DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne irankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem' delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 94
Sreda, 28. novembra 1934
Leto IX
Nameitencem
Dve novi naredbi
o zmanjšanju režijskih stroškov v industriji in bančnih zavodih
Novi naredbi, ki ju je izdal minister trgovine in industrije po odobre-nju ministrstva, dovoljujeta industriji in bančnim zavodom, da odpovedo kolektivne in tudi individualne pogodbe svojim nameščencem. Po teh naredbah je prosto, da se podjetja in delojemalci sporazumejo med seboj, zahteva pa podjetje lahko intervencijo, če ga režijski stroški preveč obremenjujejo. Končno se rešujejo spori pred razsodiščem (sodnik predsednik in prisednika po en delojemalec in en delodajalec).
Naredba sicer govori o eksistenčnem minimumu, na katerega se je treba ozirati.
Eksistenčni minimum v naši
veljavi pa zakonito niti ugotovljen ni,
ker v izvršilnem! redu določeni minimum 6000 Din letno, ki je pa tudi prenizek, še ni v veljavi.
Obenem določata naredbi, da ima Vsaka stranka pravico sicer zahtevati nov sklep, če se razmere izpre-mene.
Naredba se lahko uporablja za vse vrste podjetij, ki zaposlujejo nameščence, navedene v členu 324. obrtnega zakona ter na vse denarne zavode, ki velja zanje naredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, oziroma naredba o zaščiti kmetiških kreditnih zadrug.
Obenem je bila izdana oziroma podaljšana naredba o zaščiti denarnih zavodov z nekaterimi izpremem-bami.
Trideset let premirja?
V	francoskem zunanjem ministrstvu pripravljajo veliko diplomatič-n<J akcijo, ki naj bi zagotovila tridesetletno premirje.
Laval upa, da bi tak načrt uspel.
Glavno pa je, da bi se s tem preprečila revizionistična politika, ker bi se države morale obvezati, da ne postavljajo v tej dobi imperialističnih zahtev.
Laval bo pričel tozadevno akcijo po posaarskem plebiscitu in po rešitvi jugoslovansko - madžarskega spora zaradi krivde na umoru jugoslovanskega kralja.
Italijanski imperijallzem
Italijanski faSIsti so se spravili nad Afriko
Italiji diši Abesinija v Afriki, ki jo pa ščiti Japonska. Temi italijanskim namenom se Abesinci upirajo in se pripravljajo na odpor. V Gondaru so napadli italijanski konzulat ter ubili nekega italijanskega vojaka — domačina. In zaradi tega groze Italijani s kazensko ekspedicijo. — Kakor nam je znano, so bili pred desetletji pri neki taki »kazenski« ekspediciji v Abesiniji hudo tepeni. — Ampak povod za novo kazensko ekspedicijo so našli in to je glavno.
Vojna industrija financira obe ameriški meščanski stranki. V senatnem odseku v Washingtonu, ki preiskuje trgovino s smrtjo so ugotovili, da so baroni municijskih tovarn dali republikancem in demokratom v svrho agitacije nad pol milijona dolarjev v času od l. 1919 dalje.
Problem
socialnega zavarovanja
Pravico do zavarovanja imata nameSienec in delavec, oba
v enaki meri
Nekateri bj radi problem socialnega zavarovanja parcelirali in delili po teritorijih, družabnih stopnjah in stanovih. Če pa govorimo o problemu socialnega zavarovanja v naši državi, moramo načelno stati na stališču,
da je socialno zavarovanje potrebno za vse one državljane, ki žive od mezdnega dela, to so nameščenci in delavci vseh kategorij, v kolikor dopušča današnji razvoj družbe, da se organizacija tega zavarovanja z uspehom more izvesti.
Problem je sicer težaven. Gospodarske razmere so pa že toliko razvite, da more trezen opazovalec uvideti, da je problem aktualen. Izvedbo problema utegne deloma ovirati neuvidevnost gospodarskih krogov, deloma pa »politično« pikolovstvo elementov, ki hočejo natveziti javnosti, da je vprašanje za tega ali onega specialno, nujneje, drugačno, ali manj ali bolj važno.
Na dnevnem redu imamo razširjenje pokojninskega zavarovanja v
Ljubljani na vso državo in uvedbo starostnega zavarovanja za delavce.
Vrši se polemika o tem, ali naj se izvede enotno pokojninsko zavarovanje za delavce in nameščence ali ločeno za nameščence in delavce.
Načelno smo mi za enotno zavarovanje,
ker bi to imelo silne prednosti pred ločenim. Toda stanje stvari je danes tako, da je izvedba takega zavarovanja iz tehničnih in oportunističnih razlogov skoraj nemogoča. Zato je naše minimalno stališče, da naj se uvede in izvede oboje zavarovanje magari ločeno, vendar pa za vso državo in na način, da obstoječe ustanove, oziroma pridobljene pravice delavcev in nameščencev ne bodo trpele škode. V temi morajo biti edini nameščenci in delavci in je upati, da tudi na strani delodajalcev ne bo preveč odpora, ker tudi njim ne more biti vseeno, kakšen je socialni položaj nameščencev in delavcev. Državna uprava je pa še prav posebno in-teresirana, da pokojninsko zavarovanje izvede, ker je iz javnih sredstev nemogoče nositi naraščajoča bremena, ki so potrebna za socialno preskrbo delavcev in nameščencev, katerim novo zavarovanje lahko nudi vsaj skromno socialno zaščito v nujni potrebi.
To je problem, ki interesira delavce in nameščence cele države in temu problemu moramo posvetiti svojo agitacijo vsi, ki že imamo deloma to zavarovanje in tisti, ki ga še nimamo, čeprav bo stvar izpočetka or-ganizatorično nekoliko trpela in čeprav bomo morali nekaj malega žrtvovati v svojem' prestižu ali celo materialno.
Realizacija problema v čim popolnejši obliki mora biti naš prvi princip, toda realizacija pod vsakim pogojem.
Obstojajo teritorijalne razlike v socialnem in gospodarskem položaju v ^državi. Neresnično pa je, da bi južno gospodarstvo težje prevzelo to
breme kakor naše, resnica je le, da južno gospodarstvo težje pojmuje tako dolžnost. To pojmovanje bo treba šele importirati reakcionarnemu gospodarstvu, ki celo ob ugodnejših pogojih (hujši eksploataciji delavstva) producira kakor pri nas.
Vprašanje torej ni, ali naj se izvede skupno starostno zavarovanje za nameščence in delavce, pač pa ali se uvede in izvede ali ne.
Jako neumestno je torej v tcyn trenutku (»Slovenec«) ventilirati vprašanje, kateri »stan« je bolj imeniten: nameščenčev ali delavčev. To predvsem ni vprašanje trenutka. Če pa hočemo že biti konkretni, moramo priznati, da je socialni položaj nameščenca danes slabejši, kakor delavca. Navedimo samo primer: Neki obrat v L. je imel nameščenca, dobro kvalificiranega, z mesečno plačo 1200 Din. Podjetnik se je zasmilil sam sebi, pa je rekel nameščencu: Poišči si drugo službo; za tak denar, kakor jaz plačam, itak ne moreš ostati pri meni.« Sprejel je podjetnik drugega nameščenca, tudi dobro kvalificiranega, mu dal 600 Din mesečne plače in obenem s pogojem, da bo opravljal nekatere posle »gospodinjske pomočnice«. Ali ni ta nameščenec na slabšem kakor celo nekvalificirani delavec?
Ni sramotno delo, je plača.
sramotna
In če potem trdi klerikalni žurnalist, da to vendar ne gre, da bi se nameščenci vzporejali z delavci, ker pripadajo boljšemu srednjemu, stanu, potem ne vidimo v tem nič drugega kakor demagoško hauziranje s problemom, ki naj bi oviralo razpravo direktno o problemu samem.
Gospodarski razvoj je spravi!
nameščence prav na tisto stopnjo kakor so delavci.
In proletarizacije nameščencev ne bo pospeševalo socialno zavarovanje, ampak jo pospešuje gospodarski proces družabnega sistema in je v tem naziv »srednji stan« prav nič ne ovira. V boljših časih so si nameščenci in nekatere stroke res priborile boljši socialni položaj, toda danes zija neusmiljeno brezno socialne bede pred njimi, da padejo vanje in je le skupna in solidarna obramba delavcev in nameščencev v stanu napraviti jez pred še globljimi padcem.
In en tak jez1 je najširše socialno in pokojninsko zavarovanje.
Rekriminacije o temi, kakšne razlike so med delavci in nameščenci, nimajo pomena. Pokojninsko zavarovanje naj se razširi na vso državo, to je temeljna zahteva. Važna je oblika, važna je organizacija, toda bistvo to ni. Zaenkrat naj se uvede v sedanji obliki; kako bo nadaljnji razvoj, bo pokazal čas, dasi želimo, da bi bil najboljši in najpraktičnejši.
Nam in menda vsakomur je jasno, da je tendenca, da se javne samoupravne korporacije v državi organizirajo centralistično. Tej tendenci se ne moremo izogniti in bo naloga onih, ki bodo izvedli organizacijo, da vpoštevajo pri tem vse momente, da bo izvedba čimboljša
Marsejski memorandum predložen
Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je v pondeljek izročil marsejski memorandum tajništvu Društva narodov v Ženevi.
v Španiji
zapirajo borce za republiko dalje
V Španiji neprestano zapirajo osebe, ki so na sumu, da so se udeleževale zadnjega protestnega gibanja. Režim je popolnoma pod vplivom klerikalnega fevdalizma. Samo v Ovideo so zaprli nad 300 oseb.
ProtifaSistovske demonstracije v Berlinu
V Berlinu je ogromen cirkus, ki so ga antifašisti uporabili za protifa-šistovsko demonstracijo. Ko se je predstava začela in so ugasnile luči, so se raz galerijo oglasili klici v koru: »Proč z lakotno vlado!« Ker so se demonstracije ponovile, je bila predstava zaključena, izhode pa so zasedli SS-oddelki, ki so aretirali okrog 300 oseb.
HkH.Uu* 'Vi -»»CAv iVi, i..» i, /|.
Podatki o delu
V Rusiji 23 milijonov delavcev
Ruski centralni strokovni svet je izdal poročilo za VII. sovjetski kongres z ozirom1 na predstoječe volitve sovjetov. Poročilo pravi, da je politika industrijalizacije in kolektivizacije kmetijstva zmagala. Število zaposlenih delavcev in nameščencev,
je naraslo na 23 mllijohov,
dočim jih je bilo še 1931 le 17 milijonov. Mezde se neprestano višajo, znašajo pa od 60 do 700 rubljev. Mezdni fondi, ki so znašali 1931 v celotnem gospodarstvu 21 milijard rubljev, bodo znašali 1934 že 41 milijard. Povprečna mezda je v tej dobi narasla od 93 rubljev na 148 rubljev.
Za stanovanjske stavbe se je porabilo v štirih letih 5552 milijonov rubljev. Socialno zavarovalni proračun je narasel od 2850 na 5300 milijonov. Tudi skrbstvo za otroke se je v teh letih izboljšalo, za katero se je izdalo 1934 nad 840 milijonov, dočim v letu 1931 komaj 45 milijonov. Na vseučiliščih ie bilo 272.000 slušateljev, sedaj jih je 420.000. Za telesno vzgojo se je izdalo strokovnim organizacijam 1931 16 milijonov, 1934 pa 48 milijonov. (»Prager Presse.«)
in da bo enako strogo ščitila pravice članov in tudi rigorozno vztrajala na izvrševanju dolžnosti napram onim, ki bi hoteli zavarovanje sabotirati. To so stvari praktičnega izvajanja zavarovanja.
Gre torej za uvedbo zavarovanja in samo za to
v sedanjem položaju. O drugih stvareh pa se bodo delavci in nameščenci še pomenili; zakaj boj za to zavarovanje je majhna epizodica iz bojev za socialne pravice.
In samo n^to točko je treba naperiti sedaj vse sile, ker je vprašanje nekak temelj nadaljnji socialni politiki.
2000 udeležencev na
veličastni manifestaciji sociali* stičnega delavstva v Mariboru
Proslava 25 letnice tivolske resolucije
Mariborsko marksistično delavstvo je dne 25. oktobra svečano proslavilo 25 letnico »Tivolske resolucije«, ki vsebuje narodnostni in državno? politični okvirni program jugoslovanske socialne demokracije in je bila sprejeta na konferenci jugoslovanskih socialno demokratičnih strank dne 21. in 22. novembra 1909 v Ljubljani, v hotelu »Tivoli«.
Zavest in zvestobo socialistični ideji je pokazalo mariborsko delavstvo tudi o priliki nedeljske proslave, katero je priredil Krajevni medstrokovni odbor v Mariboru. Velika »Unionska« dvorana je bila nabito polna delavstva in se je opažala zlasti lepa udeležba tudi s strani ženstva. Manifestacijo je otvoril predsednih Krajevnega medstrokov-nega odbora (Strokovne komisije), s. Adolf Jele n, nakar je zaigrala železničarska godba ter zapel združeni pevski zbor pod vodstvom; g. Karola C i b i c a »Delavski pozdrav«.
Sledil je referat s. dr. Celestina Jelenca iz Ljubljane o historičnem pomenu socialistične jugoslovanske resolucije.
Poročevalec sodrug dr. Jelenec je povdaril:
»Jugoslovanski proletarijat je deklariral svojo voljo za popolnim zedinjenjem vseh Jugoslovanov na Balkanu že pod habsburškimi diktatorji, ko je bilo to še nevarno, mnogo prej, kakor vse meščanske stranke,
ki bi rade danes očitale jugoslovanskemu proletarijatu anacionalnost in premalo patriotizma.«
Socialistične stranke so si bile vedno edine radi Jugoslovanstva
Po prevratu se je sicer socialistična stranka cepila na več struj/ Nobena socialistična frakcija ni menjala svojega programa glede jugoslovanskega edinstva, ampak so vse socialistične grupacije ostale pri programu, ki ga je sprejela socialnodemokratska stranka o zedinjenju vseh južnih Slovanov s tivolsko resolucijo že leta 1909 v Ljubljani«.
Nato je govoril se s. Josip P e-tejan, o najaktualnejših socialnih vprašanjih delavstva v Jugoslaviji ter zahteval od vlade pozitivne ukrepe proti brezposelnosti in za izvedbo socialnega zavarovanja, zlasti starostnega, ki ga v Jugoslaviji še vedno nimamo. Stvarno je referent zavračal pojave fašizma, ki so baš za Jugoslovane najnevarnejši eksperiment. Govornika je masa delavstva ponovno prekinjala z navdušenim aplavzom.
Manifestacija je končala z novo mogočno delavsko pesmijo združenega pevskega zbora ob spremijeva-nju železničarske godbe ter zapustila ob zaključenem govoru predsednika s. Jelena pri delavstvu najgloblji vtis.
K proračunski debati v parlamentu
Beden položaj upokojencev tobafnega
monopola
Ameriška ..Prosveta" in Jugoslavija
9*
Nedavno tega smo čitali v nekem nacionalističnem listu poziv oblastim, da naj prepovedo uvoz glasila slovenske narodne podporne Jednote v Čikagi, »Prosveta«, radi njenega državi sovražnega pisanja. Nimamo namena zagovarjati »Prosveto«, ker nimamo za to od nikogar nobenega pooblastila, kljub temu pa smatramo za svojo dolžnost, da seznanimo javnost s stališčem, ki ga zavzema okle-vetano glasilo do Jugoslavije. V št. 216 »Prosvete« čitamo:
Preostaja nam malo časa in še manj volje, da bi se prepirali s hrvaškimi komunisti o »nacionalnem oslobodjenju« Slovenije, Hrvatske, Črne gore in Macedonije, sploh o razdrobitvi Jugoslavije na pet ali šest drobnih koščkov, kar oni hočejo. »Nacionalno oslobodjenje« te vrste je njihova zadeva — in pa zadeva hrvaških nacionalistov-separa-tistov, ki iščejo to »oslobodjenje« s pomočjo ogrskih in italijanskih fašistov! — ni pa zadeva »Prosvete«. Če misli glasilo hrvaških komunistov, da nas je zadelo v živo, ko piše, da »uredniki Prosvete zaslužijo pohvalo belgrajskega režima in orden belega orla« ter druge slične traparije brez glave in repa, se moti. To so fraze, ki pri nas nič ne pomenijo. Kar pri vsem tem nas zanima, je dejstvo, da se za »nacionalno osvoboditev« Hr-
vatske in Slovenije — in ekonomsko razdrobitev Jugoslavije, ki je še taka, kakršna je geografsko danes, ekonomsko revna in nezmožna, da bi se sama industrijsko razvila (kako zmožni bi bili šele posamezni »nacionalno svobodni« kosi te Jugoslavije!) — ogreva tudi Mussolini in ogrevajo se dunajski klerofa-šisti!
*
Seveda je »Prosveta« prinesla med ostalimi poročili v zvezi z atentatom tudi vesti, ki so jih tedaj širile ameriške časopisne agencije in je kot informativni list to tudi morala storiti, da zadovolji svoje čitatelje.
Na podlagi zgornjih izvajanj pa se vsakdo lahko sam prepriča, ali je kdo upravičen napadati »Prosveto« radi njenega »državi sovražnega stališča«.
Volitve v Franciji
Glavni odbor socialistične stranke v Franciji se je te dni bavil z bodočimi parlamentarnimi volitvami (1935). V nedeljo, 25. t. mi. se je sestal kongres stranke, ki je odločeval o tem, ali bo mogoče v volitvah enotna akcija socialistov in komunistov, ali ne. S tem, da je Rusija odklonila priznanje ruskih socialnih demokratov, je položaj jako otežkočen.
V	osnutku državnega proračuna za leto 1935-36 je predvideno 11 milijonsko povečanje izdatkov za pokojnine in invalide. Ker bo prišlo v bodočih dneh do proračunskih debat v parlamentu, želimo opozoriti na pereče vprašanje upokojencev tobačnega monopola. Sicer so upokojenci tobačnih tovarn že neštetokrat dvignili svoj glas za izboljšanje svojega nad vse bednega položaja, vendar so ostala vse do danes njihova prizadevanja »glas vpijočega v puščavi«. Ne bomo naštevali, kaj vse so podvzele organizacije na merodajnih mestih za končno ureditev pokojnin teh siromakov, ugotavljamo le, da s sedanjimi prejemki tobačnemu upokojencu še daleč ni zagotovljen najnujnejši življenjski minimum. Vzemimo konkreten slučaj uslužbenca tobačnega monopola, ki po polnih 35 letih službe prejema mesečno pokojnino v znesku 320 dinarjev in razen tega nima nobenih drugih dohodkov, niti premoženja ali orihrankov. V^teh časih neznosne draginje in splošnega pomanjkanja bi taka pokojnina zadostovala kvečjemu za stanovanjsko najemnino. Vpoštevati je namreč treba, da je monopolski upokojenec v večini slučajev navezan na bivanje v mestu ali najbližji okolici mesta, kjer je bilo torišče njegovega aktivnega delovnega razmerja.
Večina upokojencev je za samostojno pridobivanje življenjskih sredstev fizično nesposobna,
a v kolikor bi bila še sposobna, ne more najti zaposlitve radi latentne brezposelnosti. )•«**• ■-	m	v
Ali so ti •• > * resnično zaslužili, da po tolikih letih zvestega dela v državnem podjetju na stara leta nimajo niti za vsakdanji kruh? Pravilnik o pokojninah in podporah upokojenega monopolnega delavstva iz
,;c!
1. 1927 predvideva za delavca monopolne režije,
ki je prebil 40 let v tobačni tovarni, 89 Din temeljne pokojnine in 250 Din doklade; skupaj torej 330 Din mesečno.
Toliko prejemajo »*.-■»•?-—* ^ služkinje, ki imajo razen tega še popolno oskrbo pri svojem delodajalcu.
Nedavno so organizacije predložile upravi monopola v Beogradu načrt radi regulacije pokojnin tobačnega delavstva. Ta načrt vsebuje ka-tegoriranje upokojencev in zvišanje pokojninskih doklad do take višine,
da bi bilo monopolskim upokojencem omogočeno vsaj skromno, od privatne podpore neodvisno življenje.
Obljubljeno je bilo, da bo predloženi načrt poslan na vpogled Delavskim zbornicam, ki nai bi napravile k načrtu svoje opazke oziroma dopolnila, nakar bi se formuliral definitivni zakonski osnutek novega pravilnika o pokojninah in podporah upokojencev monopola. Dasi je zadeva nujna, vendar so merodajni činitelji ubrali po stari navadi zopet birokratično pot in se bo stvar vlekla v neskončnost. Na vrata pa trka zima, ki prinaša siromakom nove težave in nejevolje. Bilo bi več ko človeško, da bi gg. poslanci v proračunskih debatah spravili na dnevni red tudi vprašanje upokojencev tobačne režije in g. finančnega ministra pripravili do tega, da bi sc izboljšanje položaja teh revežev rešilo še tekom proračunske debate, ker se morajo, v to svrho votirati tudi potrebna sredstva.
Andrej Ropret,
upokojenec tobačne režije.
Ali si ie poravnal naročnino? Ako Se ne, stori
tako) svo|o dolžnosti
Doma in po svetu
Pritožba Jugoslavije zaradi marsejskega umora se utegne obravnavati že na sedanji seji Društva narodov, ki se sestane dne 3. ali 4. decembra. Sklepalo se bo vsaj o taktiki, kako naj se pritožba reši. V diplomatskih krogih so mnenja, da v tej zadevi ne pride do resnejšega konflikta.
Spominska plošča žrtvam na »Suhem bajerju«. V nedeljo so odkrili na vojaškem strelišču (suhem bajerju) pod Golovcem žrtvam1 avstrijske soldateske spominsko ploščo. Tam je bilo ustreljenih okoli petnajst »izdajalcev«, oziroma sovražnikov stare monarhije opravičeno ali neopra-čeno. Kdo bo to dognal ?
Avstrijske legije v Nemčiji razpuščene. Kakor znano, so avstrijski fašisti bežali v Nemčijo. Tam so organizirali avstrijsko legijo, ki je štela nad 6000 mož s sedežem v Mona-kovem. V legiji so neopravičeno za-
pravili okoli dva milijona dinarjev. Nemci so se žrtev naveličali in legijo dne 1. decembra kratkomalo razpuste. Voditelja Frauenfelda je Hitler pozval v Berlin, da se opraviči, kar pa ne bo nič pomagalo.
Kako prisegajo čehoslovaški vojaki. Tekst prisege čehoslovaških vojakov glasi; »Prisegamo, da bomo drug drugega ljubili, da boqjo eden drugemu zvesto stali ob strani, da se v nevarnosti ne bomo zapustili, ampak se do konca branili tako, kot nami veleva moška čast in zavest državljanskih dolžnosti.« — Tekst te prisege je torej precej različen od teksta prisege v drugih državah.
Plebiscit v Posaarju. Nemčijo silno vznemirja stališče Francije, ki, kakor se zatrjuje tudi v slučaju, ako bi plebiscit izpadel v korist Nemčije, ne namerava odstopiti Posaarja poprej, preden ne bo Nemčija poravnala vseh obveznosti, ki so s Posaar-jem v zvezi.
Tone Maček:
119
Ni se dal izravnati, pustili so ga kakor je bil. Eden je pa stal pokoncu, pritisnjen ob steno, za katero se je bil v usodnem trenutku najbrž oprijel in ga je tako zasulo. Odkopali so ga in podprli tisti črni, ožgani štor s koli, da se ni prevrnil. Hoteli so pustiti trupla tako kakor so jih našli, da jih vidi komisija.
Napredovali so počasi, delo je bilo težavno. Sproti so si morali utrjevati strop. Mesto lesenih prečk so potegnili pod strop stare železne tračnice, preko njih pa so potegnili pločevino. Leseni opaži ne bi dolgo vzdržali. Močni leseni podporniki, ki so nosili železno stropno ogrodje, so bili s posebno snovjo impregnirani, da jim ogenj ni mogel škodovati.
Čez dva dni so izpraznili že večino zasutega izkopa. Oprezno so se
bližali ostenju, kjer bi morali najti ostale tri žrtve. Ob steni, kjer je zasulo nesrečnega Dramšeka, so med skrbnim razkopavanjem našli nekaj večjih ožganih kosti in očmelo lobanjo. To je bilo vse kar je ostalo od mladega, veselega in prijaznega fanta. Vendar pa nihče ni vedel, čegave so te kosti, ker so tisti, ki so se y trenutku, ko se je zrušil prvi zasip, ostali na izkopu vsi mrtvi.
Medtem je tudi ostala partija, ki je kopala nov rov z južne strani, prodrla do kraja. To se je takoj blagodejno občutilo; kakor svinec težak in s strupenimi plini nasičen zrak v prostoru, ki ga tudi vetrenjače niso mogle razgibati in osvežiti, se je takoj začel čistiti. Dihanje je postalo znosnejše. Čutila se je zračna cirkulacija. Proces tlenja se je pospešil, tu in tam so se pojavili na kupih preostale sipe grebeni žive žerjavice, iz katerih je zdaj pa zdaj vzhlipnil plavkast ognjen zubeljček, vročina
je tu in tam postala še hujša, a možje so vendar občutili veliko olajšanje.
Ostala je še zadnja, visoka barie-ra tlečega zasipa, ki ga je bilo treba odstraniti. Spravili so se nad njo z združenimi močmi, z obeh strani. Ker je radi novega prepiha pričela nevarno žareti so od obeh strani naravnali nanjo iz cevi močne curke vode. Zašumelo je in zacvrčalo in prostor se je napolnil z gosto vročo paro, da so za nekaj časa morali vsi zbežati. Ko se je zrak izčistil so spet šli na delo. Vrh kupa je tvorilo kadeče se blato, v notranjosti je pa še dalje tlelo, vendar najhuje je bilo premagano.
Skrbno so pregledovali vsako lopato grušča, predno so ga vrgli v voziček, ne bi li kje našli ostankov zadnjih dveh nesrečnih žrtev. Našli niso ničesar. Šele proti koncu, ko je bil že skoro ves zasip odstranjen, so
čisto pri tleh našli sežgane podplate škornjev, ki so bili nagosto podkovani z velikimi žeblji. Ti žeblji so se od vročine stopili in se sprijeli in stvorili čudno hrapavo ploščo, kakor kos železne'žlindre. Nekoliko vstran so pa izbrskali iz sipe par podkev* kakor jih mnogokrat nosijo rudarji pribite na petah svojih škornjev, lu-di tem se je poznalo, da «° v ognju, ohranile pa so še svojo obliko.
Ničesar drugega niso našli od obeh rudarjev, ki s^a nekdaj nosila ta obuvala. Postala sta^ prah in pepel, predno so ju položili v zemljo.
Zavili so ostanke ponesrečenih, kolikor so jih našli, v ponjave, te so zložili v vozičke in jih ponoči spravili ven, ko je kolonija spala. Spravili so jih v malo mrtvašnico poleg male rudniške bolnice, ki so jo nato zaklenili, da ni nihče brez vednosti strežnika mogel vanjo.
(Dalje prihodnjič.)
Knjige Cankarjeve družbe
' (Konec.)
Peta knjiga je naš običajni Koledar.
Gradivo, ki je letos v njem zbrano, predstavlja zaokroženo celoto: borbo proti fašizmu. Odlomek romana »Iz tretjega carstva« od Walterja Schonstedta, nam slika Strahotno divjanje ,r nacijonalno-socijalistič-nih tolp v Nemčiji proti marksistom. Preve,-del Talpa. Angela Vodetova se nam; predstavlja z daljšim člankom »Fašizem in žena«, ki bi ga morala prečitati vsaka slovenska žena, da se seznani z bistvom fašizma, ki, dokler je v opoziciji obljublja vsem ljudem, tudi ženam, zvezde z neba, ko pa pride na oblast, pa hitro zadrgne mošnjo svojih obljub in vrže ljudstvu svoj jarem na vrat, ženo pa potisne popolnoma v srednjeveško suženjstvo. V Vodetovi smo dobili odlično boriteljico za enakopravnost žene. Napisala je tudi knjigo »Žena v današnji družbi«, o kateri bomo še prihodnjič Poročali. Sledi članek Karla Marxa »O malomeščanstvu«, zatem pa novela »Lisjak« od Ignazia Siloneja, ki je čitateljem »Svobode« znan po svojem romanu »Fontama-ra«. (Prevedel Talpa.) Od istega pisatelja [e tudi nadaljnji informativni članek »Fašizem in katoliška cerkev«, iz katerega spoznamo vse tajne vezi med obema vodilnima silama v Italiji. (In tudi drugod, ker redko fašistično blebetanje v našem katoliškem tisku je le preračunano manevriranje, ki pa paznega zasledovalca ne more Preslepiti. Treba se je samo spomniti naših rojakov na Primorskem in Koroškem.) članek je opremljen z uspelimi karikaturami. (Prevedel Talpa.) B. Traven (znan Svobo-dašem po romanu »Zaklad Sierre Madre«) nam v črtici »Diplomati« opisuje razmere v Mehiki pod bivšo diktaturo Diaza. Brihtni Mehikanci so se takih pijavk za vselej otresli. (Prevedel Talpa.) Najobširnejši je Talpin članek »Revolucionarno leto 1948.«, opremljen z mnogimi sodobnimi ilustracijami. Njegovi zgodovinski članki se odlikujem po preciznem podajanju dejstev ter do-ntacem in lahkoumljivem slogu. Pozna se, da se mož dobro poglablja v snov, ki jo obdeluje. Naš sodrug Ivan Vuk-Starogorski nas letos v svoji reportaži »Na obisku pri mogočnih robotih«, vodi skozi jeseniške plavže, opisuje nam težak in nevaren proces pridelovanja _ različnih oblik sirovega železa, opisuje nam delovanje mogočnih strojev v prostranih dvoranah velike tovarne, pa tudi trpljenje onih, ki so obsojeni, da v njih za kos kruha prodajajo svojo mladost in zdravje. — Lani nas je povedel v steklarne v Rogaški Slatini, letos na Jesenice, prihodnjič nam pa pokaže mogoče še Trbovlje, ali Mežico-Črno, ali Ruše. Na ta način se spoznavamo in vemo drug drugega ceniti. — Sodrug B. K. nas vodi v svojem potopisu »Preročišče v Delphih« z izletniškim parnikom na zanimivo potovanje v Grčijo, polno sledov in spominov na nekdanjo slavno antično dobo. Rod grških modrijanov tudi danes ni prestal filozofirati in razmišljati. Njegova filozofija se pa danes imenuje marksizem. Avtor se s ta-mošnjimi proletarci v njihovem jeziku ni mogel sporazumeti, ko pa jim je zažvižgal melodijo »Intemacijonale«, so ga objeli kot svojega sodruga in so ga naenkrat v vsem
razurtieli. Internacijonala vstvarja iz vseh narodov brate. — Leon Detela nam v članku »O bistvu življenja« tolmači nastanek življenja in živih bitij iz enostaničnih bitij, bakterij, do popolnosti živalskega, oziroma človeškega organizma. Pojasnjuje nam nastanek življenja in njega smrt. Lahko umljiv pouk iz elementarnega naravoslovja.
Pesmi so prispevali Mile Klopčič: Ceste pred pomladjo in Blazni France; Tna Slokanovi: Na trgu in Njegov obisk; Sol: Pesem nezaposlenih.
Od domačih ilustratorjev, zastopanih v Koledarju, moramo omeniti predvsem Lju-bivoja Ravnikarja (ki je priredil tudi zelo učinkovito naslovno stran Koledarja v dveh barvah) s svojo pretresljivo risbo »Gladovna stavka« rudarjev v podzemlju. Maksim Sedej je zastopan s tremi novimi linorezi, ki smo jih že lansko leto na tem mestu radi njihove svojske originalnosti pohvalili. Letos je vzbudil ž njimi pažnjo tudi na razstavi v Zagrebu. Peter Loboda je napravil iz mavca markantno glavo Ivana Cankarja,' ki je v Koledarju fotografirana.
Naj mi bo dovoljeno našteti še par ne-dostatkov v Koledarju, ki sem jih že lansko leto omenil: preko bornega koledarčka na eni strani bi se še prešlo, čeprav bo mar-sikak delavec pogrešal par praznih strani za beležke. Izostanek kazala se pa ne more oprostiti. Ta je neobhoden pri knjigi s tako pestro vsebino. Preden najdeš kako stvar, moraš celo prelistati. Enako Pogrešamo tudi letos običajnega opisa najvažnejših dogodkov v minulem letu širom sveta. Koledar ne more biti samo književni almanah, ampak tudi letopis, časopise malokdo hrani, koledar se pa tudi v poznejših letih večkrat prelista, ko se želi človek poučiti o preteklosti. Upamo, da se bo v prihodnje to vpoštevalo. Tudi se mi zdi krog Koledarjevih sotrudnikov preozek: ne samo, da ni niti enega srbohrvatskega prispevka, tudi naši domači so redki. Od desetih prispevkov v prozi jih je sam urednik prispeval šest. Če pomislimo, da je istočasno moral prevesti tudi oba zvezka Bee-rove zgodovine, je to vsekakor prehuda obremenitev. Ne smeli bi pustiti, da nam tako odlične sile prehitro obnemorejo. Naj bi se vsako leto pravočasno poskrbelo za delitev dela, ker ne verjamem, da bi ne našli v naših krogih še koga, ki bi mogel kaj prispevati. Kje so vsi tisti, ki jih je urednik naštel v prvem letniku Koledarja v svojem članku »Slovenska socijalna književnost«? Menda še niso vsi pomrli? In če bi, ali si nismo znali v tem času vzgojiti nobenega naraščaja? Ne verjamem. Samo prilike nima, da bi mogel pokazati in razviti svoje sposobnosti.
O tem vprašanju bi bilo treba razmišljati, da nam ne bodo nasprotniki vedno očitali, da prodajamo samo importirano socijal-nost. Sicer nam bodo to vedno očitali, pa naj damo kdove kako »umetnino«, ker smatrajo identično s slovenstvom samo klerikalizem in hura-patrijotizem, vendar bi lahko pokazali, da tudi mi nismo morda impotentni in bi lahko zavezali vsaj najnesram-nejše jezike.	T.	M.
Mariborska Železničarska stanovanja pred
sodiščem
Tožba dunajske zadruge odbita
V	Mariboru so si znali pred vojno železničarji s svojo strokovno in celo vrsto drugih železničarskih organizacij priboriti marsikatero dobroto, od katere še živijo danes, ko so železničarske organizacije žal na tleh. Med drugim so si ustanovili železničarji pred vojno tudi takozvano »Občekoristno splošno stavbeno stanovanjsko in naselitveno zadrugo, ki je imela svoj glavni sedež na Dunaju, a je zidala po vseh večjih krajih lepe stanovanjske hiše za železničarje.
Posebno lepi dve hiši je postavila ta Zadruga tudi v Mariboru, in sicer v Kejžarjevi ulici (v Melju) s 14 stanovanji _ in v Betnavski ulici z 48 stanovanji, torej skupaj 62 stanovanj.
Naše ministrstvo financ je leta 1924 dovolilo tej dunajski zadrugi davčne olajšave pod pogojem, da se morajo poslopja do leta 1964 uporabljati za delavska stano-vališča in v blagor delavstva. Zadruga ima med železničarji v Mariboru še precejšnje število članov, ki so pred vojno z vplačili zadružnih deležev pomagali graditi te hiše s svojo zlato valuto, da bi imeli na stara leta v svojem železničarskem domu cenena in zdrava stariovanja. Vodstvo zadruge na Dunaju pa je nekako pozabilo na to žrtev mariborskih zadružnikov in jim ni pošiljalo vsa leta niti poročil o delovanju zadruge, in zlasti niso imeli mariborski člani razen enega nobenega vpliva na upravo hiš, niti stanovanj v hišah. Vsled tega so se proti zadrugi množile pritožbe.
Banska uprava je vsled tega pred meseci imenovala zadrugi v Mariboru za upravo hiš
komisarja in upravni odbor,
ki ga: tvorijo obrtnozadružni nadzornik g. Ignac Založnik kot zastopnik vlade in predsednik odbora, ter člani železničarji Lorger Simon, Bibič Martin,’Zupanc Jožef in Bizjak Ludvik. Ta odbor je prevzel upravo hiš in s tem tud pobiranje najemnine s 1. julijem t. 1.
Dunajska zadruga pa je vložila nato Proti navedenim 4 železničarjem Lorgerju, Bibiču, Zupancu in Bizjaku po dr. Blankeju
tožbo na okrožno sodišče,
da jim isto prepove nadaljno razpolaganje s hišo in denarjem: Vrednost te tožbe so
ocenili z Din 25.000.—. Toženi odborniki so pri razpravi po svojem zastopniku dr. Avg. Reismanu ugovarjali, da so oni le organi Banske uprave in so poslovali le v njenem imenu ter jih radi tega lastnica hiš sploh ne more tožiti. Če smatra zadruga, da odlok ni upravičen, se naj tožnica obrne s tožbo proti banski upravi.
Okrožno ^sodišče se je priključilo tem ugovorom toženih, tožbo zavrnilo in ugotovilo, da so upravljali toženci posle, ki jih smatra zadruga kot nedopusten poseg v njeno lastnino, le kot organi, postavljeni od državne uprave v javnem interesu in v okviru delokroga, določenega od banske uprave. Zato toženi ne odgovarjajo osebno za ta dejanja, ampak le oblast, od katere so toženi imenovani. Tožeča zadruga mora Plačati nastale stroške. — Razven te tožbe je vložila zadruga proti istim odbornikom še tudi dve tožbi na vrnitev pobrane najemnine pred sreskim sodiščem. Te pravde Pa še niso končane.
Ljubljana
Poneverbe v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. V gornji zadevi smo še zvedeli, da Strojne nimajo poravnane niti pare škode. Umaknile pa so predlog na progon proti Strick-bergerjevi in Florjančiču očividno zato, ker si niso obetale od cele stvari drugega kot moralno škodo, ker je kapitalistično časopisje tako senzacijonalno o stvari poročalo in skušalo stvar celo politično izrabiti. Proti Govekarju pa je po naših informacijah progon ustavljen zato, ker se je izkazalo, da ni ničesar zakrivil in bi bil oproščen. Delavski in uradniški fond, pri katerem; je Strickbergerjeva tudi nekaj manipulirala, je bil glasom ugotovitev v kaz. spisu z dnem 31. 7. 1928 popolnoma v redu ter naložen v skupnem znesku Din 229.562.30.
Beda progovnega delavca na koroški progi
Iz pripovedovanja železničarja pri zaslišanju
Maribor, novembra 1934.
Jaz sem z drugimi delavci vred razložil zastopniku direkcije vse moje gorje, ki je povzročilo, da sem; bil prisiljen tožiti za svojo razliko. Imam namreč doma bolno ženo. Razen tega sem prišel vsled številnih izstavitev v take dolgove, da so me začeli trgovci tožiti in rubiti.
Zaslužim namreč sedaj komaj nekaj nad 400 Din
in moram s tem rediti sebe in ženo. Vsled tega sem si moral vzeti tako stanovanje, da ga odslužim z delom, pa mi vseeno ne ostane toliko od plače pri progovni sekciji, da bi mogel kupiti za oba hrano in obleko.
Do sedaj je veljal odlok, da bomo delali ta mesec samo 14 dni, včeraj pa je že prišlo do direkcije obvestilo, da bomo delali
vse dni ta mesec. £a december pa še ne vemo, koliko bomo SPfelali. Po prvotnem obvestilu bi odpadlo rra december Rbmaj kakih 8 delovnih dni. Zaslužim na dan 28.80 Din. Od tega pa mi še odtegnejo za bolniško blagajno, za provizijski sklad, za usluž-benski davek in 1% prispevek k uslužben-skemu davku, t	—c—	——	»o«,«, #«,.
m* ,. 'i— če bi dobil takoj vso razliko, bi si lahko nabavil za zimo obleko, zabelo, drva in podobno, kar vse nujno rabim, ker sem brez zimske obleke, zabele in kurjave.
Tako podobno so slikali zastopniku; direkcije državnih železnic svoje bedno stanje tudi moji tovariši, ----------- .	•-
. •— . Dolžni so vsi povprek, samo da je pri nekaterih še hujše, ker imajo otroke. Tako ima eden tovariš celo 6 otrok in zasluži komaj 32 Din na dan, od katerega zaslužka pa mu seveda tudi odtegnejo za davek, bolniški fond, pokojninski fond itd.
Akcija za obrambo pravic vseh vrst privat*
nih nameščencev
Vsem privatnim, trgovskimi in farmacevtskim nameščencem(kam) v Mariboru sporočamo, da se je med Zvezo privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnico Maribor, Zvezo bančnih, zavarovalnih, industrijskih in trgovskih uradnikov, pododborom Maribor, Društvom odvetniških in notarskih uradnikov, Pomočniškim; odborom Združenja trgovcev v Mariboru in Klubom farmacevtskih saradnika v Mariboru, dosegel sporazum, na podlagi katerega se je organiziral Medstrokovni odbor, v katerega odpošlje vsaka izmed imenovanih organizacij po tri svoje zastopnike.
Naloga medstrokovnega odbora je ta, da skupno nastopa in vodi akcije za obrambo pridobljenih pravic privatnih nameščencev na gospodarskem in socijainem polju, za njihovo izboljšanje in pridobitev novih.
Za organiziranje in vodstvo skupnih akcij se je izmed članov medstrokovnega odbora izvolil ta-le izvršni, odbor:
Petejan Josip, predsednik; Gilčvert Drago, podpredsednik; Sušnik Ivan, tajnik; Vrisk Ivan; blagajnik in Pukš Viktor, nadzornik.
Izvršni odbor je na svoji prvi seji sklenil, da skliče za dne 29. novembra t. 1.
skupno zborovanje vseh privatnih nameščen 2 ev,
katero se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice v Aforiboru ob pol 20. uri, na katerem se bd^ razpravljalo in zavzelo stališče napram vprašanjem pokojninskega zavarovanja za vse nameščence v državi, izvajanja obrtnega zakona in zakonske določitve minimalnih plač za vse delavce in nameščence v državi.
Vse privatne, trgovske in farmacevtske nameščence v Mariboru in okolici vabimo, da se prvega skupnega zborovanja številno udeleže, da s tem pokažejo pred javnostjo svojo voljo, da hočejo braniti svoje že pridobljene pravice, za njihovo izboljšanje in pridobitev novih.
V	slogi je moč!
Za medstrokovni odbor:
Petejan Josip, t. č. predsednik.
Sušnik Ivan, t. č. tajnik.
čemu razburjenje!
Mariborska podružnica Narodne strokovne zveze oz. njen komisarijat se pritožuje v »Večerniku« z dne 22. novembra, da vodja mariborske ekspoziture Delavske zbornice, Čeh, ni postopal objektivno in nepristransko ob priliki intervencije pri tvrdki Thoma, ker baje ni pustil, da bi se udeležila intervencije poleg zastopnikov svobodnih strokovnih organizacij tudi zastopnika narodne strokovne zveze.
Gospodje »narodni«! Pustite Čeha pri miru! Če se niste mogli udeležiti intervencije, potem je ta Vaša zasluga in pa krivda podpisanega in vseh zaupnikov. Vaša zasluga radi tega, ker ob priliki zadnjih volitev obratnih zaupnikov niste imeli v omenjeni tovarni niti toliko članov, ali vsaj toliko pristašev, da bi mogli sestaviti kandidatno listo, za katero ste rabili 6 kandidatov in 6 namestnikov, vsega skupaj torej 12 ljudi, čeprav je bilo takrat v tovarni zaposlenih skoraj 300 delavcev in delavk. Lista naše svobodne strokovne organizacije je bila torej brez vsakega protikandidata v polnem obsegu izvoljena. In kljub temu dejstvu ste
Predavanje o zgodovini suženjstva.
»Svoboda«, podružnica Maribor, prične prihodnjo sredo, dne 28. novembra, zopet z rednimi predavanji. Kot prvi bo predaval g. dr. Travner Vlado o zgodovini suženjstva. Predavanje bo zelo zanimivo in naj zato nihče ne manjka. — Predavanja se bodo od slej naprej vršila vsako sredo v dvorani v Delavski zbornici, Sodna uJica štev. 9-II. Začetek ob 20. uri, vstopnine ni, tako, da je obisk predavanj omogočen vsakomur.
Mestna občina prodala vojašnice erarju.
V	soboto, dne 24. t. m. se je vršila druga redna seja mariborskega mestnega sveta, ki je v tajni seji sklenil, da se v smislu zakona o nastanjenju vojske in mornarice oddajo erarju vojašnice Kralja Aleksandra I. v Melju, vojašnica vojvode Mišiča na Tržaški cesti, vojašnica vojvode Putnika v Stritarjevi ulici in smodnišnica v Bohovi. Mestna občina bo prejela za odškodnino Dravsko vojašnico, vojaško skladiče v .Einspielerjevi ulici in 500.000 Din v gotovini, ki bo izplačana v štirih polletnih obrokih. Občina si je pridržala predkupno pravico. Tajna seja je bila po sprejetju tega sklepa zaključena in je župan nato v javni seji razglasil predmetni sklep mestnega sveta in zaključil sejo.
Strokovni tečaj. Krajevni Medstrokovni odbor v Mariboru namerava prirediti — ako se bo priglasilo dovolj interesentov — strokovni tečaj za zaupnike. Dostop bodo imeli vsi zaupniki in člani svobodnega strokovnega pokreta. Prijave za vpis se naj oddajo do dne 1. decembra v strokovnem tajništvu v Delavski zbornici, Sodna ulica 9/II., kjer se dobijo tudi vsa podrobna pojasnila.
Hudo so sl v laseh. Kakor smo že poročali, je dobila mariborska podružnica Narodne srokovne zveze komisarja. Minulo nedeljo pa se je vršil izredni občni ?bor, na katerem so nameravali izvoliti nov odbor, do česar pa ni prišlo radi hudih prepirov med voditelji. Občni zbor je menda sklenil, da bo podružnične posle vodil še naprej komisar. Sicer pa to delo ne bo težavno, ker je veliko članstva prenehalo plačevati prispevke, še predno je bil postavljen ko-
Maribor
se sedaj hoteli pridružiti delegaciji svobodne strokovne organizacije! To so Vam pa preprečili zaupniki in pa podpisani, ker Vas ne smatrajo za zastopnike delavstva v omenjeni tovarni. Sicer se pa čudimo Vašemu velikemu prizadevanju po izboljšanju socialnega položaja delavstva v onih podjetjih, kjer nimate svojih zaupnikov, tam pa, kjer so imeli vam sorodni pod vodštvom člana vaše organizacije, sedaj odstavljenega voditelja, že leta in leta svojo največjo in najjačjo postojanko (mariborski železničarji!), se je pa položaj delavstva v teku par let poslabšal, ti* ,*k.	tiiintvi
v P»el«al«, u>»J *■
«1 (m '■*•** a • um
.. Me.4 železničarje se torej podajte, dragi prijatelji, in skušajte rešiti, kar se še rešiti da.
Po nedolžnem napadeni vodja ekspoziture Delavske zbornice pa si bo že sam poiskal zadoščenja.
Vidovič tajnik KMO Strokovne komisije v Mariboru.
misar, ostali pa so še voditelji brez armade, ki si sedaj medsebojno perejo glave.
Za socialistične liste se trgajo. V eni mariborskih kavarn imajo naročen tudi so-cialnodemokratični dnevnik »Sozialdemo-krat« iz Prage, nemški list, in pa češki socialistični dnevnik »Pravo Lidu«. Za oba lista se kavarniški gostje kar trgajo, kar je najzgovornejša slika, za kaj se ljudje v teh časih najbolj zanimajo.
Preložitev dveh tržnih dni. Ker bo obe soboti, t. j. dne 1. in 8. decembra praznik, se bosta vršila tržna dneva 30. novembra in 7. decembra.
35.000 dinarjev so odnesli neznani vlomilci v soboto tekstilnemu mojstru Kaluž-njaku in njegovi ženi, ki sta zaposlena v Hutterjevi tovarni. V zvezi s to tatvino sta bili aretirani dve osebi, ki pa udeležbo pri tej tatvini odločno zanikata.
Mariborsko gledališče. V torek, dne 27. t. m. ob 20. uri »Gugalnica«, D. V sredo, dne 28. zaprto. V četrtek, dne 29. t. m. ob 20. uri »Carjevič«, red B.
Opozarjamo na film »Večni sen«, ki se začne predvajati v sredo, dne 28. t. m. v kinu »Union«.
Kranj
Predavanje o »Delovnem pravu«. V petek, dne 30. novembra ob pol 18. uri bo predaval o »Socialni zakonodaji« s. dr. Reisman iz Maribora v restavraciji Semen. Pridite polnoštevilno.
Iz delovanja naše »Svobode«. Rastoča zavest delavstva in novi društveni prostori omogočajo, da je delovanje naše »Svobode« tako oživelo. Z vso vnemo sta začela delovati dramski in pevski odsek. Polnoštevilno so obiskani tudi diskusijski večeri, katere redno prireja »Svoboda«. Odbor »Svobode« si je razvrstil posamezne odseke takole: ob pondeljkih in sredah dramatika, ob torkih in petkih pevske vaje, ob četrtkih pa diskusije. Poleg tega se učimo govorništva (recitacij), francoščine in nemščine, kar je pa zadeva članov samih, ki so se priglasili k tem tečajem. V izobrazbo delavstva bodo služila tudi ta-le predavanja:
o delovnem pravu, o tivolski resoluciji, o Karlu Marxu in njegovem življenju, o postanku sveta, o trnjevi poti žene ter o francoski revoluciji. (Slednji dve predavanji s skioptičnimi slikami.) Sedaj, ko smo si nabavili klavir oziroma pianino, bomo po možnosti poskrbeli tudi za razvedrilo delavstva, namreč s prosvetnimi in družabnimi večeri. Če bomo šli po začrtani poti naprej, bo »Svoboda« postala avantgarda in tudi največja kulturna organizacija v Kranju, kajti članstvo »Svobode« vedno narašča po kvantiteti in po kvaliteti. Motijo se tisti elementi, ki z njihovimi triki mislijo, da nam bodo onemogočili delovanje s tem, če bi nam odvzeli kakšne boljše igralke. Njihovi eksperimenti niso imeli uspeha, kakršnega so si obetali. Delavstva, ki je socijalistično po prepričanju, se ne more pridobiti niti z najlepšimi obljubami. Od socijalizma odpadejo samo tisti, kateri se zatečejo k njemu iz koristoljubja, častihlepnosti ali z namenom, da bi uživali razne privilegije in zavajali delavstvo na napačna pota. Nekateri odpadejo tudi zato, ker radi svoje duševne lenobe socijalizma niti ne poznajo. Kakor narava izloči vse, kar je gnilega, tako tudi socijalizem izloči vse, ki niso zanj. Lahko trdimo, da je v Kranju ledina preorana in temeljni kamen za delavsko kulturo postavljen, kajti na bregovih Save in Kokre vstajajo vedno novi proletarci, ki se zavedajo, da so pionirji, ki si grade močno in trdno delavsko kulturno organizacijo »Svobodo« in z njo pot v — socijalizem.
Bojevniki naj bi bili dobrodelna ustanova. Pri neki poravnavi bi bil moral neki naš sodrug plačati Din 350 v dobrodelne namene. Ko se je podrobno informiral o stvari, kako in kaj bi se ta denar porabil, se trnu je reklo: Din 100 za bojevnike, Din 100 za krščanske socialce in Din 150 za stroške. Kako so prišli gospodje iz krščanskega tabora na idejo, da so bojevniki dobrodelna ustanova, ne vemo, zanimivo pa je, da se jih krščanski socialci spominjajo. Naš sodrug pa ni dobrotnik in je zato poravnavo pod temi pogoji odklonil.
Trbovlpe
»Delo« trboveljskih nacijev smo v našem listu že dovolj osvetlili. Če sedaj skuša »Pohod«, ki je ves čas zagovarjal te ljudi, lomiti tudi še nadalje svoja kopja zanje, se temu niti ne čudimo. Vprašamo pa trboveljskega dopisnika, zakaj ni objavil imena klevetnikov, ki so bili zelo občutno kaznovani zaradi klevetanja načelnika II. skupine s. Franca Pliberška. Deset dni zapora in, še povrh denarna kazen bi morala spametovati tudi človeka, ki sicer ne pozna osebnih in splošnih dolžnosti do svojega sodelavca in sočloveka. Če je kdo ponudil sporazum in je bil pripravljen delno obžalovati zgrešene besede, je to storil načelnik II. skupine. Ali »Pohod« hoče po silnih porazih rudarjev, tako tudi o priliki zadnje gladovne stavke, valiti lastno blamažo na neoporečene delavske zaupnike. Kar se pa tiče namigavanj »Pohoda« o Din 8000 dohodkov načelnika II. skupine, povemo, da ima načelstvo te skupine na razpolago Din 28.800 za izvajanje svojih dolžnosti kot delavsko zastopstvo. Naj bi se »Pohod« raje brigal za dohodke ljudi, ki so bili po našem mnenju krivci težkih udarcev, ki so zadeli rudarje baš o priliki zadnje stavke. Zakaj pa je načelnik II. skupine umaknil pritožbo v tožbi, ki jo je po nasvetu krajevnih činiteljev vložil, pa drugič. Niti plačani kričači, niti »brzojavni drogovi« ne morejo podreti osnov naših organizacij, ki stremijo za tem, da delavca izobrazijo in usposobijo za boj za obstanek.
Franc Pliberšek:
Zaupniški tečaji
Na občnem zboru II. skupine dne 29. aprila 1934 je bilo sklenjeno, da se naj vršijo po večjih rudarskih revirjih zaupniški tečaji.	'
Ti zaupniški tečaji so namenjeni našemu rudarskemu delavcu, kateri ni imel prilike, da bi se izvežbal v pisanju vlog, pritožb in prošenj. Predmeti, ki se poučujejo, so važni. Delavec največkrat ne ve, kaj je delavski zaupnik, kakšne dolžnosti in pravice ima.
Ni poučen, kdaj mora zaupnik posredovati, kako se mora zadržati v času stavke, in kako se naj obnaša, oziroma, kako naj nastopa napram delodajalcu.
Potrebno je, da se naše delavstvo seznani tudi s socijalnim zavarovanjem!, s so-cijalno zaščito, ki mu jo nudijo današnji zakoni in naše delavske ustanove.
Proti obdržanju tečajev pa čujemo večkrat tudi prigovore. Vsi prigovori so neupravičeni. Že njihov namen je vzvišen nad vsak sum, da bi kdorkoli nameraval s takimi tečaji povzdgniti sebe. Nasprotno: tečaji imajo namen usposobiti čim več zaupnikov, da bodo znali to, kar zna predavatelj oz. jim dati navodila, da se bodo lahko sami izobraževali.
Vsled neizobrazbe in neznanja nastajajo najčesto spori. Zaupnik ne razume recimo predsednika organizacije in zato tudi ni v stanu tolmačiti ostalemu delavstvu, zakaj se je v neki stvari ukrenilo tako in ne drugače kot se je recimo ob površnem presojanju vsesplošno pričakovalo.
Razredno-zavedno delavstvo more od izobraževalnega dela pričakovati samo novega priliva v svoje organizacije. Kajtj njegovi nasprotniki so, razen poklicnih demagogov, tudi nezavedni delavci, ki se obešajo na demagogijo, ne vedoč, da se krivice da odpraviti samo s težkim resnim delom v organizaciji in se jim zdi tudi lepše, če se vse uresniči kar tako samo od sebe.
Kritične opazke o teh tečajih, predvsem o tem, kako bi se taki tečaji lahko vodili še uspešnejše, so vedno dobrodošle, dobrodošel tudi vsak, ki hoče pri tem pomagati. Seveda, kdor se hočete posvetiti izobraže valnemu delu med delavstvom, se mora pač vživeti v mnogokrat zelo enostavno mišlje nje in pojmovanje našega delayca.
V prejšnjih in tudi v sedanji dobi se je veliko grešilo s tem. da se je govorilo samo o zunanjem svetu in njegovih problemih. Marsikdo ve mnogo povedati o Rusiji, ni ma pa osnovnega pojma o naših jugoslovanskih socialnih zakonih, o naših prilikah in zlasti ne o tem, kaj bi kazalo delati pri nas, da položaj delavskega razreda izboljšamo.
Rule
Delavci v boju za svoje pravice. Pred zaključkom! našega lista smo bili obveščeni, da večja skupina delavcev iz tovarne za dušik v Rušah namerava vložiti tožbo zoper imenovano podjetje vsled tega, ker zavlačuje plačilo na zamujenem zaslužku na dan pogreba kralja Aleksandra I. Ker obratni zaupniki niso mogli izposlovati pri vodstvu tovarne, da bi se delavstvu plačal zamujeni zaslužek, in to vsled tega, ker je ravnatelj iti .»	—	gospod Krejči kratko-
malo odbil zahtevo delavstva, se je delavstvo odločilo za tožbo.
Delavski pravni svetovalec
Študija o izstavitvi delavstva (§ 220 o. z.) (Dr. Stojan Bajič: Vpliv gospodarske depresije na delovno pravo.)
V »Delavskem pravnem svetovalcu« ] čeških in bo spis dobrodošel tako sodni-
. im	1Io + r»	ot-t-i/i	<4 a	nnrlrro+	rvrt i o eti Ir»\ra li	L rt m	Lrn+	r\ rl -t -	L n i L rt »-n	f	11 n L f* i A11D FIG ITI
našega lista smo že parkrat pojasnjevali, da mora delodajalec v smislu § 220 obrtnega zakona delavstvu plačati mezdo za čas izstavitve. Dosegli smo že tudi lepo načelno sodbo v tej smeri, ko je dobila delavka tekstilne tovarne nad 5.000 Din zato, ker so jo lepega dne izstavili od dela in jo potem odpravljali od tedna do tedna, češ, da je njen stroj zaseden. Običajno pa delavstvo tega važnega socialnega določila obrtnega zakona ne pozna in se dogaja dan na dan po manjših obratih in zlasti po velikih industrijah, da delavstvo nenadoma brez vsake odpovedi pošiljajo na brezplačne »dopuste«, ne da bi jim za to kaj plačali. Takšne dopuste imajo sedaj tudi progovni delavci državne železnice v prav izdatni meri, čeprav njihov »Pravilnik« striktno določa, koliko dni morajo biti progovni delavci najmanje zaposleni. Delavstvo običajno mirno prenaša te neplačane »dopuste«, ker ne pozna zakonitih predpisov, ki ga topogledno ščitijo pred oškodovanjem.
Zato je pozdraviti trud sodnika g. dr. Stojana Bajiča, avtorja knjige »Delavsko in nameščensko pravo« in več drugih spisov iz socialne zakonodaje, da je zopet izdal temeljit spis o tolmačenju zakonitega določila § 220 obrtnega zakona glede izstavitve v službi. Spis je izšel pod gornjim naslovom v časopisu za sodno prakso »Pravosodje« št. 8 v Beogradu in se dobiva sedaj v posebnem odtisku na 15 straneh. Pisatelj dr. Bajič je zbral v tem svojem delu tudi vso literaturo in važnejše razsodbe avstrijskih sodišč, kot tudi nekaj
kom, kot odvetnikom ter funkcionarjem usiužbenskih organizacij za event. predavanja o razlaganju § 220 obrtnega zakona. Bilo bi ravno želeti, da se po delavskih organizacijah čim več predava o socialni zakonodaji, zlasti pa o predpisih izstavitve, ker večja podjetja že kar redno vsako zapreko v svojem obratu, n. pr. pomanjkanje električnega toka, pokvaro strojev, nenadno zmanjkanje surovin ali naročil, zvrača-jo na ramena delavstva, ki ga pošiljajo čez noč na neplačane dopuste, mesto da bi jim plačali mezdo, ko delavci kljub svoji volji niso mogli vršiti službe po krivdi službo-davca.
Dr. Bajič pravilno tolmači § 220 o. z., da pojavi, ki jih je povzročila gospodarska depresija v podjetjih, n. pr. ,
zmanjšano obratovanje zbog padca
naročil, zmanjšana donosnost podjetja itd.
ne morejo škoditi službojemalcu, ker so to okolnosti, ki so nastale na podjetniški, t j. na službodavčevi strani službenega razmerja. Če se delo prekine zbog takih okolnosti brez prejšnje zakonite odpovedi, mora dobiti delojemalec za ta čas plačilo mezde.
Dr. Bajič nadalje v tem spisu tolmači uredbe o zaščiti denarnih zavodov, kreditnih zadrug in uredbo o znižanju režije pridobitnih podjetij, v kolikor so s temi uredbami prizadete plače pokojnine in odpravnine višjega uradništva. Brošuri želimo uspešnega razširjenja v delavskih in na-meščenskih krogih. Dr. Avg. Reisman.
Litija
Gostovanje moškega pevskega in godbenega zbora podružnice »Svobode« iz Do-brunj pri Ljubljani. Na povabilo naše podružnice bo priredila dobrunjska »Svoboda« v nedeljo, dne 2. decembra ob 4. uri popoldne v tukajšnji kino-dvorani g. Dragarja pevski in godbeni koncert Pele in igrale se bodo skoro same delavske skladbe, tako da lahko trdimo, da takega koncerta litijsko delavstvo še ni slišalo. Pričakujemo, da bo naše delavstvo znalo ceniti trud dobrunj-skih »Svobodašev« in da bo napolnilo obširno kino-dvorano do zadnjega kotička.
Tamburaškl odsek naše podružnice se prav pridno vežba pod veščo roko sodr. Zupana Ivana. Instrumente, katere je odsek kupil od podružnice Gorje pri Bledu, bodo tamburaši sami plačali. Vsak član plačuje 10 Din mesečno in so v kratkem času že izplačali 700 Din. Vsa čast požrtvovalnim sodrugom!
Sirite nai list I
GOGALNI
KONJI
iz lesa 75 cm visoki — po Din 100—
Eksportno tila ..LUNA" Marmor
Ptuj
O spolnem vprašanju mladine je predaval pretekli četrtek pred polno dvorano dr. Potrč. Predavatelj je povdarjal, da je način spolne vzgoje napačen. Nepoučenost o spolnem vprašanju zahteva mnogo žrtev. Zlasti je treba omeniti spolne bolezni in abortuse, potem pa nevrastenijo in druge živčne bolezni kot posledico napačne spolne zdrž-nosti. Koliko mladih parov bi rado živelo v zakonski skupnosti, pa vidijo, da manjkajo najvažnejši predpogoji. Prav tako kot tuberkuloza je tudi spolno vprašanje socialno vprašanje, ki bo rešeno šele s spreobrazbo družbe, ko ne bo več odločal profit, ampak v resnici samo življenski interesi ljudstva. k, *• i.iiTi Nujna je zahteva po otvoritvi zdravniških posvetovalnic, katerih namen je, podučevati ljudstvo o nevarnosti spolnih bolezni, abortusa in **• «■ s sredstvi, ki preprečujejo nosečnost. Za svoja iz vajanja je žel govornik obilo priznanja. — Ob koncu se je razvila debata o dr. Zgečevi knjigi »Ali je spolna vzgoja potrebna. To knjigo priporočamo vsem. našim delavcem-.
Pouk okrajnemu glavarju - v Češkoslovaški
»Pravo Lidu« z dne 13. nov. t. 1. poroča:
»G. okrajni glavar — zahtevamo pojasnila!« Okrajni glavar je državni uradnik, postavljen od vlade, da bi upravljal okrajni urad in čuval nad redom v okraju. Strankarske, politične, ali celo osebne zadeve ne smejo biti za njega stvari, v katerih bi se angažiral. Tako, kot je vlada nad osebami in strankami, tako je tudi urad okrajnega glavarja. To je pravilo, od katerega se ne sme odstopiti niti za ped — če naj bo urad okrajnega glavarja to, kar mora biti in če naj bo v okraju red. To je jasno — In edino pravilno. To enostavno in dolžno pravilo
rednega in vestnega uradnika pa očividno ni znano, ali noče biti znano okrajnemu glavarju v Turnovu g. dr. Koldovskyju.«
Notica nato poroča, da je dal ta okrajni glavar na dnevni red seje okrajnega odbora med drugim tudi »Proslavo petdesetletnice poslanca Dubickyja in razpravljanje o udeležbi na proslavi« ter povdarja, da je to popolnoma zasebna zadeva g. glavarja, ki je prijatelj dotičnega poslanca iz sosednjega okraja. Člankar nadaljuje, da bi našel okrajni glavar dr. K. v svojem okraju gotovo številne druge naloge in skrbi, posebno, če bi se brigal za težka vprašanja nezaposlenosti steklarjev, kamnosekov, stavbnih delavcev in drugih, ki jih je v okraju zelo dosti.
Studenci pri Mariboru
I. del. kol. društvo, podružnica Studenci
bo priredilo dne 1. decembra Miklavžev večer v gostilni Mraz. Prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni. Darila se sprejemajo na dan prireditve od 14. do 20. ure pri gostilničarju. — Odbor.
Razne obleke, plašče, hlače, športne in smučarske topiče, pletenine, perilo, klobuke, čepice, nogavice, rokavice, copate ltd„ iz dobrega blaga in po nizkih cenah domačega izdelka, priporoča v nakup TRGOVINA IN KROJAŠTVO pri GOGALI na JESENICAH
Razno
I a ku
trlN *
Knjiievnost
12. številka »Svobode« je izšla že 20. t. m. radi 25 letnice tivolske resolucije in je pretežen del te številke posvečen temu zgodovinskemu aktu slovenskega oz. jugoslovanskega socialističnega gibanja. V tej številki je izredno mnogo zanimivega gradiva, in sicer: K 25 letnici tivolske resolucije, Jugoslovanska konferenca, Velika manifestacija jugoslovanskega socialističnega delavstva, Sklepi pr.ve jugoslovanske socialistične konference, dr. Henrik Tuma: Naša inteligenca in socialna demokracija, Dr. Živko Topalovič: Ustava in volitve v Bosni in Hercegovini, Balkanska socialistična konferenca, dalje pesem Marijana Telatka »Pozdravljeni«, nadaljevanje in konec zanimivega romana »Fontamara« od italijanskega pisatelja Silone itd. Toplo priporočamo vsem našim čitateljem, da pridno čitajo revijo »Svobodo«, neobhodno pa je revija potrebna vsem delavskim zaupnikom in funkcionar jem.
V Zagrebu znajo - - - Kakor v treh drugih jugoslovanskih banovinah '
> obstoji tudi v Savski banovini prepoved nočnega dela v pekarnah. Te prepovedi pa nekateri zagrebški pekovski mojstri ne upoštevajo in skrivaj še dalje delajo ponoči. Na policijo je došlo že več pritožb proti temu in nekatere stranke so prinesle pokazat tudi kruh iz takih pekarn, v katerem se je našla vsa mogoča nesnaga. Ne samo iz socialnega stališča delavcev v pekarnah, ampak tudi iz higijenskega stališča konzumentov, je nočno delo v pekarnah obsodbe vredno. Radi tega je zagrebško mestno poglavarstvo zapovedalo policiji, naj napravi ponoči racijo na sumljive pekarne, da ugotovi, katere ne upoštevajo prepovedi o nočnem delu. Ko so prizadeti mojstri za to zvedeli, so se dodobra zabarikadirali. Okna
svojih delavnic so zadelali z vrečami, da s&
ne bi videla luč, vhode so prepredli z bodečo žico in na dvorišča so postavili pse, tako da policijski organi niso mogli blizu. To pa je bilo tudi oblasti preveč in sedaj je dobila policija strogo naročilo, da v pekarne, kjer bi drugače ne šlo, vdre ponoči tudi s silo.
Sluge pri dvigalih se pripravljajo na stavko v Newyorku. Stanovati v newyor-ških nebotičnikih, ki imajo po 80 do 100 nadstropij, je edino mogoče s pomočjo dvigal (liftov), ki prevažajo stanovalce iz enega nadstropja v drugega in v pritličje, da morejo na cesto. Brez dvigal bi bili nebotičnik} brez vrednosti, ker bi ljudje niti v deseto nadstropje ne marali plezati peš. Sluge pri teh dvigalih, takozvani liftboys, imajo pa zelo težko, odgovorno in opasno službo, vedno morajo biti na nogah, cel dan se vlačiti gori in doli po vrtoglavih višinah in poslušati sitnosti eksaltiranihv buržujev in to največkrat za nevredno plačo. Radi tega so enkrat že stavkali, samo par ur, a že to je pomenilo pravo katastrofo za stanovalce v teh nebotičnikih. Sedaj se pripravlja druga, občutnejša stavka. Stanovalcev se po-lašča panika. Kdor bi iz najvišjih nadstropij hotel zapustiti hišo, bi rabil za to skoraj cel dan in če bi prispel do pritličja, bi ga morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnico. Lastniki nebotičnikov si hočejo pomagati z brezposelnimi stavkokazi in so jih najeli več tisoč, vendar stanovalci tem ne zaupajo in se radi njih neizvežbanosti boje nesreč pri dvigalih.
od Din 55-— naprej po velikosti in kakovosti
Eksportna hlSa „Lann”, Harlbor
Kapnite svoje potrebiSine pri naiih inseren-Hh.
Plguč svila, satin svila, erOP* mongol, crfipe de chine, erOP® georgette, vse po Din * •*—» dokler traja zalog*
Trpin - bazar
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.