepilom in jih še dodat- jio privijemo drugo na drugo z lesnimi vi¬ jaki. Slika 5. Oblaganje zvočne omarice z absorpcij¬ skim materialom: 1 — primerno napeta plast absorberja, 2—3 — svitki absorberja, 4 — vi- sokotonski zvočnik, 5 — nizkotonski zvočnik, 6 — gaza, 7 — stena Še tako trdna omarica lahko vibrira, kar povzroči nastanek nezaželenih zvokov in ropota. Ena izmed sten — navadno zadnja stena — se mora dati odstraniti, da lahko dosežemo zvočnike ali zvočno kretnico, če je treba opraviti popravila. Pred sprednjo steno, v kateri so pritrjeni zvočniki, se mo¬ ra dati namestiti okvir iz tankih letvic, ki je prekrit z redko tkanino in ščiti zvočnike pred direktnim dotikom. Postopek pri izde¬ lavi zvočne omarice nazorno prikazuje slika 6. Vrstni red je: 1. razreži iverko na kose potrebnih mer; 2. p«zi na pravokotnost rezov in ogljišč; TIM 4 • 80/81 173 3. izvrtaj potrebne luknje za vijake, ki se morajo popolnoma ugrezniti v les; 4. nalepi in privij vse letvice za učvrstitev sten in spojev (slika 6 a); 5. vijakov ne zategni preveč, ker sicer po¬ pustijo. Ko lepilo neha iztekati iz spoja, so vijaki pravilno priviti; 6. namaži robove sten in jih privij skupaj. Spoji naj se sušijo približno 24 ur; 7. izravnaj robove in zakitaj vse špranje, ki so še ostale, špranje prej zalij z lepilom; 8. sprednjo stran letvic, na katere pritis¬ neš sprednjo in zadnjo steno, prelepi s termobandom; 9. zunanjo površino omarice pokitaj s ki¬ tom za les. Ko je kit suh, ga obrusi, da izravnaš ploskve. Nato omarico lahko barvaš. Namesto kitanja in barvanja lah¬ ko omarico prelepiš z ustreznimi tape¬ tami; 10. sprednjo steno z zvočniki trdno privij na letvice; 11. obloži omarico po notranjih ploskvah z absorpcijskim materialom; 12. v zadnjo steno izvrtaj luknjo za priključ¬ no vtičnico in montiraj vtičnico; 13. zveži zvočnike in jih priključi na pri¬ ključno vtičnico; Slika 6. Sestavljanje zvočne omarice, a) Detajl vogala z letvicami za utrditev sten, b) Razpo¬ red posameznih sestavnih delov 14. privij zadnjo steno zvočne omarice; 15. izdelaj okvir za prekritje zvočnikov in ga prelepi s tkanino; 16. okvir pritrdi tako, da se da preprosto sneti. Še tako dobra zvočna omarica pa ne da dobrih rezultatov, če ne upoštevamo vpli¬ vov okolice na razširjanje zvoka. Velikokrat namreč od zvočnikov pričakujemo več kot so ti sposobni, zlasti, če jih nepravilno upo¬ rabljamo. Zadnjo besedo ima vedno prostor, v katerem so nameščene zvočne omarice. Velikost prostora odločilno vpliva na to, ka¬ tero najnižjo frekvenco zvoka lahko še sli¬ šimo. V majhnem prostoru še tako dobri niz- kotonski zvočniki ne pridejo do polnega iz¬ raza, ker se v majhnem prostoru zvok z zelo nizkimi frekvencami ne more širiti. V tabeli 3 so navedene najnižje frekvence zvoka, ki jih še lahko zaznamo v prostoru s telesno diagonalo d. Postavitev zvočnih omaric kaže sl. 7. Tabela 3 Odvisnost najnižje možne frekvence zvoka od velikosti prostora. nejšem primeru Tudi sama oprema v prostoru odločilno vpli¬ va na kvaliteto zvoka. Izogibati se je treba velikih golih sten in velikih nezavešenih oken, saj ta odbijajo zvok. Najbolje je, da so okna zavešena, tla pregrnjena s prepro¬ gami in pred stenami stoji pohištvo. Tako 174 TIM 4 • 80/81 močno zmanjšamo nezaželene odboje zvoč¬ nih valov, ki kazijo celotno zvočno sliko. Pri vseh naštetih nasvetih pa je treba nato še najti najugodnejši mesti za zvočni omarici, ki ne smeta biti postavljeni niti prenizko niti previsoko. Pri kupljenih zvočnih omari¬ cah, ki imajo navedene fantastične lastnosti, se rado zgodi, da v sobi, kamor jih name¬ stimo, popolnoma odpovedo. Zavedati se moramo, da je navedena frekvenčna karak¬ teristika omarice v tovarni posneta v ideal¬ nih razmerah v prostoru, kjer sploh ni odbo¬ ja zvoka. V sobi, kjer navadno poslušamo glasbo, pa razmere sploh niso idealne, zato so lahko lastnosti omarice dosti slabše kot pričakujemo. Na srečo pa človeško uho le ni tako idealen sprejemnik zvoka kot veliko¬ krat mislimo, zato mnogih slabosti zvočnih omaric niti ne zaznamo tako zelo kot bi jih zaznali v merilnem laboratoriju. Marko Dulmin mala šola elektrotehnike (I) V tej šoti se bomo naučili zakonov elektro¬ tehnike, spoznali bomo obnašanje osnovnih elektrotehniških elementov, šola bo izvede¬ na tako, da bo razumljiva tudi učencem 5. in 6. razreda, ki še ne poznajo toliko mate¬ matike, kot jo elektrotehnik potrebuje. Elek¬ trotehnika je veda o uporabi pojavov elek¬ trike v tehniki. Na žalost pa elektrika ni po¬ jav, ki bi se lahko opazoval neposredno, ampak lahko opazujemo samo njene učinke. Za praktično uporabo kakršnega koli pojava, ne samo elektrike, pa moramo pojav pozna¬ ti tako, da za vsak trenutek lahko povemo, kaj se bo zgodilo. Pri elektriki pa je to možno samo s pomočjo matematike. Vse¬ kakor nam delovne izkušnje lahko veliko po¬ magajo, vendar levji delež odpade na ma¬ tematiko, ki pa tudi ni vsemogočna, zato moramo vse izračune vselej praktično pre¬ veriti. Delo elektrotehnika potem izgleda tako: idejo o neki napravi, izračun elemen¬ tov, preizkušanje naprave, ki mu prinese veselje in koristi. Iz tega sledi, da elektro¬ tehnik potrebuje majhen laboratorij, delav¬ nico, kjer bo svoje naprave preizkušal. Za delovno mesto je dovolj miza in nekaj pre¬ dalov oziroma polic. Orodje, ki ga bomo potrebovali: — izvijači (od 50 do 150 mm) — ščipalne klešče — kombinirke — klešče za snemanje izolacije (neobvezno) — OLFA nož — škarje za pločevino — kladivo — manjši primež (neobvezno) — spajkalnik manjše moči. To je samo osnovno orodje. Ostalo delo lah¬ ko naredimo v šoli pri tehničnem krožku (vrtanje lukenj in podobno). Kot že rečeno — za preizkušanje načrtov potrebujemo način za hitro gradnjo vezij. To omogočajo različne vezalne plošče z elek¬ trotehničnimi elementi. Mi si bomo izdelali vezalno ploščo, ki ne bo potrebovala last¬ nega materiala, ampak bomo preizkušali lahko z elementi, iz katerih bomo kasneje naredili napravo. Zaradi tega ni potrebno -imeti podvojenih elementov, kar je zelo ugodno za amaterski žep. 1. Vezalna plošča Vezalna plošča služi za medsebojno pove¬ zovanje elementov v električno vezje. Eno¬ stavno rečeno za medsebojno povezovanje več vodnikov. Vodniki so opremljeni z ba¬ nanami (bomo obravnavali kasneje), zato ima vezalna plošča puše, ki so povezane med seboj. Štiri medsebojno povezane puše bomo imenovali vozlišče. Na plošči naj bo najmanj šest vozlišč (raje dvakrat več). Plo¬ ščo prikazuje slika 1. Izdelana je iz smrekovega lesa. Vrsta puš (a) je narejena za priklop pozitivnega pola, vrsta puš (b) pa za priklop negativnega po¬ la. Zgornje povežemo med seboj in to na¬ kažemo z rdečo črto med pušami. Ravno tako povežemo spodnje, samo da povezavo označimo s črno črto. Črte narišemo s flo¬ mastrom. 4 puše, ki predstavljajo vozlišče (c), ravno tako povežemo med seboj in vez označimo s poljubno barvo. Načrt je na sli¬ ki 2. Puše izdelamo iz bakrene cevi premera 6 mm, ki 'ima notranji premer ravno 4 mm, fS l 20 I -to TIM 4 • 80/81 175 (glej sliko 1). Velja pravilo, da je plošča to¬ liko uporabna, kolikor vozlišč ima. 24 pa je neka zgornja meja. kar ustreza debelini banan. Tako cev do¬ bimo v Metalki na Topniški ulici v Ljubljani, pri zavrženih avtomobilih (zavore) in neupo¬ rabnih hladilnikih. Nova je seveda najbolj¬ ša. Narežemo jih na dolžino, ki je nekoliko manjša od debeline deske. Vsako posebej vpnemo v glavo vrtalnega stroja in robove med vrtenjem s pilo posnamemo. V deske zavrtamo luknje 6 mm na mestih, kamor pri¬ dejo puše. Puše zvežemo med seboj na na¬ slednji način. Od luknje do luknje, kjer pri¬ dejo povezane puše, speljemo tanko žico z zadnje strani in z zadnje strani potem pušo Izdelava puš je nekoliko zamudna, vendar če pomislimo, da je za ploščo s 6 vozlišči potrebno vsaj 32 puš in da je v naših trgo¬ vinah cena puše tudi do 10,00 dinarjev, se tako delo zelo izplača. 2. Vezalne žice Vezave, s katerimi bomo medsebojno pove¬ zali vozlišča in na katere bomo pritrdili električne elemente, so žice, ki imajo na krajih banano ali vrstno sponko (klemo). Vezave za medsebojno povezovanje vozlišč so dolge vsaj za diagonalo vezalne plošče. 176 TIM 4 • 80/81 Na vsako stran pritrdimo banano. Ena ve¬ zava zadošča za 2 vozlišči plošče. Izdelati je treba še 4 daljše vezave (0,5 m), ki bodo služile za priklop baterije lin grelnega in¬ strumenta. Vezave, s katerimi bomo pove¬ zovali vozlišča tn elemente, imajo na enem kraju banano, na drugem pa vrstno sponko. Dolžina naj bo 1,5 diagonale plošče. Za eno vozlišče plošče je treba izdelati 2 taki ve¬ zavi. Priporočljivo je izdelati še nekaj dalj¬ ših od 0,5 do 0,75 m. Potrebujemo še nekaj krokodilčkov, ki so¬ dijo k vezavam za baterijo in podobno. Vidimo, da je za vezave potrebno veliko ba¬ nan (tudi do 50). V naših trgovinah je več vrst banan, vendar se najdejo tudi take, katerih cena je okoli 3,00 dinarje (glej v manjše trgovine — stare zaloge). Za vse vezave si izdelamo vtično desko, s katero lahko lično pospravimo vezave. Vtična deska je na sliki 4, kjer se lepo vidijo tudi vsi tipi vezav. 3. Baterijsko koritce Uporabili bomo enako koritce za baterije, kot ga uporablja 8. razred pri fiziki, ko upo¬ rablja učilo EVP (slika 5). Osnovo naredimo iz deske 15 do 18 mm, stranice pa iz ve¬ zane plošče. Načrt je na sliki 6. Slika 5 Na vsak kontakt baterije vstavimo kontaktno ploščico 5 X 1 cm, ki jo izrežemo iz bakre¬ ne ali aluminijeve pločevine. Vse skupaj spnemo z elastiko, katero odrežemo iz avto¬ mobilske zračnice. Sedaj, ko smo osnovo pripravili, lahko zač¬ nemo z zbiranjem elektrotehničnega mate¬ riala, s proučevanjem elektrike in praktično preizkušati njene učinke. To pa v naslednji številki. TIM 4 • 80/81 177 Bojan Rambaher sobna mizica Čeprav je izdelana preprosto, je naša so¬ bna mizica dovolj trdna in lepa, da jo lahko namestite kamorkoli — v dnevno sobo, de¬ lavnico ali klubski prostor. Cela mizica je sestavljena iz dveh okvirov, dveh veznih elementov in delovne ploskve. Iz ustreznih deščic iz trdega lesa izdelajte oba okvira. Posamezne dele med seboj spojite s čepi in lepilom. Pri tem pazite, da bodo ustrezni sestavni elementi ležali natančno vzporedno. Obrušene in zglajene deščice okvirov nato spojite z dvema pre¬ čnima elementoma, ki sta prav tako iiz trde¬ ga lesa. Te elemente sestavite s pomočjo 50 mm dolgih vijakov. Najbolje je, da glave vijakov popolnoma zavijete v les in zaki- tate. Okvire sestavljajte na ravni podlagi, tako da se mizica pozneje ne bo majala. Obdelava delovne ploskve je odvisna od te¬ ga, v kakšne namene boste mizico uporab¬ ljali. Če bo mizica stala v počitniški hi¬ šici ali brunarioi, potem je najbolje, da jo samo izlužite in premažete z brezbarvnim lakom. Če bo mizica stala v stanovanju, jo raje premažite s temnejšim premazom. Iz¬ bira je velika, le v trgovino morate stopiti. Delovno ploskev {110x50 cm) postavite natančno na okvira in jo s spodnje strani pritrdite s pomočjo štirih kovinskih kotni¬ kov. Pozneje premažite tudi kotnike. KOSOVNICA Kosov Mere v mm Material Leseni deli: 4 360 X 70 X 20 trdi les 4 440 x 70 x 20 trdi les 2 700 X 70 X 20 trdi les 16 30 x 10 (čepi) trdi les 1 1100 X 500 X 20 iverica, plošča 4 kotniki 35 X 35 20 vijaki a 50 mm lepilo, barva, lak, kit odkrivanje neznane radiopostaje O zanimivi akciji beograjskih radioamater¬ jev Na radioamaterskem ultrakratkovalovnem področju (dva metra) se vsak dan odvija živahen promet, vzpostavljajo se radijske zveze, izmenjujejo sporočila. Posebno je živ ta promet zvečer. Radioamater vključi po¬ stajo, pogleda, če je kdo na frekvenci in se enostavno vključi v pogovor. Pri teh radiozvezah se uporabljajo repetitorji (re¬ lejna postaja posrednik), od katerih je eden postavljen na Avali in drugi v Zemunu. Znano je, da radioamaterjev ni treba klicati, saj so neprestano v etru. Vedoč za te ve¬ černe sestanke smo hoteli preveriti stop- 178 TIM 4 • 80/81 njo njihove pripravljenosti, organiziranosti in samozaščite. Posebej radioamaterjev iz Beograda lin okolice. Ob 18. uri in 5 min. četrtega oktobra letos je bila v enem od predelov Beograda vklju¬ čena radiopostaja, ki je z nepretrganim de¬ lovanjem blokirala repetitor na Avali. Nič hudega, saj je bilo mogoče oddajati prek drugih repetitorjev. Toda večna želja za eksperimentiranjem, raziskovanjem neraz¬ iskanega pri radioamaterjih, poleg tega pa to pot še dejstvo, da se je nekdo drznil ogroziti potek njihovega dela, je vzbudilo željo, da se odkrije, kdo bi to mogel biti. Da se zaščitijo pred vsiljivcem. Že ob 18. uri in 15 minut steče organizirana akcija, najprej obvestilo kaj se je zgodilo, nato pa se je pričelo iskanje. Eden od radioamaterjev je prevzel koordi¬ nacijo akcije in zbiranje podatkov. Zanimi¬ vo je bilo spremljati pogovore, razmišljanja in zaključke, ki so tekli prek drugega, svo¬ bodnega repetitorja. Radioamater iz Barajeva sporoča, da zanj prihaja moteči signal iz beograjske smeri. To potrdi tudi Ložnica, potem amaterji iz Starih Banovcev lin Rume. Dileme o mestu ni več. Moteči signal prihaja iz Beograda, toda mesto je veliko, treba ga je prekrižati s smermi, ki jih dobimo s pomočjo radio postaj in njihovih usmerjevalnih anten. V akcijo se vključijo -tudi radioamaterji, ki imajo radiopostaje v avtomobilih. Vozeč po mestu ugotavljajo stopnjo slišnosti v raz¬ ličnih delih mesta v Kumodraški ulici, v predelu Prve pomoči, z Zvezdame. Iz Ve¬ likega Mokrega Luga tamkajšnji radioama¬ ter javlja, da gre njegova smer proti Vož- dovački cerkvi. »Stanujem v bloku 61, moja smer gre prek bloka 95. To je približno 90°.« »Blizu samopostrežne na Dedinju sem, mo¬ ja smer kaže proti Zvezdami, okoli 45°.« Iz Starih Banovcev podatek — 130°, iz Nove¬ ga Beograda 125° itd. Rezultati se zbirajo, na zemljevidu Beogra¬ da rišejo smeri. Vse kažejo proti vzhodne¬ mu delu mesta. Nazadnje se krog zoži do take mere, da se odredi lokacija v bližini Rdečega križa. Preostane le še, da se v območje Rdečega križa pošlje radioamater¬ je z vgrajenimi radiopostajami v avtomobi¬ lih, da na kraju samem ugotove kje in kaj je vzrok motenj. Vključimo se v radiozvezo in »dvignemo roke v vi®«, predamo se in priznamo, da se nahajamo v Timočki ulici v prostorih Radiokluba »Nikola Tesla«. Torej v nepo¬ sredni bližini Rdečega križa in da ni po¬ trebno pošiljati mobilnih postaj zaradi ugo¬ tavljanja mikro lokacije. Pojasnjujemo razloge, ki so nas navedli, da organiziramo to akcijo in se zahvalimo de¬ setinam radioamaterjev, ki so se vključili v to akcijo in jo uspešno opravili. Tako je še ena akcija dokazala visoko ra¬ ven samozaščite in vitalnosti beograjskih radioamaterjev. Akcijo so organizirali Zveza radioamaterjev Jugoslavije, Srbije in Radioklub »Nikola Te¬ sla« iz Beograda. Matjaž Zupan maketa male železnice Bralci Tima večkrat sprašujete, zakaj ni več člankov o maketi male železnice, ki je bila več let reden gost revije. No, razloga sta dva. O maketi je bilo napisano skoraj vse, pa še na služenju vojaškega roka sem bil. Sedaj pa ima TIM mnogo mladih bralcev in zopet bomo začeli z novo serijo o ma¬ keti. Moja maketa je bila pred 10 leti velika okoli 5 kvadratnih metrov, nato sem jo po¬ stopoma povečal na 6 in na koncu na 8 kvadratnih metrov. Žal pa maketa po tak¬ šnih dograjevanjih ni bila več ena celota, temveč več nametanih delov skupaj. Ma¬ keta je bila sicer izdelana do podrobnosti, kar lahko vidite na slikah 1, 2, 3 in 4. Ker pa ni bilo več kaj dodati, je padla od¬ ločitev — maketo popolnoma podreti in narediti novo. Seveda sem vse uporabne dele makete skrbno odstranil in spravil. Najprej sem po¬ bral z makete ljudi, avtomobile, hiše, dre¬ vesa in podobno. Nato so prišli na vrsto celi kosi pokrajine in na koncu tiri. Vse kretnice in tire sem pregledal, popravil in očistil. Dokupil sem manjkajoči progovni material in se spravil na novo maketo. Na¬ stajanje nove makete, ki še vedno poteka, TIM 4 • 80/81 179 sem večkrat fotografiral in vsak mesec vam bom opisoval postopke gradnje, od osnov do fines, podprte s temi slikami. Vsi, ki začenjate z maketo, se boste morda kaj naučili, tisti pa, ki ste že stari mački, boste primerjali vaš način z mojim. Vse pa vas vabim k sodelovanju s predlogi, vpra¬ šanji in nasveti. Pa še to, za vse, ki uporabljate proizvode naše Mehanotehnike; v trgovini na Tavčar- Slika 1. Prva maketa pred 8 leti Slika 2. Del makete izpred 3 let Slika 3. Druga stran iste makete jevi 5 imajo dokaj bogat izbor materiala za maketo sistema HO, lokomotive, vagone, tire, kretnice, pa tudi drevesa in še nekaj podobnih malenkosti. Za konec pa še sliki 5 in 6, na katerih je nova maketa v gradnji. Slika 4. Detajl mestnega vrveža Slika 5. Nova maketa, tiri so postavljeni, manj¬ ka še električna napeljava, pokrajina in seveda finese Slika 6. Še enkrat ista maketa z druge strani 180 TIM 4 • 80/81 BRANJE • BRANJE• BRANJE• BRAN Drago Mehora konservirana zgodovina: mesto - muzej Nenavaden naslov, kajne? No, tudi zgodba je nenavadna. To je zgodba o cvetočem starorimskem mestu, ki ga je pred skoraj točno devetnajstimi stoletji zasul ognjenik Vezuv in ki je pod debelo plastjo pepela in drugega vulkanskega materiala ohranilo svojo natančno podobo vse do današnjih dni. Mesto, ki so ga odkopali šele v našem stoletju, kaže povsem ohranjeno podobo življenja v starorimskem mestu. Mesto se imenuje Pompeji in sodi med največje zgo¬ dovinske in turistične znamenitosti Italije. V naši reviji smo že pisali o tehniki in o visoki stopnji civilizacije v rimskem cesar¬ stvu. Ostanke tlakovanih rimskih cest, vo¬ dovodov, kanalizacije, centralnega ogreva¬ nja, svetišč, kopališč in palač najdemo še danes v številnih krajih ne samo v Italiji, temveč tudi v naših krajih in v drugih de¬ želah okoli Sredozemskega morja, ki so ne¬ koč pripadale mogočnemu rimskemu impe¬ riju, toda tako ohranjene predmete na istem kraju in v tolikšni množini je mogoče najti le v Pompejih, v mestu, ki je umrlo in bilo pokopano takorekoč v enem dnevu. Znan je celo točen datum katastrofe. Zgodilo se je dne 24. avgusta leta 79 pr. n. š. Nena¬ den silovit izbruh ognjenika Vezuva, za katerega so mislili, da sploh ni ognjenik, je povzročil smrt treh rimskih mest v svojem vznožju, namreč Pompejev, kjer je živelo 20 000 do 30 000 prebivalcev, Herkulanuma s 5 000 prebivalci in še manjšega mesteca Stabie. Zgodovinarji menijo, da je tistega strašnega dne umrlo kakih 20 000 ljudi. Vezuv Vezuv je vulkan v prelepem neapeljskem zalivu blizu morske obale. Visok je 1267 m. Na vrh je speljana žičnica, ki pelje turiste skoraj do žrela ali kraterja. Iz kraterja se še vedno pogosto dviga oblak vodne pare pomešane z ogljikovim dvokisom. Pogosto je slišati podzemne eksplozije in bobnenje. Včasih se pocedi po pobočju potoček lave s hitrostjo 7 km na uro. Temperatura lave znaša 1100° C, v žrelu pa je vročina 1500° C. Poleg Etne na Siciliji, ki pogosto bruha, spada Vezuv med redke aktivne vul¬ kane v Evropi. (Razen teh poznamo le manjše vulkane na Liparskih otokih pri Ita¬ liji in vulkane v Islandiji.) Po mnenju neka¬ terih znanstvenikov leži vulkansko ognjišče Vezuva le kakih 5000 m pod zemeljsko po¬ vršino. Če upoštevamo debelino zemeljske skorje, lahko rečemo, da je to ognjišče zelo blizu površine. Katastrofalni izbruh Vezuva leta 79 pr. n. št. je prvi zgodovinsko znan izbruh tega vulka¬ na. Do takrat je bil Vezuv znan le kot lepa, z gozdom obrasla gora v Neapeljskem za¬ livu. V podnožju vse do morja so se širila polja, vrtovi, sadovnjaki, oljčni nasadi in vinogradi. Blaga sredozemska klima je pri¬ vabljala rimske bogataše, ki so imeli v teh krajih razkošne vile, zemljo pa so obdelo¬ vali reveži in sužnji. Tudi v mestih so bile poleg palač revne četrti, kot je to — žal — še danes. Ljudje so obdelovali zemljo, raztovarjali ladje v pristanišču, redili živino, sekali gozd in se ubadali z obrtjo in umet¬ nostjo. Nihče ni slutil, kaj se bo zgodilo. Nenaden potres je začel rušiti hiše, ljudje so bežali proti morju, kjer pa se zaradi vi¬ sokih valov niso mogli rešiti. V kratkem času so vulkanski pepel, lava in kamenje popolnoma zasuli Pompeje in Herkulanum. Eksplozija je bila tako silna, da je odneslo vrh Vezuva in del pobočja obrnjenega proti morju. Videi sem Katastrofalni izbruh je zanesljivo in vero¬ dostojno opisal rimski pisatelj Plinij mlajši. V obširnem pismu, ki ga je pisal znanemu rimskemu zgodovinarju Tacitu, opisuje, kaj TIM 4 • 80/81 181 je videl in doživel skupaj s svojim stricem Plinijem starejšim. (Plinij star. je napisal mnogo knjig, med drugim tudi obsežno delo »Naturaiis historia« o zgodovini narave in pojavov.] Plinij ml. poroča Tacitu o smrti svojega strica in med drugim takole opisuje strahoviti dogodek: »Stric se je dne 23. avgusta mudil v Mizeni kot poveljnik ladjevja. Popoldne je počival in bral v svoji sobi, ko je prišla moja mati in rekla, da je v daljavi videti zelo čuden oblak. Stric je takoj vstal in tudi sam opa¬ zil v daljavi v smeri Vezuva zelo velik oblak nenavadnih in spreminjajočih se barv. Takoj je vzel svoje pisalne tablice in ukazal pripraviti ladjo, da bi si to reč ogledal od blizu. Takrat smo začutili vse močnejše potresne sunke. Nek prijatelj mojega strica je sveto¬ val, naj zbežimo iz mesta. Ko smo odšli iz Mizene, smo videli, da ljudstvo beži, morje pa je bilo vse bolj razburkano. Najprej se je odmaknilo od obale, nato pa pridrvelo v velikanskih valovih nazaj in pri tem uniče¬ valo ladje in pristanišča. Pred nami se je dvigal velik črn oblak, v katerem so švigali bliski. Kmalu nas je oblak dosegel, stemnilo se je in pričel je padati pepel in kame¬ nje ...« 182 TIM 4 • 80/81 Odkritje Pompejev Potekala so stoletja. Spomin na strašno ka¬ tastrofo je počasi zbledel. Na rodovitni vul¬ kanski zemlji pod Vezuvom so zrasla nova naselja. Kmetje so dolga stoletja gojili sa¬ dovnjake, vrtove in vinograde, ne da bi slu¬ tili, da leže 20 do 30 m pod njihovimi polji pokopana starorimska mesta. Le kdaj pa kdaj so naleteli pri globljem kopanju na lepo klesane kamne, ki so jim prišli prav pri gradnji njihovih hiš. Šele leta 1709 so pri kopanju globokega vodnjaka našli prele¬ pe kipe in kamnite stopnice. Bili so ostanki rimskega amfiteatra v Pompejih. Vest o najdbah se je hitro širila. Prihajali so raz¬ lični koristolovci in odnašali ter prodajali dragocene najdbe. Šele leta 1860 so pričeli s sistematskim strokovnim izkopavanjem pod vodstvom arheologov. Odkopali so zlasti mesti Pompeje in Herkulanum. Najpomemb¬ nejša in najobsežnejša odkritja so opravili še v našem stoletju v letih 1924 in 1962, pod vodstvom profesorja Amedea Maiurija. Pogled v življenje rimskega mesta Tisti dan, ko je Vezuv prekril Pompeje /in Herkulanum z debelo plastjo pepela, se je zgodovina za ta naselja ustavila. Naj je minilo 1900 let ali pa le sto let, to je vse¬ eno. V zasutih mestih se po katastrofi ni nič več spremenilo. Po odkritju oziroma od- kopanju je bilo mesto prav takšno kot pred katastrofo. Seveda so bile stavbe bolj ali manj porušene, zlasti so se pod silno težo udrli stropi, vendar pa je bilo mogoče mnogo stavb strokovno obnoviti, iz hiš in stanovanj pa rešiti ogromno število različ¬ nih predmetov, ki so bili prav takšni kot takrat, ko so jih še uporabljali. Te predmete danes vidimo v muzejih, nekateri pa so TIM 4 • 80/81 183 shranjeni v rekonstruiranih stavbah. Zares je bilo treba ogromno časa in truda, da so odstranili debelo plast vulkanskega mate¬ riala, ki je pokrival mesto. Ulice in trgi so skoraj popolnoma ohranjeni. Izkopali so okoli 700 trupel ljudi, ki so se zadušili za¬ radi strupenih plinov. Trupla so najdena v enakem položaju kot so bili ljudje takrat, ko so umrli, četudi je truplo v tem času strohnelo, je ostal strjen pepel, ki je ob¬ dajal truplo. Treba je bilo le vbrizgati mavec v odprtino, pa so dobiti natančen posnetek trupla (glej sliko). Našli so trupla sužnjev v okovih, žensk, otrok, vojakov, rokodelcev v njihovih delavnicah, bogatinov im revežev. Obiskovalcu tega edinstvenega muzeja se na vsakem koraku odpira pogled v življenje prebivalcev rimskega mesta. V pekarski delavnici so našli še hlebce kruha v peči, v trgovinah najrazličnejše blago na policah, v lekarni zdravila v lončkih in razne instru¬ mente, v stanovanjih mnoge predmete za vsakdanjo rabo, različno posodo in orodje, pa tudi denar, nakit in druge dragocenosti. V svetiščih in palačah so dobro ohranjeni mozaiki in zidne podobe. Mlini za žito (ročni) in stiskalnice za olje so tako ohra¬ njeni, da bi lahko še danes služili svojemu namenu. Našli so na tisoče prelepih vaz, amfor in druge keramične posode. Ohra¬ njeno je tudi vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Vse ulice so tlakovane. Ulice imajo imena, hiše pa hišne številke. Ulice so ravne in se križajo pravokotno. Očitno je bilo mesto zgrajeno po urbanističnem načrtu. V mestu so javne zgradbe, trgovine, kopališča, knjižnice, krčme in dva amfi¬ teatra. Vse to velja tudi za manjše mesto Herkulanum, kjer so našli marmornate in bronaste kipe in dragocene dokumente pi¬ sane na zvitkih pergamenta. Danes so ulice Pompejev vsak dan polne turistov iz vsega sveta. Fotoaparati tles¬ kajo, filmske kamere brnijo, vodniki pa v vseh mogočih jezikih pojasnjujejo mestne znamenitosti. Veliki nemški pesnik Goethe je dvakrat obiskal Pompeje in je bil poln občudovanja nad dosežki antične kulture in civilizacije. No, z odkopavanji še nadalju¬ jejo. Doslej so odkopali v Pompejih im Herkulanumu kakih 80 % ulic in trgov. Pri izkopavanjih in rekonstrukcijah uporabljajo najnovejše tehnične in znanstvene metode. Morda bodo odkrili še kaj, kar bo obogatilo naše poznavanje rimske zgodovine, kulture in civilizacije. Žal vam ne morem govoriti o svojih oseb¬ nih vtisih. V nekaj letih sem dvakrat sta! pred vhodom v Pompeje, pa je bilo obakrat zaprto. Prvič zato, ker smo prišli prepozno, drugič pa zato, ker so uslužbenci stavkali. (Res smola.) Pač pa sem videl v muzejih mnogo čudovitih predmetov izkopanih v Pompejih in Herkulanumu. Nad Pompeji se še vedno dviga Vezuv in tu pa tam visi nad njegovim žrelom bel oblak. Ali je to svarilo? Vezuv je aktiven ognjenik. Po strahotnem izbruhu leta 79 pred n. št. je bilo še več manjših erupcij, zadnji dve v letih 1906 in 1929. TIMOVA FANTASTIKA • TIMOVA FAN Dušica Lukič kresnica prevedla: Nevenka Leskovšek Iv Matin, mladi dopisnik ilustriranega tedni¬ ka »HOD«, je Eleni predlagal, da bi medeni mesec preživela v znanem letovišču Rovi¬ nju. Bil je namreč mnenja, da bo izven sezo¬ ne ceneje kot v sezoni. Odločil se je, da bo najel privatno sobo, saj bi si sama lahko tu¬ di kaj malega skuhala in na ta način nekaj Privarčevala. Res je, da bi s tem denarjem - lahko kje drugje prebivala v najekskluziv- nejšem hotelu, kjer bi ustregli vsem njunim željam, a kaj ko to ne bi bilo v čudovitem, v svetu tako priljubljenem Rovinju. Elena je bila nad predlogom navdušena. Pravzaprav o tem sploh ni moglo biti dvo¬ ma. Če ne bi imela istih nagnjenj in pogleda na svet, danes ne bi odpotovala na poročno potovanje. Rovinj je Iva privlačil še zaradi ene stvari, ki pa je bila drugačna od tistih, ki so tja privabljale druge turiste. Rano otroštvo je preživel v Rovinju in na ta kraj ohranil naj¬ lepše spomine. Nastanila sta se pri gospe Mariji, ženski dobrega srca in pridnih rok. Počakala ju je 184 TIM 4 • 80/81 s cvetjem v sobi in toplim napitkom, z di¬ šečo belo posteljo in zaskrbljenim pogle¬ dom. »Bosta zadovoljna?« Zadovoljna? Premalo je povedano s tem. Bila sta presrečna. Čeprav je sezona uradno že minila, je bilo morje še toplo, saj je son¬ ce, kot da bi se zmotilo v koledarskem me¬ secu, peklo, žgalo in priganjalo v vodo zapo¬ znele turiste. Kopala sta se po mili volji, zvečer pa sta se sprehajala ob obali in za¬ ljubljeno mahala zvezdam ... »Poglej,« Iv se je v trenutku zaustavil. »Tam na zidu, prav pri vrhu, Elen. Poglej tisti bledo zeleni sij...« »Kako lepo! Kaj pa je to, Iv? Svetlika se kot da bi bil v steno vtisnjen drag kamen... kot zeleni briljant ... kako lepo,« se je na¬ vduševala Elen. »Kresnica, kresnica! Svetleči se črv. Otroci smo jih lovili.« »Črvi? Vem, da kresnice svetijo ponoči.« »Da, pravzaprav je to samička. Le na malo čudnem mestu je, saj so črvaste samičke navadno v travi, samci pa letajo ... ali pa sem že pozabil. Vendar, to mesto je previ¬ soko za takega črva ... in še na tako ravni, navpični steni je ... ne dosežem ga, zid je vsaj dvakrat višji od mene.« Objeta sta stala pred tem bledo zelenim bleskom, pod visokim kamnitim zidom, ki je varoval sprehajališče pred udori zemeljskih plazov ogromnega hotelskega kompleksa Leone. »Poglej, tvoja kresnica se prižiga in ugaša, kot da nam bi hotela nekaj namigniti, ha, ha, ha,« se je smejala Elen. »Kresnica nikdar ne utripa. Vedno se zelen¬ kasto fosf ... fosforno blešči ... res ...« Iv se je tudi sam začudil temu pojavu. Kresnica se je prižigala in ugašala tako kot ladje signalizirajo z lučmi. »Res je! Kot da signalizira...« je presene¬ čeno dejal Iv in jo ponovno brezuspešno skušal doseči z roko. Nazadnje je zamahnil proti njej. »Ugasnil si jo!« se je razžalostila Elen. »Nisem je mogel ugasniti. Morda je pa¬ dla ...« »Ne, ni padla,« se je razveselila Elen, »tam je, zopet sveti. Toda poglej, Iv, sedaj sveti drugače. Glej, vsa se blešči v modrem sija¬ ju, to ni več le svetlobno zrno...« »Tega nisem videl še nikoli,« je dejal Iv. »Tega črva moram ujeti ... če je to sploh črv ...« je vznemirjeno dejal Iv, ko je opa¬ zil, da je kresnica pričela utripati najprej rdeče, potem zopet modro, kot da bi z utri¬ panjem hotela nekaj signalizirati. TIM 4 • 80/81 185 »Poslušaj, Iv, pusti to svojo kresnico. Pojdi¬ va odtod!« Elen se je kar naenkrat počutila nelagodno. »Ne, hočem jo sneti in ti jo pokazati. Resni¬ čno boš razočarana, ko boš videla kresnico, saj ta čarobni sijaj prihaja od okornega rja- vorumenega črva.« »Sedaj je podoben sijaju dragulja in rajši bi na kresnico ohranila tak spomin,« je dejala Elen. »Toda tudi mene zanima, zmeden sem ...« ji je odvrnil Iv in se v želji, da bi jo dobil, poskušal ponovno povzpeti na zid. »Ne spominjam se, da bi kresnica kadarkoli tako svetila. Poglej, tale menja barvo in jakost svetlobe: modro, rdeče, zeleno ... utripa ... kaj je to? Moram jo ujeti!« »Ne, Iv, ne želim si tega črva. Pojdiva, pro¬ sim te!« Elen je postala zelo živčna in ni več hotela ostati na istem mestu. Toda Iv je bil vztrajen. »Poglej, to je cel mavrični spekter, ki v noči žari sam od sebe. Nič ne sveti na tega črva. Ta svetloba, te barve izvirajo iz kresnice; to¬ da kako more biti modra ... ali pa sem res že pozabil?« »Morda je to del biserne školjke, ki je ne¬ kako zašel sem ...« ga je mirila Elen. »Toda, nič ne sveti na tvoj košček školj¬ ke ...« »Razen zvezd, katerih svetlobo odbija, tako. Sedaj pa pojdiva!« ga je pozvala Elen, ki je bila vse bolj živčna. »Kako pa, da se ta tvoj košček biserne školjke premika? Poglej, premaknila se je!« Svetloba se je premikala. Počasi. Zopet je bila popolnoma zelena kot katerakoli kresni¬ ca na svetu. »Pojdiva, Iv, pusti jo že končno!« ga je kli¬ cala Elen, ki je kar sama nadaljevala pot. Iv jo je dohitel, bil pa je nekako odsoten. »Menda ne boš dejal, da te ta črv zanima bolj kot jaz?« se je ujezila Elena. Iv se je nasmehnil. »Kaj pa ti, menda ne boš dejala, da si ljubosumna na tega črva?« »Ne, Iv, toda nekako nelagodno sem se počutila. Bil si videti tako... kot da si vse to preveč zares vzel. Za trenutek si me pre¬ plašil.« »Tudi sam sem se preplašil, draga. Za tre¬ nutek sem celo začutil neko povezavo med kresnico in ...« »In?« »In tisto zvezdo tam zgoraj. Poglej, sveti prav nad nama.« »Kaj še, ti vedno sanjariš,« se je nasmejala Elen. »Utrujena sem, Iv, pojdiva nazaj.« »Pa pojdiva!« se je strinjal Iv. »Spotoma bova še enkrat pogledala, če ni kresnica kam padla.« Ko sta prišla do kraja, kjer sta jo prvič zagledala, sta jo zopet videla kako sveti z enakomerno zeleno svetlobo. »Poglej, Iv, tvoja kresnica še sveti, ni pad¬ la.« »Ni padla,« se je razveselil Iv. »Vidiš, bolje je, da je nisi prijemal. Morda bi ji storil kaj hudega pa čeprav ji tega ne bi želel. V temi bi jo verjetno zmeč¬ kal... revico.« Iv se je nasmejal. »Morda pa bi ona škodovala meni, a? Mor¬ da pa sovražnik z nekega skrivnostnega planeta išče nekega Iva? Na kaj takega nisi pomislila?« se je objemajoč Eleno šalil Iv. »Vidiš, kakšna si. Komaj nekaj dni si moja žena pa že bolj skrbiš za nekega črva kot zame.« Elena je v smehu sprejela igro. »Le kaj bi lahko tako velikemu medvedu napravil ta majhen črviček!« »Pa, lahko bi me opekel.« »Ali kresnica opeče?« »Običajno ne, mogoče pa je tvoja kresnica čarobna.« »To je tvoja kresnica,« je smeje dejala Elen. »Le kako bi ona tebe ...« »Ah ne, to je kresnica s tiste zvezde. Prišla je na zemljo preverit, če ji je ogledalce po¬ vedalo resnico.« »Kakšno resnico?« se je smejala Elen. »Pa, ogledalce ji je dejalo, da sijaj, ki celo z Zemlje zasenči sijaj vseh čarobnih kres¬ nic na tistem planetu, prihaja od neke Elen.« »Ha, ha, ha!« se je smejala Elen. »Že zdav¬ naj sem odrasla, toda še vedno imam rada pravljice. Ti pa si lahko izmisliš tako lepe pravljice, da se vedno znova zaljubim vate,« je dejala Elen in se še močneje privila k Ivu. »Elen, zakaj si vzdrhtela? Te zebe?« »Mogoče sem bila danes predolgo v vodi.« »Potem je najbolje, da pohitiva domov.« Gospa Marija ju je doma pričakala z začu¬ denjem. »Kdaj sta odšla? Kako, da vaju nisem vi¬ dela?« 186 TIM 4 • 80/81 »Popoldne, po spanju. Oglasila sva se vam, gospa Marija. Ali naju je kdo iskal? Je kaj pošte?« »Toda, kdo je v vaši sobi? Mislila sem, da sta se vrnila ...« se je čudila gospa Marija. »Nikogar nisva pustila v sobi.« »Ni vrag, da bi pisalni stroj pisal sam. Ho¬ tela sem vaju vprašati, kaj bosta jutri zaj¬ trkovala, ko pa sem slišala, da gospod Iv piše, nisem hotela motiti. Toda glej, njega pa sploh ni doma.« Elen in Iv sta se spo¬ gledala. »Morda naju je kdo obiskal?« »Nihče ni prišel, slišala bi...« je dejala gospa Marija, ki še sedaj ni mogla skriti začudenja. Iv je stopil do sobe in hitro odprl vrata. V sobi ni bilo nikogar. »Nikogar ni tu, gospa Marija. Samo dozde¬ valo se vam je. A za zajtrk bi pa jaz malo istrskega pršuta, Elen pa tisti domači ovčji sir. In mirno spite, res se vam je samo dozdevalo,« je ponovil Iv in spustil Eleno naprej, da je vstopila v sobo. »Ne, Iv,« je dejala Elen, ko je Iv zaprl vrata, »nič se ji ni dozdevalo. Tja poglej!« Pokazala je proti pisalnemu stroju, od ka¬ terega se mladi dopisnik ni ločil niti na poročnem potovanju. V stroju je bil papir in na njem natipkano besedilo: »Nisem črv ampak velikan. Prav imata, pri¬ hajam s planeta, katerega sta nocoj pre¬ poznala. Uganila sta tudi, da sem s signali potrdil svoj povratek. Toda to vaju ne za¬ nima. Res je veliko bolje, da se me Iv ni dotaknil. Lahko bi povzročil veliko, veli¬ ko škodo, saj je vsa moja masa stisnjena na velikost črva' in je teža ogromna. Iv me ne bi mogel držati, prav tako pa ne bi pre¬ nesel moje nizke temperature. Prav sta imela: na Zemlji sem moral preveriti neko stvar, toda ne tisto o Eleninem sijaju. Toda za vaju naj to ostane skrivnost, saj ne moreta razumeti, ker poznata le tri dimen¬ zije. Nisem sovražnik. Naša civilizacija ni agresivna. Vi tega še ne razumete.« Zaprepadena sta stala poleg pisalnega stro¬ ja in prebirala točne odgovore na vpra¬ šanja, ki sta jih izrekla pred tisto kresnico. »Le kdo bi to lahko napisal?« »Kdo bi lahko slučajno slišal najin pogovor in še pred nama prišel sem? Kako je lahko vstopil ne da bi ga kdorkoli videl?« Na¬ enkrat se je stroj premaknil. Valj se je kar sam od sebe vrnil na začetek in kot ne bi bil navaden pisalni stroj, ampak tele¬ printer, odtipkal podpis pod pismom: vajina Kresnica. Najprej se je zbrala Elen. »Hitro, Iv, dvigni telefon in se javi redak¬ ciji časopisa »HOD«.« Iv pa je medtem utrujeno sedel na najbližji stol. »Ne, Elen. Nihče mi ne bo verjel. Nimam dokazov.« »Kaj pa pismo, Iv? Pismo je dokaz!« »To pismo že ne, Elen. Napisano je s pisalnim strojem, in to z mojim pisalnim strojem. Poslali me bodo v redakcijo Zabav¬ nika in dejali, da »HOD« ne objavlja fan¬ tastičnih zgodb, čeprav so še tako lepe in neobičajne.« »Toda jaz bom potrdila. Iv, bila sva sku¬ paj,« ni odnehala Elen. »Nima smisla. Urednik mi bo dejal, da je tudi sam izkusil ljubezen in da dobro ve, kako zaljubljenci vidijo svet okoli sebe. Pa še dvoril ti bo ...« Pisalni stroj je ponovno začel pisati. Elen in Iv sta prebrala: Post scriptum: Iv ima prav. O našem srečanju je potrebno imeti dokaze. Te pa lahko predloži le tisti, ki pozna vse dimenzije. TIM 4 • 80/81 187 TIMOVI OGLASI • TIMOVI OG Kupim rabljeno šeststrunsko kitaro. Cena naj ne presega 1000 din. Toni Kajzer Mrvovo 22 62392 Mežica, tel. (062) 865-145 Kupim dob\ o ohranjeno CB postajo (40 kana¬ lov). Cena naj ne presega 4000 din. Jure Lampe Gorska pot 15 65280 Idrija, tel. (065) 71-262 Prodam malo rabljen instrument še v garanciji (Q, V, A, dB posredno tudi kapacitivnost) ita¬ lijanske firme CHINAGLIA-MINAR. Cena je 1500 din. Prodam tudi 10 zelenih LED diod po 10 din kos. Prvemu kupcu pa dam 10 LED diod zastonj. Janez Žagar Majaronova 10 61000 Ljubljana Prodam izhodne ojačevalce v kompletu (KIT) 50 W, 30 W, 25 W, 5 W (stereo HI-FI), predoja- čevalca in načrte ojačevalca, usmernika itd. Anton Goljuf Trg Svobode 79 66330 Piran Prodam stereo gramofon TOSCA-20 (5500 din), povečevalnik UPA-5 (700 din), foto snajper, apa¬ rat ZENIT ES, objektive HELIOS 44 in TAIR 3FS s prsnim stativom, kasetama, filtri, pasovi in kovčkom (5500 din). Sašo Kozarski Prečna 3 61230 Domžale Prodam letalski model ASW17 za 1500 din. Renato Korošec Tomšičeva 10 63320 Velenje Prodam HI-FI stereo gramofon ELAC (Tosca) brez ojačevalcev za 5.000 din. Gramofon je še v garanciji. Srečko Lindič Neža 14 61420 Trbovlje Prodam nov uplinjač CIPOLLA-car, z aksialnim Pomikom batka, za avtomobilske modele. Pri¬ meren je za motorje OPS-car 3,5, SUPER TIGRE (-X 21 car, -X 21 RE car). Premer sesalne izvrti- ne je 9 mm. Cena je 800 din. Toža Gaser p- Revolucije 1/b 64270 Jesenice, tel. (064) 815-37 Ugodno prodam naslednje LP plošče: dvojni albumi — John Travolta — Olivia Nevvton — John — Grease an evenin with John Denver in the beginning — The Beatles po ceni 150 din za kos. Enojne albume po 70 din: Nazareth — Greatest hits, ABBA — Greatest hits, Vicki Leandros — Apres toi, Demis Roussos — For- ever and ever, Mirelle Mathieu — L’amour^ et la vie, 16 top — Tien hits — različni izvajalci TOP of the pops — različni izvajalci ZO disco hits — različni izvajalci. Plošče so dobro ohranjene. Romeo Štrakl Gradišče v Slov. goricah 77 62235 Gradišče Prodam el. sheme različnih light-shovv. Primerno za začetnike. Cena za kompletno shemo 100 din (fotokopije originala). Nebojša Cekič Malejeva 1 61000 Ljubljana Prodam fleš VOC 350, možnost polnjenja prek omrežja ali baterij, s polnilcem NiCa baterij (800 din). Prodam tudi računalnik TEXAS SR-51-II za 1.500 din. Iztok Simčič Ul. 25. maja št. 20 66258 Prestranek Prodam več modelov motorjev: OS MAX III/15 RC (2,5 ccm) za 1.000 din; OS MAX 25 RC (4,07 ccm) za 1.200 din; HB 25 RC (4,07 ccm) za 1.300 din; STX-60 (rearexhaust 10 ccm) za 4.500 din; model RASANT (2—4 ccm) za 1.000 din; model MOSOUITO (2.500 mm) za 1.000 din; model ASW 17 (2.500 mm) za 1.200 din; RC DELFIN (10 ccm) za 1.200 din ter več trupov za ASW 19 A po 1.000 din. Motorji so še novi, mo¬ deli pa odlično ohranjeni, stari 1 leto. Delfini so še v kompletu (GFK Any + st. krila). Gorazd Glavič Legenska 36 62380 Slovenj Gradec Prodam 25 W spajkalnik (100 din); komplet ri¬ biškega pribora (600 din); ELEKTROPIONIR (150 din); smuči CR 803 S s SM vezmi (2.000 din) s palicami vred. Kupim pa dobro ohranjen gramofon (še raje pa zamenjam za zgoraj navedeni material), konden¬ zatorje: 2 X 50 iiF 20 V elektrolit, 2 X 100 uF 20 V elektrolit, 2 X 200 uF 20 V elektrolit, 2 X 500—600 (iF 20 V elektrolit. Upora: 700