"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
ST. — NO. 1412.
m**\t*rimV> «. UMIT. •( tke M«.« etile« • I < airas«.. IHh «Sdfr tke Ae« mt ...............„f Marrte 3r*. IHTI».
CHICAGO, ILL., 3. OKTOBRA (October 3), 1934.
ai»
l'NblUkrd nrrkly ut
.tum* \v. 2Hih ai.
LETO
VOL. XXIX.
Velike naloge konvencije A. F. of L.
PROBLEM REORGANIZACIJE unij soc. peticije v ohiu SPET PRED DELEGATI FEDERACIJE
Roosevelt apelira za pomirjenje med delavci in kapitalisti. — Ali bodo stavke prepovedane?
Organizacijski neuspehi A. F. of L. v velikih industri-
• M	m	"
jah. — Izgubljene stavke in točka 7a
SO BILE ZAVRNJENE.-V ILL. SO PRIZNANE
ŠTIRUNPETDljSETA redn^ konvencija Ameriške delavske federacije (Američan Tederation of Labor) ta teden iv San Franciscu ima pred seboj navidezno enostavno vprašanje, oziroma več navidezno enostavnih vprašanj, ki pa so vsled vztrajanja mnogih voditeljev pri tradicijah starinskega ameriškega unionizma razmeroma zelo težke in je celo dvomljivo, da jih bi ta zgodovinsko važna konvencija mogla rešiti. Najvažnejši problem A. F. of L. je, organizirati delauce v velikih industrijah, na primer v jeklarski in avtni.
Dozdaj so uspehi neznatni, četudi je AFL dobila v dveh letih nekaj stotisoč novih članov. Ti člani pa ji ostanejo le, ako pribori uniji priznanje v temeljnih industrijah, kar pa se doslej, razen iv premogovniški, ni zgodilo. Zaradi zastarele forme unij in vsled
o
KONCENTRIJSKA KEMPA" V GEORGIJI
General Hugh Jofinson, bivši upravitelj NRA.
dostikrat napačne strategije in taktike je bilo mno?o stavk izgubljenih veliko bolj po krivdi teh hib v unijah kot pa vsled bojctvKosti družb in njihovega zavezništva z oblastmi.
Ena največjih ovir v razvoju Ameriške delavske federacije je njeno vztrajanje pri formi strokovnih unij. V stavbni industriji na pr. se morajo družbe pogajati s celo vrsto posameznih unij — z vsako stroko delavcev posebej. V mnogih drugih industrijah ravno tako, ker so vozniki (v posameznih obratih organizirani zase, mašinisti ^posebej, električarji posebej, mehaniki zase itd. Gen. Hugh J. Johnson, bivši upravitelj NRA, ki ni bil prav nič naklonjen unijam, je na svoj način opozarjal na to hibo. Logično je, da bi morali biti delavci vsakega podjetja ali tovarne vsi v eni uniji, od pometača pa do mehanikov. Industrij i se je razvila na višino, na kateri so poklicni delavci izgubili svoj nekdanji pomén, kajti vsak delavec v tovarni je navsezadnje le del skupnega str\ja, ne pa vsak zase nekak samostojen živ stroj, kakor nekoč.
V AFL je največja unija, ki ima industrialno obliko, United Mine Workers. Vsi delavci v rovih in pri drugih poslih v zvezi s premogovniki so organizirani v rui. Tudi Amalgamated Clotning Workers unija ima industrialno obliki, e-nako ILGWU, in imela jo je tudi reorganizirana unija pi-vovarniških delavcev, kateri pa je lanska konvencija tako obliko odrekla in odredila, da morajo iti vozniki v nvojo unijo, istotako kurjači in par drugih vrst poklicnih delavcev. To je bil nesmiseln, škodljiv
sklep. Konvencija ga je storila pod pritiskom vodij, ki se na vse pretege trudijo ohraniti svoje "cehovske" unije, četudi jim razvoj industrije dokazuje, da so preživele svojo dobo.
V nobeni deželi na svetu, kjer so bile ali so svobodne u-nije dovoljene, ni odstotek organiziranih delavcev tako majhen kakor v Zed. državah. Namesto da bi bilo najmanj dvajset milijonov delaveev v unijah, jih iv bilt) do pred dobrim letom le do par milijonov in tudi zdaj članstvo ne narašča kakor bi bilo v interesu delavstva.
Eksekutiva A. F. of L. se dosref nfSe nikoli resno trudila organizirati milijone in-dustrialnih delavcev, ki so bili in so med najbolj izkoriščanimi. Niti se ni zadostno pobrigala odpraviti boj med tekmujočimi unijami, ki je posebno izrazit v stavbni industriji.
Socialistov je na sedanji konvenciji spet precejšnje število, toda ne še toliko kot jih je bilo na njenih konvencijah do 1. 1916. Dominirajo jo vodje velikih strokovnih unij, ki so v politiki večinoma demo-kratje. D asi drug drugemu priznavajo, da jim new deal ni izpolnil nade, so pripravljeni podpirati Rooseveltovo administracijo naprej, posebno če jim bo dala nekaj koncesij in pa tu in tam oporo <v kakem industrialnem konfliktu. Dozdaj je bilo take opore prav malo, dočim so demokratski governerji, sodniki in župani storili kolikor je bilo iv njih moči pri razbijanju stavk.
Komunisticki tikct v Ohiu odobren, dočim so bile njihove peticije v Illinoiau proglašene nevejjavpim.
a
Trud socialistov pri nabiranju podpisov na nominacijske peticije"v Ohiu je bil :',amanj. Socialistična stran k a je predložila 26,629 podpisov, ali nad tisoč več kot bi jih potrebovali. Volilni odbor pa je, kakor pravi njegova izjava, ugotovil, da je več tisoč podpisov neveljavnih. Po črtanju nepravilnih podpisov je državni volilni odbor izjavil, da jih manjka socialistom še kakih 5,000. Komunisti ostanejo na tiketu. Poslali so nad 35,-000 podpisov, izmed katerih je bilo na tisoče neveljavnih, toda pravilnih je bilo vzlic temu dovolj. Komunisti bodo v Ohiu edina manjšinska stranka na glasoivnici.
V Illinoisu so bile socialistične peticije priznane, četudi so bile prvotno odvrnjene, češ, da so bile prepozno vložene. Državni volilni urad pa je na ugovore demokratov in patri-otičnih organizacij odklonil komunistične peticije. Pravi, da so poslali par tisoč imen premalo, poleg tega pa je na peticijah tisoče nepostavno zapisanih*
Nekatere drŽave — med temi Ohio in Illinois, imata zelo stroge zakone, katerih namen je varovati privilegij politične
V sadnji stavki tekstilnih delavcev je governer države Georgia prišel drusham na pomol ne samo s milico, ampak tudi s "koncentracijsko" kempo. Vse pikate okrog predilnic v Newmanu, Ga., je milica aretirala in jih poslala v jetniški tabor. Slika: Stavkarice, ko so jim v kempi ser-virali čorbo. Po stavki so bila izpuščene, toda drušba pravi, da jih ne sprejme več v delo. ker so bile "nasilne". Vložile so pritožbo, ki čaka rešitve v VVashingtonu, dekleta pa čakajo aelo potrebnega zaslužka.
"IL DUCE" SPREMINJA ITALIJO VVOJAŠNICO
LJUDSTVO ZASUŽNJENO ZA MILITARIZEM. -NOVE NAREDBE ZA VEČ POROK IN PORODOV
Mussolini tira svojo deželo v barbarsko proslost. — Fašizem trajna nevarnost miru
MiiiliNliMM_l
Te ž koče avtobusnih stavkar-j je v v Chicagu. — V stavki šoferjev čikaških avtobusov je bilo precej nasilnosti, ki jih je med stavkarji izzvala kompa-nija s svojo arogantnostjo in provokacijami, deloma pa so jih izvršili agent je provoka-torji pod masko stavkarjev, zato da je dobila kompanija priliko nastopiti proti stavkar-jem na sodišču in ob enem iz-poslovati veliko policijsko pro-teki'f.yrr." Tflft^^flKcajeV je bilo dodeljenih za straženje njenih busov. V nasiljih prošli teden je bil en stavkokaz ustreljen in nekaj ranjenih. Držav-
nije to ignorirale in izjavile, da bodo tovarne imenovanega dne prostovoljno zaprle, ker je cena srajcam prenizka, da se jih bi izplačevalo izdelovati. Plača delavcev je bila vsled Rooseveltovega dekreta povišana. i)-* pa »eno izdelkom, pravijo družbe. Okrog 25,000 delavcev je prizadetih. Tovarne, ki so ustavile obrat, so v New Yorku, New Jerseyju, Pennsyljvaniji, Connecticutu in v Delawaru.
za »eat urnik.
železničarjev of Railroad
na seji v MU-
2elezni¿arj¡
— Rratovščina (Brotherhood Trainmen) ie
stranke demokratom in repu- ni pravnik je ukazal aretirati waukeeju sklenila, da se bo
blikancem manjšinska
ter onemogočiti politična gibanja.
V Italiji in Nemčiji je preveč jetnikov
«.Oh priliki rojstva hčerke italijanskemu prestolonasledniku je kralj pomilostil jetnike, ki so bili obsojeni na dvt leti zapora ali manj. Mussolini mu je to dovolil, ker mu primanjkuje prostora v ječah, in iz enakega razloga je bilo v Prusiji pomilošeenih s Hitlerjevo amnestijo 238,832 oseb. Na njihova mesta pa pošiljajo nove jetnike, "da jih nauče pokorščine".
Sedemdeset let po ustanovitvi I. internacionale
V končanem poletju je minilo 70 let, od kar je bila ustanovljena I. internacionala. Za II.' internacionalo je smatrana sedanja delaivska-socialistična, ki pa je pravzaprav le naslednica II. Tretja ali komunistična internacionala je bila u-stanovljena 1919.
odbornike unije in mnogo planov in nato obdolžil enega odbornika, da je najel gangster-je za pretepanje stavkokazov. Ker so enega, kot že omenje-nq ubili, zahteva družba proti krivcem vestno obravnavo in strogo obsodbo. Sebe seveda ne dolži za ta konflikt nikake krivde, dasi ji je bil vzet plavi orel zato, ker ie ni držala določb v NRA nego je delavca odslovila, čim je slutila, da spada v unijo. Vsi njeni stav-kokazi so organizirani v kom-panijski uniji.
Od vrnjena stavka. — Preteča stavka pristaniških delavcev v New Yorku in drugih vzhodnih pristanih je bila od-vrnjena z dosego sporazuma. Okrog 40,000 delavcev je vključenih v poravnavi.
Protifašistični kongres. — V Chicagu se je proslo soboto in nedeljo :v rs i 1 kongres protifašistične lige, na katerem so bili člani razni^cerkev, mnogih društev, liberalnih organizacij, pacifističnih skupin in mnogo posameznikov. Vodstvo kongresa je bilo komunistično in bil je tudi uporabljen za komunistično agitacijo.
Kohlerjevi delavci za kom-
TALIJ ANSKI fašizem je v krizi. Gospodarsko življenje Italije hira vzlic strogim regulacijam. Življenski standard italijanskega ljudstva je drastično po«lahšan. V normalnih okolščinah bi se ljudstvo v takih razmerah ubiralo. Vr.Hli bi se shodi in demonstracije proti vladi. Toda ne pod diktaturo.
Časopisje v Italiji ne piše o krizi v svoji deželi, pač pa o krizi drugod. Tendenca te molčečnosti časopisja o stradanju in ekonomskem debaklu v Italiji je — odvrniti pozornost ljudstva dru-gam, da bi pozabilo na pomanjkanje in druge nadloge.	~ -
Največ pozornosti posveča Mussolini, ki je absolutni gospodar Italije, militariziranju. Italijane opaja z legendo, da ji je spet usojeno, kakor Rimljanom v davnih dneh, zavladati nad velikim delom sveta. Toda Italija ne postane mogočna, slavna in velika brez vojne. "Vojne bodo", praivi Mussolini, "in Italija jei nanjo pripravljena."
Vsak moški od zgodnjih otroških let naprej je podrejen vojaški komandi. Fašistične mladinske organizacije imajo strogo vojaški značaj. Že male dečke uče streljati in nositi puške. V vseh šolah je vojaški pouk obvezen. Vsa propaganda med mladino mora biti naj prvo odobrena v vojnem oddelku.
V svojih govorih poveličuje Mussolini vojaka kot nekaj vzvišenega, vojno pa za sredstvo, ki prerodi ljudstvo in državo — seveda italijansko državo in njeno ljudstvo, kajti druge je treba poraziti za slavo in povečanje Italije. V ta namen pa je treba čimveč ljudi v Italiji.
Ker vlada s svojo kampanjo za več porodov ni še uspela kot bi rada, je izdala nove odredbe, katerih namen je pospešitL naraščanje prebivalstva. V tekstilnih tovarnah, kjer so doslej vposljejvali največ ženske, morajo v bodoče vposliti ne manj kot 30 odstotkov moških, zato da se bi odslovi jene ženske pognalo v materinstvo. Druga odredba določa odslovitev vseh deklet v vladnih uradih in podvzetjih, ki so godna za možitev, na njih mes*a pa se naj vposli moške. Vlada apelira na privatna podvzetja, da naj slede temu vladnemu vzgledu.
Računa, da bodo dekleta .vsled brezposelnosti prisiljena iskati prilik za možitev. Moški pa bodo primorani, da se ne ogibajo postati zakonski možje. Kajti vlada je tudi odredila, da se odslovi iz državnih služb vse samce. Dozdaj jih je pestila
borila za uvedbo 6-urnega de-i z davkom, a svojega glavnega namena s tem ni dosegla. Zdaj
Roosevelt v svojem govoru v radiu prošlo nedeljo tega dejstva ni upošteval in je grajal panij.ko unijo. -- Pri volitvah
ter dolžil krivde za stavke ka-
pitaliste in organizirane delavce enako. Apeliral je na o-boje, da naj prenehajo vsaj
delavcev v Kohlerjevi tovarni v Sheboyganu je bilo oddanih 1,063 glasov za kompanijsko unijo, za unijo A. F. of L. pa
lavnika, za omejitev dolžine vlakov, ki ne bi smeli imeti več kot 70 vagonov in za zaposlitev zadostnega osobja v vlakih. Te in druge svoje zahteve bo bratovščina sktršala izvojevati skozi kongres.
Diskriminacije v tekstilni industriji. — Unija delavci tekstilni industriji je koncem p ros le ga tedna sporočila stav-karjem, katerih kompanije po predsednikovem proglasu nočejo spr jeti nazaj, da naj vprašaji za delo znova zato, da se vsak slučaj rekordira in se jih predloži posebnemu predsednikovemu odboru, ki je bil nedavno imenovan za iz-ravnanje odnošajev iv tej industriji.
Zvišanje mezd v klavniski industriji. — Velike klavnice, združene v mesnem trustu, so I. oktobra »višale plače v skupni vsoti $10,000,000. časopisje je veliko pisalo o tem, toda le mimogrede je navedlo, da je danes povprečna plača stalno zaposlenih v tej industriji samo $21.82 na teden. Ker ko tu vključene plaee bos-sov in vseh boljše plačanih delavcev, je jasno, da je povprečna plača drugih delavcev v klavlnjcah, ki so v ogromni večini, kbmaj $16 na teden.
hoče, da se samci odločijo med brezposelnostjo ali pa se oženijo.
Zaeno obsoja vlada skupno s cerkvijo kontrolo porodov. Cerkev jo razglasa tudi za smrtni greh. Noben zdravnik ne
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Aleksander in spravo njunih
Boris za kraljevin
Vojaki, ki so nagnali pikate v jetni-ska tabore v Georgiji, so ob službo, ker je stavka končana.
Najbrutalnejši so bili v nedavni stavki tekstilnih delavcev, toda tudi v stavki pristaniških delavcev in v generalni stavki v San Franciscu niso postopali nič boljše.
Dasi so bili delavci v vseh bojih v defenzivi, predsednik
začasno s stavkami ter spore 643. Okrog 500 delavcev ivs rešujejo na miren način. Ampak njegov dobromisleči apel ne bo dosti izdal, ker je v protislovju z naturo kapitalizma.
Življenski standard ameriškega delavstva ne bo dvignjen brez pomoči delavske organizacije. Sedanja konvencija v San Franciscu ima priliko in moč zavreči tradicije, ki niso več na mestu, in se lotiti dela za organiziranje milijonskih delavskih množic. Ako tega še ne stori, bo sokriva v podaljševanju sedanjih razmer in socialnih krivic.
led raznih vzrokov ni smelo glasovati. To so skoro vsi taki, ki bi se izrekli proti kompanij-ski uniji. Kohler je zmagal, ker je imel vso priliko za agitacijo, ki so jo širili med delavci njegovi agenti, dočim a-gitatorji AFL niso niti z daleč imeli prilik dobiti delavce skupaj in jim predočiti resnico.
Izprtje ali stavka? — Ko je
ILGVV unija izjavila, da prične dne 30. sept. s stavko v tovarnah, kjer izdelujejo sraj-
Francoski župani zahtevajo pomoč
Vsled nara:eajoČe brezposelnosti in krize v Franciji so se zbrali mnogi župani na skupnem sestanku, izdelali načrt za pomožno akcijo in ga poslali vladi z zahtevo, da naj ga v pomoč brezposelnim uveljavi.
Dne 27. septembra je jugo- gosJovanskem delu Macedoni-
je. V Bolgariji so imeli zavetje in do padca prejšnje vlade tudi velik vpliv. .Sedanja vlada pa bi vsled gospodarskih ozi-rov rada sporazum z Jugoslavijo.
Mussoliniju ta obisk ni bil posebno ljub, ker bi rad obdržal Bolgarijo pod svojim vplivom v prid zavezništva proti Jugoslaviji. Ker pa je za Bolgarijo boljše, da živi v gospodarskem in političnem miru s svojo sosedo, kot p« služiti Mussolinijevim nakanam, bosta morda obe vladi prišli končno k pameti in sklenili sporazum, ki bi koristil ljudstvu
slovanski kralj Aleksander bolgarskemu" kralju Borisu vrnil obisk s posetom glavnega mesta Sofije. Listi so poročali, da sta se večkrat prisrčno objela ter poljubila, istotako kraljici. Pomirjenje je torej popolno, kajti še pred tremi leti bi bil tak obisk nemogoč. Vendar pa je od pravega sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarijo še daleč. Kakšni so odnošaji med njima, pove takt, da so bili v Jugoslaviji do tega obiska prepovedani vsi bolgarski listi. Najspornejše vprašanje je bilo doslej delovanje
macedonskih komitašev v ju-,obeh dežel.
Kongres III. internacionale odložen na prihodnje leto
Sijajna plača!
Meseca junija i. 1. je bila
povprečna plača ameriških de-	tudi naklonjenost
lavcev $19.51 na teden. V tej	ve administracije, statistiki so vključene vse in- bo lahko, če bi šli delegati ko-
Iz Moskve poročajo, da je kominterna odložila svoj VIL kongres, ki se bi imel vršiti to jesen, na prihodnje leto. Zborovanja ni imela že šest let.
Vzrok odlaganju je vnanja politika Sovjetske Unije. Rusija je bila sprejeta v ligo narodov in ne želi, da bi zdaj s svojim komunističnim kongresom dražila kapitalistične državnike. Rada bi si ohranila
Roosevelto-kar pa ne
in se tam rotili, kako so v tej deželi v prizadevanjih za "strmoglavljenje vlade" uspešni. Na kongresu, če bi se vršil to jesen, bi morali komunisti zavzeti določno stališče z ozi-rom na enotno fronto s soeia-listi. Kajti če se je Sovjetska unija lahko pomirila in sporazumela s kapitalističnimi državami, čemu se ne bh mogla s socialisti? Ampak na to kominterna še ni pripravljena, pa bo rajJe manevrirala kakor dozdaj brez kongresa, ki
ce in deške jopiče, so kompa- j dustrije.
munistične stranke v Moskv o I bi jo spravljal v zadrego.
* " ■ ' " '' '
MB
Prole ta r#c, October 3, 1934.

PROLETARÈC
slike, ki so va2en dokument v žgod0vini industrialnih bojev
Ll«t a» interese delavskega ljudstva.
U»
Izhaja vsako sredo. J*|o«1ov«mIm DtUvtka Tisk Chicago, I1L
Dr ui
K. * Glasilo Jugoslomnake Socialistično Zftas. IÜL&0CN1NA v Zed inj enih državah an calo lsU $3.00 j
xa pol Uta $1.75; sa ¿«trt leta $1.00.
ra: sa cele leto $3.60; sa pol lata $2.00.
—— ■	11	1	■	m
yd rokopisi ia oglasi morajo biti ▼ našem uradu naj-
i
psmiiji do pondeljka popoldne sa priobčite?
v itevilki^tekočefa tedna._ »
pr oletarec
•very Wednesday by the Jugoalav Werk-bcb'i Publishing Co., lac. Established 190«.
Editor Bosi
_______Jfrank Zaita
Manager....Charlea Pogorela«
SUBSCRIPTION RATES:
___Ona Y«sr $3.00; Six Mo«fetes $1.T»|
Months $1.00.—Foreign Coaatriea, Om Tear
■ $3.50; Six Months $2.00.
proletarec
W. 26tk SL, CH1CAGO, 1LL» f Telepkonei Rockw.ll 2M4.
Prosperiteta je še za neodkritim vogalom
Tretji teden v septembru 1. 1929 se je na newyorški borzi zrušil pravljični grad špekulantov, da se je čul silni trušč vsenaokrog. Gospa Prosperiteta se je silno prestrašila in izginila neznano kam. Hoover jo je potem irfkal nočindan za vsakim <xglom, medtem pa so se podirale stene ameriškega kapitalizma druga za drugo.
"Republikanci ne bodo našli tistega ogla, za katerim se skriva Prosperiteta. Dajte nam priliko," so rekli demokrati. Leta 1932 je šlo milijone volilceiv oddati svoje glasove Rooseveltu in drugim kandidatom njegove stranke. Zmagali so z ogromno večino.
Nad petnajst mesecev je vlada absolutno hjihova. Kongres je poveril predsedniku diktatorsko moč v odločevanju v mnogih gospodarskih vprašanjih. Vse ekonomsko življenje je bilo podvrženo vladnemu reguliranju.
Ampak tistega ogla, za katerim ždi teta f>rosperiteta, tudi demokrati ne najdejo. Republikanci iz leta 1932, ki so prestali omotico, spet vpijejo: "Mi se na to boljše razumemo, izvolite torej naše ljudi in zaivrzite demokrate, ki tirajo deželo v neizbežno katastrofo." Mnogi volilci pomišljajo; marsikdo, ki je postal pred dvema letoma "demokrat", bo letošnjega novembra morda spet "republikanec". To je stara igra v ameriški kapitalistični politiki, v kateri so volilci edini, ki izgubljajo, pa naj izvolijo republikance ali demokrate.
Fašistični pozdravi
Fašistična Nemčija je poleg drugih lepih "demokratičnih" navad odpravila tudi "demokratične" pozdrave in "demokratične" podpise v pismih. "Dobro jutro" in "dober dan" sta zdaj v Nemčiji iz mode. V srečanju se morata čista arijca pozdraviti z "živijo, Hitler!" In z enakim pozdravom zaključujejo pisma.
Achille Staraceju, tajniku Mussolinijeve stranke v Italiji, se je način pozdravljanja v tretjem rajhu tako dopadel, da ga je kopiral in ukazal, da se morajo vsa pisma članov fašistične stranke zaključiti z "Viva il Duce". Nič več "s spoštovanjem", ali "Vam iskreno vdani", ali "Z velespoštovanjem" jtd., ampak "Viva il Duce".
Mussolini ima tajnika Staraceja rad. Ko pa so se začeli v Nemčiji norčevati iz posnemanja, je duceja ujezilo, pa je razveljavil Staracejevo odredbo.
Fašisti v Avstriji so skušali popularizirati pozdrav "živijo, domovinska fronta", pa ni šlo in zato se ljudje pozdravljajo po starih običajih in po pripadnosti v prepričanju. V Avstriji cenzorji odpro precej pisem, ki se končavajo "z revolucionarnim pozdravom", ali "Vaš za preobrat" in z "živela revolucija!"
Na kmetih v Avstriji in v Italiji, kjer je sihvo veliko vraževerstva, pa se stari in pa prav mladi ljudje še vedno pozdravljajo s "hvaljen bodi Jezus Kristus". Fašizem tega pozdrava nikjer ne prepoveduje.
Stroški, ki jih ni mogoče poravnati
s
Ogromnih stroškov, ki jih je povzročila zadnja svetovna vojna ne bo nikdar mofoče poravnati. — Kljub temu se blazni kapitalistični svet pripravlja za novo svetovno klanje.
Prof. dr. Frank Dickenson je izračunal, da je stala prošla «vetovna vojna na podlagi vrednosti dolarja iz leta 1913 nad dve sto milijard dolarjev.
In kje je pole« tega druga Škoda, ki znaša intotako milijarde, tudi ako se smatra, da je bilo milijone človeških Življenj, uničenih v tem svetovnem klanju, brez vrednosti!'
Odborniki AFL, ki se prikupujejo vladajočemu sloju s poudarjanjem svoje "lojalnosti" sedanjemu "političnemu in socialnemu" redu, ne služijo koristim delavskega razreda.
Gornje je slik« ia aadnje stavke tekstilnih delavcev v Belmontu, Nortb drugod na jugu, to tudi v tej[ državi odklonili vposliti aktivne stavkarje, Carolina. Vsa državna milica je kila poavana v boj proti njim. Kakor kljuk apelu predsednika Roosevelta, ki je na ravnatelje apeliral, da naj
nikogar ne sapostavljajo.
KOGAR SE TIČE
Father Trunk agitira ia Sinclair j«!
"Socialistom", ki agitirajo za Upton Sinclairja v Califor-niji, se je pridružil tudi župnik I. Trunk. Pravi, da če bi on (Trunk) imel pravico tam voliti, bi volil za Sinclairja. Smatra, da bi bila Sinclairieva izvolitev vrlo važna, kajti če Sinclair na governerskem stolu uspe, bi morale njegove teorije posnemati v praksi tudi druge države, če pa ne uspe, "bo to krasen nauk vsem drugim državam, da se. ne bodo potapljale v medle teorije." Pravi dalje, da bi v prvem slučaju socialist^ izrabljali Sin-clairjeve pridobitve v Califor-niji za uspeh svojih teorij, "v drugem slučaju pa bi dobil socializem hude batine, ko bi teorija v praksi prišla do poloma."
Tudi Bog je pozvan na pomoč v agitaciji za Sinclairja, kajti Rev. Trunk pravi: "Vsakdo torej lahko razvidi, da nam utegne priti precej luči iz zapada, ako Kalifornicani Sinclaira izvolijo za governer-ja, in sam Bog daj jim pamet, da bi ga izvolili."
Drugače ni v - tJeadvillu, kjer župnikuje Rev. Trunk, nič posebnega, -r-
Omiljen radikalizem.
Upton Sinclair ima platformo, ki je toliko posladkana, da jo je odobrila konvencija demokratske stranke v Cali-forniji z vsemi proti 4. glasovom. Sinclair je pristal v gotove zahteve demokratov za spremenitev platforme. Populili so ji toliko zob, da je zdaj čisto navadno reform ¡stično skrptrcalo. 'Ampak republikanci, katerim se gre za službe kakor demokratom, bodo v svoji kampanji proti Sinclair-jevem radikalizmu grmeli naprej in Upton bo v naprej zatrjeval, da ni tako nevaren kakor ga predstavljajo. Dokler» lahko agitirajo zanj taki ljudje kot je senator McAdoo, George Creel, ki je bil direktor propagande v Wilsonovi administraciji, ter slovenski župnik J. M. Trunk, je očivi-dno, da spremenjeni Sinclair sedanji uredbi res ni nevaren.
"Fun" Am. Domovine.
Zapisniki sej gl. odbora S.N. P. J. ter dopisi ter komentarji bratov v Prosveti so urednikoma Ameriške Domovine v ve-
liko zabavo. Ugajajo jim tako, da jih v odlomkih servirata tudi bravcem svojega lista. Zelo ju veseli, ker se preklja-jo in obkladajh s hudimi Očitki "znani socialisti". Jn vse to v tem slučaju zaradi Hrvatskega Doma, "ker je na zelo slabi podlagi", pravi Amer. Domovina v prvi koloni na prvi strani v izdaji z dne 2G, septembra.
Načela m materializem.
Nova socialistična revija "Arise", katere prva številka je izšla ta mesec v New Yor-ku, ima med drugim tudi sledeči oglas:
Pozdrav!
Young Circle League (mladinska sekcija podporne organizacije Workmen's Circle) ima klube v vseh večjih mestih Zed. držav in Kanade. Dele se po starosti -članov v tri skupine: v eni so člani od 13. do 16. leta: v drugi od 16. do 18., in v tretji od 18. do 30.
Namen teh klubov je nuditi mladini priložnosti za fizični, umski, socialni in etični razvoj v atmosferi, ki je simpatična idealom delavskega gibanja. Dalje oskrbeti članom bratsko in socialno zavarovalnino proti neprilikam v modernem življenju.
Aktivnosti teh klubov so:
Sodelovanje v delavskih bojih, kot v stavkah, v demonstracijah, v borbi proti fašizmu itd.
Izobraževalno delo. — Prirejajo predaivanja, razprave in debate o važnih dnevnih dogodkih in vprašanjih. Goje dramatiko, glasbo in izdajajo svoje liste.
Zabava. — Goje sport, prirejajo zabave, izlete v naravo in telovadne nastope. Pridruženi so mednarodni Delavski telovadni in športni zvezi.
Zavarovalnine. — Nudijo zdravniško pomoč rv boleznih, sanatorij, zavarovalnino, sigurnost in sodružništvo."
Med Slovenci bi tak oglas zamanj iskali. Povdarja se le materialno stran, razen v katoliških društvih, kjer nagla-5ajo tudi verska načela in versko vzgojo.
"Vsak po svoje."
A. J. T. je v pravem. Urednik "N. D." ne more biti odgovoren za vsak sklep konvencije ali gl. odbora. Ampak njegovo cikanje, da smo malo
kdaj imeli dobro besedo za JSKJ, ako sploh kdaj, pač pa smo jo direktno in indirektno zafrkavali in "prikrito smešili", je pa prenagljena trditev in zelo tendenčna. če ne bi bilo predsodkov, bi A. J. T. lahko vedel, da ni bila nobena organizacija v tem listu tolikokrat kritično omenjena, kakor tista, proti kateri je veliko "prikritega smešenja" z drufre strani. Kritiziranje sklepov te ali one organizacije še ne pomeni boja proti nji; ko je Proletarec v različnih dobah vodil boj proti odbornikom, ali cela vsemu odboru SNPJ, s tem ni napadal jed-note, čel ud i so prizadeti trdili, da jo napada.
In dalje, če ne bi bilo predsodkov, ki oslepe zdrav razum, bi prizadeti ne mogli trditi, da knjiga kakor je Ameriški družinski koledar ne zasluži moralne podpore in oglasa, ki ga ji da ta ali ona podporna organizacija. Vsekakor je Am. družinski koledar dal s svojimi pregledi in podatki] o podpornih organizacijah tudi JSKJ več kakor pa je dala ona njemu za oglase, če kdo ceni kako delo slabo samo ra-ditega, ker nima rad tega ali onega, ki vrši dotično delo, sklepa s predsodki in vsled tega krivično. ' Zaključni stavek o tej stvari v N. D. z dne 26. sept. je napisan v jezi. Od A. J. T. bi take izjave ne bil pričakoval. — Z.
Značaj kobilice.
Včeraj radikalni farmer-laborit, danes demokrat.
Včeraj svobodomiselni evangelist, danes svetohlinec.
Včeraj avtor člankov o svo-l>odomiselstvu in liberalizmu, danes aktiven pristaš in pomočnik Beograda ter njegovih agentov v; Ameriki. ,
Včeraj bojevnik ".a uvedbo samo angleškega poslovnega jezika v SNPJ, danes jugoslovanski "patriot".
Včeraj zagovornik republike in demokracije, danes pomočnik ljudi, ki "njegovemu veličanstvu" zagotavljajo zvestobo Jugoslovanov v tujini.
In tako naprej.
Tak je značaj kobilice, ki skače brez smisla semtertja dokler ne doskače v svoj konec.
Socialna drama "Rdeče rože"
v
V TEJ IN V PRIHODNJI ŠTEVILKI
Referat Ivana Moleka "Nese kulturno življenje" je končan v loj številki. Prvi del je bil priobcen v prejšnji.
Žapisnik eksekutive v tej izdaji je važen dokumentarni prispevek k rasumevanju našega gibanja. Priobcen je na 4 strani.
Otto Bauerjev spis "Zmagovanje in izgubljanje revolucij" je nn 1 strani. To je zelo anačilen in informativen dokument v seriji njegovih člankov o značaju, namenu in uspehih ter porazih proletar-skih revolucij.
Dalje je n« 6. strani razpis kontesta, kf je sa našo tu rojeno generacijo izredne važnosti. Opozorite nanj tudi tiste, ki le tu in tam pregledajo angleško stran Proletarca.
"Programi nasilja vada sa provokatorje" je članek,1" ki označuje, da je takoavana militantnost v BESEDAH čestokrat I« VABA na trnkih agentov provokatorjev. članek je ponatis is tajnega komuni* stičnega lista. Priobcen bo prihodnji teden.
"Ali so nktivnosti članov JSZ v podpornih društvih našemu gi-ban ju koristne?" To je nasjpv referata F. Aleša na prošlem akoru JSZ, katerega prvi del objavljamo v tej izdaji.
Za objavo imamo pripravljen P. Bernikov članek is njegov« serije o zadružništvu, dalje spremembe in dodatke k pravilom. Oboje — poleg mnogega drugega zaiftmivega gradiva — priobčimo v prihodnji izdaji.
Opis klubov JSZ v Clevelandu bo nadaljevan prihodnji teden.
Obračun priredb v Clevelandu
Dohodki priredb tekom zbora JSZ v Clevelandu so znašali $641.09, stroški pa $479.-58. Prebitek $161.51. Prole-tarcu in za agitacijski fond JSZ so poslali $133.00, drugo je ostalo klubom, ki so sodelovali v aranžiranju priredb.
Plesna zabava društva "Pioneer" SNPJ
Chicago, III. — Društvo Pioneer št. 559 SNPJ priredi v soboto 6. oktobra v dvorani Sokol Havliček na 2619 So. l^awndale Ave. veliko plesno veselico. Vstopnina 40c.
Registriranje volilcev
V .Chicagu bo v torek 9. oktobra ^registriranje volilcev. Važno je, da šte registrirani, kajti brez registriranja ne bo-| ste imeli prihodnjega novembra volilne pravice.
Chicago, III. — Smisel in vzroki vsega ogromnega indu-strialmga boja, ki danes divja v deželi, so mojstersko slikani j socialni drami "Rdeče rože", ki jo vprizori dramski odsek kluba št. 1 ,v nedeljo 21. oktobra ob 3. popoldne v dvorani Č9PS.
Videli boste delavca-vodite-lja, ki postane žrtev agentov provokatorjev. Delavci, ki so verovali vanj, mu verjeli ter mu sledili, se v kritičnem tre-notku obrnejo od njega, ker so nasedli spletkam, ki je razpredel V tovarni njen ravnatelj. Ta ravnatelj je sličen ravnateljem, o katerih ste poslednje tedne čitali v dnevnem časopisju v poročilih o stavki tekstilnih delavcev. Je brez čustev in brez usmiljenja. Delavci so mu material, ki ga izrablja do skrajnosti.
Na stroje pazi, da se prehitro ne izrabijo ali da jih kdo ne poškoduje, dočim so mu delavci predmet, ki se naj ga izkoristi in potem zavrže.
Vrednost te drame je posebno v jasnehfi prikazovanju intrig, ki se jih bossi s svojimi lakaji, špijoni in provokatorji poslužujejo proti organizra-nim delavcem. Njihov glavni «vodja v tej drami je osumljen celo umora in vržen v zapor. Zeno mu ugonabljst tuberkuloza. Ko njega zapro, se ji bolezen poslabša in umre.
A tudi ravnateljeve intrige niso imele zanj samo dobrih posledic. Ena izmed delavk se maščuje nad njim za njegovo pohotnost in izdajstvo. .Po zlomljeni stavki so delavci spoznali, da so nasedli kom-panijskim lažem, namesto da bi bili ostali zvesti svoji organizaciji ter voditelju, katerega so jim očrnili kompanijski volkovi v ovčjih kožah.
V tej drami industrialnih sužnjev nastopa okrog 18 igralcev in igralk. Vsi se trudijo, da vprizore "Rdeče rože" čimbolj popolno.
Druga zanimivost bo prvi nastop klubovega mladinskega zbora pod vodstvom Mary Juggove.
Vstopnice v predprodaji so po 40c. Dobite jih pri Članih in članicah, pri tajnikih klubov JSZ in v uradu Proletarca. — P. O.

;
ItDEČE ROŽE*'
V	NEDELJO
21. oktobra
V	DVORANI ČSPS
Chicago
Hitlerjeva civilizacija v Žid. državah
V Georgiji in par drugih južnih državah je v zadnji stavki tekstilnih delavcev milica polovila ha ukaz governerja pikete ter jih "internirala" do konca stavke. V ta namen je milica ustanovila posebne tabore, jih ogradila z barikado bodičastih žic ter za-stražila. S piketi je postopala gr*e kakor postopajo države z vojnimi vjetniki.
Kaj takega se v Zed. državah še ni dogodilo; Mnogi ameriAki časopisi so poročali skozi Zadnjih par let o koncentracijskih kempah v Hitlerjevi Nemčiji in jih označevali za višek barbarizma — v sr<<li septembra t. 1. pa je nemško fašistično časopisje vrnilo milo za drago in objavilo z velikimi naslovi vesti, da demokratski governerji v Zed. državah pod vlado predsednika Roosevelta ustanavljajo po vzgledu Hitlerjevih odredb koncentracijske tabore. Tudi Zedinjene države so dobile svojega "nacijskega fuehrer-ja", so komentirali nekateri nemški listi, dočim so drugi opisovali brutalnosti <v "koncentracijski" kempi blizu Atlante, Ga., tv katero je milita nagnala stavkarje belega in črne ja plemena, moške in ženske — vse v en tabejr!
"Nemčija je desetletja naprej pred Zed. državami," je konstatiralo čaiopisje, češ, brutalnosti v "demokratični" republiki preko Atlantika so danes veliko večje kakor pa v nacijski Nemčiji.
Taki očitki kajpada niso naš spor; zanimajo nas v toliko, ker označujejo tekmo dveh kapitalističnih sil, ki sta spričkani druga z drugo vsled trgovske konkurence, dolgov, posojil in sličnih materialističnih razlogov.
Kaj so enaki interesi?
Nemški, avstrijski, angleški, jugoslovanski in češki delavci imajo enake interese. Nemški delavci in ne«wki kapitalisti jih nimajo, istotako ne angieški kapitalisti z angleškimi ilelavci, ne jugoslovanska delavska raja s kapitalisti v Jugoslaviji. Enako pravilo je veljavno v vseh deželah.
Kljub temu pa kapitalizem zahteva, da so delavci v Nemčiji skupno "patriotični" z izkoriščevalci proti delavcem v drugih deželah. Zato je danes internacionalnem v Nemčiji smatran za velerzdajniški nauk, istotako v Italiji in več ali manj v mnogih drugih deželah Evrope.
Tudi v Zed. državah ni nič boljše. Kdor tu govori o pobratimiji in složnosti "dela in kapitala" je patriot. Kdor dokazuje, da je tako prijateljstvo neizvedljivo, je "rdečkar" in hujskač. Kapitalist je postal kapitalist, ker izkorišča delavce. In delavec si bi rad izkoriščanje olajšal, zato se bori ali si vsaj prizadeva omiliti izkoriščanje — to pa pomeni med njim in gospodarjem boj. Odpraviti ta nesoglasja je nemogoče brez iztrebljenja vzrokov. Vzrok je izkoriščanje. Ker je resnica taka, in prav nič drugačna, se bo razredni boj nadaljeval, pa če ga delavci in kapitalisti hočejo ali nočejo. Interesi se križajo in to pali ter žge.
Poljak zoper Poljaka
Poljaki v Chicagu, ki so v tem mestu ena najjačjih narodnostnih skupin, so se že davno začeli zanimati za politiko, katere smoter so službe. Vsled nje je precej Poljakov v Chicagu policajev, deputijev in mestnih klerkov.
Joseph Piskonowitcz je bil ves navdušen za svoj narod in politiko, ki oskrbuje službo svojim ljudem. Po poklicu je bil pek. šel je delati v pekarije svojih rojakov, ki pa so ga izkoriščali kakor če bi delal za tujca. Zato so se peki poljske narodnosti organizirali v unijo proti mojstrom, čeprav so istega rodu, in začeli piketirati tiste pekarije, ki so odklanjale organizirane delavce in jih najbolj izkoriščale. Tu in tam je kak piket v svoji nepremišljenosti zalučil v šipo kamen, ali kos opeke. To napako je storil tudi poljski pek Joseph Piskonowitez. V bližini je bil skrit policaj Joseph Ponicki, istotako Poljak, in ustrelil svojega rojaka. V izložbenem oknu pekarije pa se je svetil napis: "Svoji k svojim". Ubiti pekovski delaivec, ki je dokončal življenje na tako tragiče.i način v starosti 38 let, zapušča ženo in otroke.
Zanimanje za šport
Nedavno se je v Chicagu v Wrigleyjevi areni vršila rokoborba, ki jo je gledalo 35,-265 oseb; pravijo, da je bila to največja udeležba na te vrste "predstavi". Vsi so plačali vstopnino, najeli kukala in trošili v stavah.
To je pač šport. In ker je zanimanje z« tak šport večje, kakor pa za kaj bolj vzgo-jevalnega, zato ni čudno, da je ta dežela kljub volilni pravici milijonov v posesti male peščice, ki odloča o njeni usodi in o usv>di prebivalstva slednjemu v škodo.
Reakcionarji v unijah
Konservativni unijski vodje bodo v odbijanju komunistične opozicije veliko uspešnejši, če ji bodo nasprotovaii kot iskreni delavski borci, ne pa kot "patrioti", ki se zatekajo po oporo v tem boju k silam reakcije. Reakcija ni za nikako delavsko organizacijo, kar bi morali konservativci v delavskih unijah že davno spoznati.



T	1
'•v-yv
• •
rr—
ZOLA:
RIM
Foaloretiil ETBIN KRISTAN

(Nadaljevanje.)
In ker se gardist ni zganil in mu ni nastopil poti, je šel dalje, naravnost na desno, v veliko Vežo, kjer je kamnita Scala Pia z ogromnim, četverokotnim stopniščem, ki drži k Damazijevemu dvorišču. Tudi tukaj ni bilo videti žive du^-e — nič se ni genilo kakor zamolkli odmev korakov, mirni soj plinskih luči, ki so bile milo pobledele v motnih krogljah.
Gori se je spomnil, ko je korakal preko dvorišča, da ga je že enkrat videl z njegovim portikom, z njegovim vodometom, z njegovim belim tlakom v pekočem solncu iz Kaffaelove galerije. Ali zdaj ni bilo opaziti niti onih petih ali šestih čakajočih vozov, negibčno stoječih konj, leseno sedečih voznikov. Bila i»' zdaj puščava, neizmeren, gol in brezbarven četverokot, ležeč kakor iv grobnem spanju pod mrko lučjo svetilk, ki so s svojim odsevom osvetljevale visoka okna treh fasad. Nekoliko vznemirjen, prevzet od lahke groze te praznote in tišine, je korakal nekoliko hitreje dalje in se obrnil na desno proti s senčnikom zavarovanemu peronu, kjer je nekoliko stopnic vodilo do velikega stopnišča.
Tam je stal krasen orožnik v veliki uniformi.
"Gospod Squadra."
Z enostavno kretnjo, brez besede, je žan-dar pokazal na stopnišče.
Pierre se' je povzpel gor. Bilo je zelo široko stopnišče z nizkimi stopnicami, z belo marmorno ograjo in z rumeno pobarvanimi stenami. Plin v bledih steklenih krogljah je bil videti iz varčnosti še niže privit. Nič ža-lobno slovesnejšega ni bilo misliti od te veličastne, blede in hladne golote v tem sijaju nočnih svetilk. Na 'vsakem odstavku stopnišča je stražil še po en švicarski gardist z bradnico, in v težkem spanju, ki je prevzelo to palačo, ni bilo slišati nič drugega kakor pravilne korake teh mož, venomer hodečih sempatja, da bi"se oteli omotice te okolice.
Pot po stopnicah v tej razširjajoči se temi, v popolni, grozeči tišini, je bila videti brezkončna. Vsako nadstropje je bilo razdeljeno v kose: še eden, pa še eden, pa še eden. Ko je naposled dospel na kraj stopnišča v drugem nadstropju, mu je bilo, kakor da hodi že sto let tu navzgor. Tukaj, pred steklenimi vrati dvorane Clementina, od katerih je bilo samo desno krilo odprto, je stražil zadnji švicarski gardist.
"Gospod Squadra."
Gardist se je odmaknil na stran in pustil mladega duhovnika, da je vstopil.
Ta ogromna Sala Clementina je bila to uro iv mračni bleščobi svetilk videtiT brez mej. Bogati okraski, skulpture, slike, pozlatitve so se razblinjale in niso zapuščale nič drugega kakor nedoločno, medlo vizijo, pošastno zidovje, na katerem je počival odsev dragocenosti in biserja. Sicer ni bilo videti v dvorani ne enega kosa pohištva; neskončni tlak, razširjena puščava, se je izgubljala v polmraku v ozadju.
Naposled se je zazdelo Pierru, da opaža na drugem kraju dvorane na klopi poleg vrat neke postave. Bili so trije gardisti, ki so tam zaspano posedali.
"Gospod Squadra."
Eden gardistov je počasi vstal in izginil. Pierre je razumel, da naj čaka. Ni se upal geniti; šum njegovih korakov na kamnitem
podu ga je vznemirjal. Oziral se je po dvorani in si izkušal priklicati v duhu množice, ki so napolnjevale ta ogromni prostor. Se zdaj je bila to vsakomur pristopna dvorana. Vsakdo je moral skozi njo, skozi ta navadni prostor za straže, ki je bil vedno poln odmeva neštetih korakov, hrupa prihajanja in odhajanja. Ali kakor mora je legalo nanjo nekaj smrtonosnega, čim jo je preplavila noč — bila je kakor utrujena, kakor izčrpana od mimohoda tolikih stvari in tolikih bitij!
Naposled se je vrnil gardist, in za njim se je prikazal na pragu sosednje »obe povsem črno oblečen mož približno štiridesetih let, ki je spominjal nekoliko na lakaja velike hiše, nekoliko pa na cerkovnika kakšne katedrale. Njegovo lice je bilo lepo, brezhibno, obrito, z nekoliko močnim nosom med dive-ma velikima, srepima in svetlima očesoma.
"Gospod Squadra," je dejal Pierre še enkrat.
Mož se je priklonil, kakor bi hotel reči, da je on gospod 8quadra; potem se je še enkrat poklonil duhovniku, češ da naj gre z njim, in oba sta se, drug za drugim, obrnila brez naglice proti neskončni vrsti dvoran.
Pierre, ki je poznal predpise in večkrat govoril z Narcissom o slovesnih šegah, je spoznaval posamezne dvorane, se spominjal, čemu služi ta, čemu ona, in jih v duhu polnil z osebami, ki imajo praivico bivati v njih. Vsak dostojanstvenik se sme po svoji stopnji posluževati le gotovih vrat, tako da gredo osebe, ki jih hoče papež sprejeti, od rok do rok — od slug do nobelgardistov, potem do častnih komornikov, naposled do *ajnih ko-mornikov. Ali po osmih zvečer se izpraznijo dvorane, na stebričnih mizah gori le malo sveč, neskončna vrsta soban je osamela, pol-temna, zaprta v slovesni nič, v katerem se pogreza vsa palača.	,
Gospod Squadra, ki se še ni obrnil, nego je nem počasi dalje korakal, je trenotek postal pred vrati tajnega predsobja, kakor bi hotel dati obiskovalcu časa, da zbere misli, preden_stopi v svetišče. Samo tajni komor-niki so imeli pravico ostajati tam in samo kardinali so smeli tukaj čakati, da jih pokliče papež. Lahak, nervozen trepet je naznanjal Pierru, ko se je gospod Squadra odločil da ga odvede noter, da stopa v strašni drugi svet, na drugo stran tega nizkega človeškega sveta. Podnevu straži nobelgardist ta vrata; ob tej uri pa so bila prosta in dvorana je bila prazna kakor vse druge.
Gospod Squadra je opazil, da je prinesel Pierre klobuk, ki bi ga moral pustiti v Sala dei Bussolanti, proti etiketi" s seboj. Samo kardinali imajo pravico obdržati baret. Z dis-kretnjo kretnjo mu je vzel klobuk in ga sam položil na mizo, češ da mora vsaj tukaj ostati. Potem je brez besede z enostavnim poklonom dal razumeti, da gre Njega svetosti prijaviti obiskovalca in da naj Pierre trenotek sam počaka /v tej sobi.
Ko je Pierre ostal sam, se je globoko oddahnil. Bilo mu je kakor da se mora zadušiti, srce mu je utripalo, da je Ijotelo počiti. Ali vendar mu je razum ostal bister; prav dobro je bil ocenil te slavne, te krasne papeževe prostore v poltemi. S svojimi z vezeninami okrašenimi, s svilo pokritimi stenami in slikanimi frizi, s stropi, po katerih so se razvijale freske, je bila to neskočnost razkošnih salonov. Ali pohištva ni bilo tukaj drugega kakor stebrične mize, stoliči, prestoli in svetilke, ure, razpela. In celo prestoli so bili sama darila, znešena ob velikih jubilejih z »vseh štirih strani sveta. Niti najmanjše udobnosti ni bilo; vse je bilo bahavo, okorno, hladno in nekomodno.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarski "red", ki uničuje ogromne zaloge živil in blaga vkljub pomanjkanju med milijoni ljudi, gotovo ni pameten.
IZ NAŠEGA GIBANJA
NAŠE KULTURNO ŽIVLJENJE
Referir al na X. rednem zboru JSZ v Clevelandu Ivan Molek
(Konec).
Druga važna stran našega kulturnega dela so predavanja o poljudno-znanstvenih vprašanjih predvsem iz prirodo-slovja in o socialnih vedah* Taka predavanja »o delavska višja šola. Socializem je velik povezek ekonomskih in socialnih ved, ni samo političen program, zato se mora delavec učiti, če ga hoče poznati do dna. Zadnja leta, odkar razsaja kriza v Ameriki,-so bila predavanja Prosvetne matice zelo redka. Predavateljev je malo in obiskovanje naselbin v ta namen onemogočeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Ker pa so predavanja zelo potrebna, je želeti, da se obnove čimprej mogoče in postanejo redna. To velja za predavanja v domačem jeziku. Angleški predavatelji, ki so potrebni za mladino, so na razpolago skoro v vsakem mestu ali vsaj v bližini. Naša stranka sicer razpolaga z bogato literaturo v angleščini o znanstvenih vprašanjih vseh plati in socialnih vedah, nekaj takega materiala imamo tudi v našem jeziku, ali živa beseda dobrega predavatelja zmirom več zaleže kakor knjiga.
Razni načrti in sugestije iz prejšnjih let morajo še nadalje počivati iz finančnih ozi-rov. Na primer moja sugestija z zadnjega zbora JSZ glede trimesečne leposlovne in poljudno-znanstvene revije v slovenskem in angleškem jeziku, katero naj bi zveza izdajala, oziroma Prosvetna matica. Taka revija nam je vedno bolj potrebna, toda — potrebno nam je še marsikaj, če bi bilo mogoče, čakati je treba boljših časov, a ko sploh Še kdaj pridejo.
Naj omenim še to, da je bas naše kulturno delovanje edi-
Tiskovni fond JSZ ustanovljen. — Na zboru v Clevelan-duje bilo resno zaključeno, in eksekutiva je resno pričela z zbiranjem agitacijskega fonda JSZ. Prvi prispevek so poslali elevelandski klubi JSZ v skupni vsoti $133, od tega $83 v ti-skoivni fond Proletarca in $50 v agitacijski sklad JSZ.
Nabiralne pole za zbiranje
prispevkov v agitacijski fond JSZ so bile prošli teden razposlane vsem klubom in mnogim somišljenikom. %
Namen agitacijskega fonda je, da se omogoči poslati v naselbine agitatorje za JSZ in Proletarca ter govornike. S pomočjo agitacijskega fonda JSZ bodo ustanovljeni novi klubi, sedanji bodo pojačani in število naših shodov se zvila." Poleg tega pa dobi Proletarec več naročnikov.
Prebitek za Proletarca. — Prebitek izleta v korist Proletarca, ki je bil prirejen v Chicagu, znaša $79. Prispevan je bil Proletarčeivemu tiskovnemu skladu.
Cleveland. — Anton Janko-vich je poslal 19 naročnin. Ivan Babnik se žuri z nabira-
njem oglasov v Ameriški družinski koledar.
Aliquippa, Pa.—Bartol Ye-rant spet prične z agitacijsko turo po zapadni Penni.
Bridgeport, O. — Jos. Snoy je bil nedavno na agitaciji v Sharonu in Farellu. Nadeja se, da bo pasivni klub v Farellu postal zopet aktiven. Snoy je bil tudi v Triadelphiji, W. Va., kjer je deloval za ustanovitev kluba JSZ. Upa, da bo ta cilj kmalu dosežen.
Chicago. — Izmed agitatorjev za Proletarca v Chicagu je na vrhu liste Chas. Pogorelec, ki je dobil 15 naročnin; Caroline Macerl je dobila 4. Frank Bizjak, Frank Udovich, John Podgornik, John Kak in več dugih bo zastopanih v prihodnjem izkazu poslanih naročnin.
Pecarič in Drasler na poti.
— Henrik Pečarič in Frank Drasler iz Forest Cityja, Pa., sta na obisku v Little Fallsu, N. Y. Frank Drasler nam sporoča, da so v omenjeni naselbini ustanovili angleško poslujoče društvo SNPJ.
Detroit. — John Zornik je zaposlen z nabiranjem ogla-
sov v Am. druž. koledar, kakor nam sporoča v pismu. Dobil je tudi 6 naročnin za Proletarca.
Milwaukee. — Jacob Rožič si je nedvomno naložil mnogo raznega dela, ker se ne oglaša več tako pogosto. Poslal je 6 naročnin. Naši mladi sodru-gi v Chicagu imajo za Milwaukee v načrtu razpravo ali ta-kozvani symposium, ako se bodo za stvar zavzeli tudi mil-wauški sodrugi.
Waukegan. — V wauke-ganskem Slov. nar. domu se bo vršila v nedeljo 14. oktobra konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice. Popoldne bo v veliki dvorani manifestacij-ska prireditev z varijetnim sporedom. Nastopi tudi ves mešan zbor "Sava".
Johnstown. — V tem mestu bosta prirejena tf bližnji .bodočnosti dva socialistična shoda. Prvi bo v nedeljo 6. oktobra v Morrellivillu. Frances Langerholc in Frank Podboy sta zaposlena z rekordiranjem registriranih socialističnih vo-lilcev.
Zapisnik zbora JSZ izide ta mesec v posebni prilogi na 8. straneh.
na vez, ki nas še druži s sodrugi *in drugimi naprednimi elementi v	domovini. Politične smo od tam popolnoma odrezani, kajti danes ne sme biti delavske politike v starem kraiu; iz praktičnih razlogov je tudi politična skupnost nemogoča. Skupnost je pa mogoča na polju naše delavske kulture in moja želja je, da se ta vez nele ohrani, temveč še bolj utrdi in poglobi, kolikor je to v praksi mogoče. Staro-krajski sodrugi delujejo danes edino na kulturnem polju, ko-| likor niso zaposleni v strokovnih unijah in gospodarskih institucijah, ko se ne smejo u-dejstvovati v politiki, pa so dosegli lepe uspehe. Imajo te-poslovno-znanstven mesečnik Svobodo in Cankarjevo družbo, ki je doslej izdajala po štiri knjige na leto, letos — to jesen — bo pa izdala pet knjig; imajo po vseh industrijskih krajih svoje kulturne organizacije, ki redno prirejajo igre, koncerte in predavanja ter vodijo delavske knjižnice in čitalnice. Cankarjeva družba je velik uspeh socialistov v starem kraju in njene knjige prihajajo redno tudi v A-meriko s posredovanjem naše Prosvetne matice. Dolžnost vseh klubov in ostalih organi-zavij, ki sodelujejo v Prosvetni matici, je, da pomagajo razširiti knjige Cankarjeve družbe po vseh naselbinah do zadnje hiše,* v kateri govore slovensko, kajti te knjige so močna propaganda za socialistično misel.
Poudarjam, da je kulturno udejstvovanje med nami fak-tično naša zadeva. Naše politične smernice so delo ameriške socialistične stranke, toda naše kulturne smernice so naše delo, ^.za katero smo sami odgovorni. Američani ne mo-
rejo kontrolirati našega kulturnega dela, zato pa mora biti naša skrb, da je to delo plodovito in zares delavsko. To delo je program naše delavske izobrazbe, delavska izobrazba je pa temelj, na katerem se gradi socialistično gibanje. Kulturno delo se mora torej smatrati za pionirsko delo socialističnega gibanja.
Sredstva delavske izobrazbe so naše delavske knjižnice, čitalnice, učni tečaji, dramske predstave, koncert:, predavanja :n naš tisk. Vse te n ora služiti izobrazbi Da pa bo služilo delavski izobiazb», mora biti vse to po vsebini in tendenci delavsko, torej socialistično.
H koncu moram poudariti še to: Naša delavska izobrazba uključuje še nekaj, to je propaganda protidogmatfčne-ga_, protiverskega svobodomi-seistva. Mi vsi priznavamo načelo, da je vera privatna zadeva posameznika, ki se ne sme mešati v politiko, vedo in druga vprašanja — ampak verska propaganda, ob katero trčimo vsak dan, ne priznava tega načela; verska propaganda insistirá, da se vse javno življenje podvrže veri in ta propaganda je javna. Iz tega razloga smo prisiljeni, da v imenu svobode mišljenja in kritike pobijamo to propagando, kolikor je to potrebno v mejah naših aktivnosti.
V nedeljo 14. oktobra v Waukegan
Waukegan, III. — Nedelja 14. oktobra je blizu. Vsa znamenja kažejo, da bo konferenca in popoldanska proslava res delavska manifestacija.
Domači igralci so pripravljeni. Vprizorjena bo igra, pel bo rriešan zbor "Sava", Fran-ces Artach in Kristina Stritar bosta igrali duet na klavir ( v tem letu sta že parkrat nastopili, vselej v veliko zadovoljstvo občinstva) ; tudi Paul Si-fler, umetnik na piano, nastopi ta dan. Sifler je še mlad fant, star 22 let, rojen v starem kraju, v to deželo pa je prišel po vojni, a je že učitelj več pevskih zborov. Pod njegovim vodstvom nastopijo naši stari pevci in pevke Helen Jereb, Rozi Sifler, Vinko Pink in Tomaž Troha. Dalje nastopijo mlade pevke Mimi Kern, Elsi Novak in Julija Končan pod vodstvom Frances Kirn. Pele bodo slovenske in angleške pesmi, čula sem, da bodo dne 6. oktobra pele na tukaj-
šnji radio postaji. Robert Za-kovšek bo zaigral par komadov na harmoniko. Govornik bo Frank Zaitz.
Po sporedu pa bo prosta in plesna zabava v spodnjih prostorih. Igral bo Jack Nagode. Vstopnina je 25c.
Pripravljalni odbor, v katerem je 11 članov, pridno deluje in se trudi, da bo izvršeno vse »v najboljšem redu. Tudi naše kuharice že zdaj ugibajo, kako bi čimboljše postregle, številnim gostom. *
Vstopnice v predprodaji gredo v VVaukeganu in North Chicagu dobro izpod rok. V Chicagu jih lahko dobite pri Petru Berniku in v uradu Proletarca. Prvenstvo v naši naselbini ima zastopnica gospodinjskega odseka, ki jih je razpečala nad 50.
Zastopnike prosim, da pridejo na zborovanje začasno. Pričelo se bo ob 9. dop.
France« Zakovaek, tajnica Konference.
POSLEDICA ELEMENTOV

Prnludnji leden j« divjal na obraiju Japonske •¡lovil morski vihar, ki ja povzročil t pristaniikih mestih Osaka, Kyoto, Yokohama in ▼ Kobe ogromno ikodo. Na sliki ja del pristana ▼ Osaki, ki ja bil ¿isto razdejan. V omenjenih mestih ja bilo poruienih okrog 33,000 hii, nad dva tisoč ljudi ja bilo ubitih in tisoča ranjanih.
Poročilo iz Sharona
Dne 22.-23. sept. sem bil v Sharonu, Pa., v svrho obnovitve njihovega socialističnega kluba. Z menoj bi bil imel iti tudi Peter Kokotovich, toda družba ga je medtem poklicala na njegovo delo v Chicago.
Sestanek smo imeli v Slovenskem domu. Povdarjali in diskuzirali so, ali bo obstoj klubu zagotovljen, in ako se ga v tej negotovosti sploh »plača obuditi iz neaktivnosti.
Moje mnenje je, da ima klub v taki naselbini kakor je ta vse pogoje za uspešno delo in napredek, treba pa je kajpada članov, ki se bi naloge resno lotili. Za uspevanje kluba so potrebni aktivni delavci, ki se zavedajo, da je za ljudstvo socialistični program edina rešitev. Brez socialistične zmage se ne bomo izkopali iz sužnosti. Delavci, ki to resnico razumejo, so lahko dobri in ivztrajni agitatorji. •
Po skoro tri urnem razmo-trivanju so zaključili sklicati še en sestanek 30. sept. popoldne in izvolili sklicateljski odbor.
V Sharonu in Farrellu je veliko1 polje za naš pokret, zato je klub JSZ potreben. Torej naprej s tem delom, sodrugi in somišljeniki! Ne obupaivaj-te in ne udajajte se maloduš-nosti in razočaranju!
Nazaj grede sem obiskal par naročnikov na meji države Ohio. Že dolgo agitiram za delavske liste, pa nisem še nikoli naletel na tako grdo pso-vanje kot pri Mrs. Louis Cvel-bar. Ko sva prišla tja z mladim fantom, ki mi je pokazal hiše, sem njo vprašal, ako bodo Proletarca še naročili. Tedaj pa se je vsula ploha tako grdih psovk, da niso za na papir. Ni mi dala prilike, da bi bil jaz kaj spregovoril, ali se ji vsaj predstavil. Mož je stal klavrno zraiven in molčal. Smilil se mi je.
Zunaj sem »premišljeval, kakšno izobrazbo morejo dati otrokom take matere! Zelo dobro je, da ni mnogo takih. Bilo bi žalostno za civilizacijo.
Obiskal sem tudi naše somišljenike v Girardu, toda e-nih ni bilo doma. Sli so loviti veverice. V Girardu sem mislil par ur agitirati, toda tista afera mi je pokvarila vso voljo. Sel sem proti Power Pointu, da malo pokramljam z našimi naprednimi rojaki. Pomenili smo se o naši bodoči konferenci in rekli še marsikatero o tem in onem ter agitirali v prid njihovega kluba. Malo jih je,
ampak so aktivni in med njimi se počutim vselej doma. Taki sodrugi so človeku res v vzpodbudo. S. Math Tušek je dal tudi oglas v Koledar in prispeval v tiskovni fond Proletarca.
Domov grede, dive milje od doma, pa sem polomil Svojo "lizo". še vedno mi je rojila tista ženska po glavi; zamišljen sem pri signalni luči hipoma ustavil, ko pa se je prikazala zelena luč, avto ni hotel naprej. Gladil sem ga ter mu prigovarjal, da ker me je vozil že dva dni, naj se» potrudi Še teh par milj. In res se je dal omehčati, da mi ni bilo treba ostati na cesti. Ampak pokvarjen je toliko, da bo moral na operacijo. Vsekakor je bila ta kratka moja tura polna muh.
Sodrugom in somišljenikom v Sharonu želim, da bodo uspeli in pojačali svojo postojanko v svetovni armadi za odpravo kapitalizma. Kajti ako se delavci ne bomo borili zase, se ne bo nihče drugi za nas.
Raivno tako želim veliko uspeha sodrugom v Girardu in Power Pointu. Hvala vsem za naklonjenost! — Joa. Snoy.
Dr. W. J. Van Essen v Johnstownu
Johnstown, Pa. — Klub št. 65, ki je bil ustanovljen nedavno -v Morrellville sekciji, dobi čarter v nedeljo 7. oktobra. Prinese jim ga član ekse-kutive dr. W. J. Van Essen. Slavnost se bo vršila iv Ciril-Metodovi dvorani pri Fairfield Ave. tik Mikuševe trgovine.
Dr. Van Essen bo ob tej priliki predaval o Dunaju pred in po februarski civilni vojni. To predavanje bo spremljano na platnu s stereoptičnimi slikami. Sodrug Essen je zelo aktiven v delavskem' gibanju in dober predavatelj. Pridite ga poslušati vsi. Nte bo vam žal! Avstrijo prej in sedaj pod fašizmom boste po tem predavanju poznali veliko bolje kakor danes.
Frank Podboy od kluba št. 5 bo izpregovoril nekaj besed v slovenščini. Po programu bo plesna zabava. Vstopnina je prosta. Vsi ste vabljeni in dobrodošli. Ali vas lahko pričakujemo?
Frances Langerholc.
Se se priporočamo
Salem, O.—Klub št. 24 JSZ
se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili našega izleta v nedeljo 16. sept. in mu pripomogli kljub slabemu vremenu do dobrega uspeha. Vsi, ki so prišli, so bili prav zadovoljni in klub se je potrudil, da so bili tudi dobro postreženi. Tisti, ki niso prišli, so pa zamudili prijeten popoldne.
Vsem našim prijateljem v okoliških naselbinah se priporočamo v naklonjenost tudi v bodoče. — Odbor.
John Metelko 0. D.
Preiščemo oči in določimo očali
6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Stana sa calo lato $6.00, pol lata #3.00
Ustanavljajte nova društva. *] Deset Članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i** za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 13S*
Pristna i« okasna domača jedila
Caua zmerne. Postreftba točna. |
▼ < *

PRVA SEJA ODBOROV JSZ PO X. REDNEM ZBORU
komp ani je na jugu se maščujejo nad stavkarji
SUGESTIJE ZA SPREMEMBO PRAVIL. — POLLETNI RAČUNI.
— AGITACIJSKI FOND
Izčrpeh zapisnika redne seje odborov JSZ dne 13. septembra 1934
Seje odborov JSZ dtie 13. sept. 1934 so se udeležili od eksekutive Filip Godina, Do-nald J. I^otrich, Joško Oven, Fred A. Vider in Frank Zaitz. Od nadzornega odbora JSZ Peter Bernik. Od nadzornega odbora slovenske sekcije Ali-ce Artach, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz. Od prosvetnega odseka Anton Garden, Ivan Molek in John Rak. Tajnik Chas. Pogorelec.
Odsotni so: Geo. Maslach, Peter Kokotovich in John Ko-pach, ki so bili izven Chicaga, in Sava Bojanovich radi nočnega dela.
Za predsednika seje izvoljen Peter Bernik.
Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Pri točki "korespondenca" pravi tajnik, da od prošle do te seje ni prejel važnih komunikacij.
Tajnik" Pogorelec poroča med drugim, da s. Jos. Snoy deluje iza ustanovitev kluba JSZ v Triadelphiji, toda namena še ni dosegel. Tisti v Triadelphiji, ki z njim sodelujejo, so obljubili, da skličejo v namen ustanovitve kluba še en sestanek. Dalje poroča Snoy, da bo šel »v Sharon, Pa., kjer je klub v zastoju, in bo skušal storiti za njegovo obnovo kolikor mogoče.
Glavn; predmet pred to sejo je čitanje zapisnika zadnjih dveh sej X. rednega zbora, in pa pravila. Zapisnika zadnje seje zbora s. Babnik ni še u-
(13. sept.), zato se naj odloči, da-li naj čitamo enega nocoj in drugega na prihodnji seji, «ali pa oba na prihodnji seji.
Ureditev pravil je prepustil zbor eksekutivi, ki se ima pri tem oslanjati na priporočila in predloge delegatov, in pa na
gotovine, vložena v stavbin-skem društvu, kakor je že poročal zboru in deloma v diveh bankah, ki sta v likvidaciji. Edino gotovino nam donašajo obresti, ki pa niso tolikšne, da bi mogli udovoTjitf Željam po izplačilih. Ako bi mogli dobiti naše vsote, bi bilo izplače-
priporočila odseka za pravila, vanje enostavna stvar, in to je v katerem so J. Rak, C. Pogo-1 pojasnil tudi s. Olipu v pismu.
S. OHp je član direktorija do-
relec in F. Zaitz.
Dalje je naša naloga razpisati kontest za angleške igrt? socialne vsebine, kakršnega je predlagal na zboru s. Jartz.
Prosvetna matica. — Kar se tiče dramatike, Prosvetna matica pretekli mesec ni imela posebnih obveznosti. Bila je na uslugo z igrami dramskemu klubu "Zora" v Pueblu, Colo., društivu št. 325 SNPJ v Gowandi, N. Y., glasbenemu in dramskemu druHvu "Zarja" v Los Angelesu, Calif., Ženskemu pevskemu zboru "Planinska roža", Milwaukee, Wis., in Dram. društvu "Ve-rovšek", Cleveland, O.
Poročilo tajnika se odobri. Sklenjeno, da se zapisnik zadnjih dveh sej X. zbora JSZ Čita na izredni seji eksekutive, kateri naj se predlože tudi pravila s spremembami.
Vider predlaga, da se naj ta seja vrši 26. sept. Lotrich protipredlaga 24. sept. Za prvi predlog je bilo oddanih 7 in za drugega dva glasova.
V imenu nadzornega odbora je poročal s. Bernik; poslovne knjige JSZ za prvo polovico tega leta so pregledali vsi trije člani nadzornega odbora: Bernik, Bojanotvich in Kopač. Podal je podrobno poročilo dohodkov in izdatkov, kakor sledi:
tlčnega stavbinskega društva in mu je znano, da gotovine ne moremo dobiti. Že na eni prejšnjih sej pred meseci je bilo sklenjeno, da če naš stavbin-ski fond likvidiramo, naj dobe vsi sorazmerno.
Garden predlaga, da se vsoto Olipu izplača. Predlog ni podpiran.
D. J. Lotrich nato izvaja, kako potrebno je, da se pobrigamo za nakup ali vsaj za najem svojih prostorov, v katerih bi imele dom vse naše aktivnosti. Poizvedoval je o hiši na 2505 S. Crawford Ave., ki je naprodaj. Meni, da se naj pobrigamo in ugotovimo, če bi jo r^i mojfli prevzeti.
rfarprave se udeleže Zaitz, Oven, Rak, Godina in Lotrich. Sklenjeno* da se s. Lotricha pooblasti poizvedovati o omenjenem poslopju. Tajnik stav-binskega sklada izjavlja, da bo pri tem sodeloval in upa, da enako tudi drugi člani. D.' J. Lotrich je poročal o
in proti večeru je bila družba že velika in zelo židane volje. Prišli so iz Girarda, Power Pointa in drugih okol$kih krajev. Jane je nam na dražbi prinesel $17. Odnesli so ga v Akron, dasi so rs tudi Girard-čani skušali dobiti. Prebitka Je bilo okrdg $40, če pa ne bi bil dan tako slab, bi ga bilo nedvomno vsaj $70. Delili smo si ga s pevskim zborom iz Akrona, ki je sodeloval s klubom. Klub v Salemu bi naloge sam ne zmogel, ker je naselbina majhna in le kake tri družine so delavne v njemu.
Apel predsednike Rooeeeelt« je končal stavko v tekstilni industriji, ni pa odpravil krivic, ki se Code delavcem v tem obratu. Urad unija tekstilnih delavcev jo dobil is vseh krajev sporočila, da so kompanije odklonile vposliti tisoče delavcev samo sato, ker so aktivni v uniji in ker so vspodbujali ostale delavce k v»-trajanju v stavki. Vlada v Wa*hinftonu je obljubila posredovati v prilog teh irtee industrialnega boja. Vršil sa je sestanek med predsednikom Rooeeveltom in glavarjem aveae tekstilne industrije Sloanom, nakar
je slednji obljubil, da bodo družbe sprejele nazaj vse delavca, rasen tiste, "ki so bili naailni ▼ stavki".
Na sliki je prisor is aadnje stavke tekstilnih delavcev v Gastoniji, Ceorgia. Dasi so stavkarji piketirali legalno in isjavljali lojalnost tej dešeli ter vedae korakali le v spremstvu ameriške sestave, je bila kljub temu proti njim poslana milica. Stotina stavkarjev je bilo pretepenih, mnogo raajenih, precej a trajnimi poškodbami, in nekaj ubitih.
dodatke k našim delu dotičnemu klubu, oziroma centrali, v katero spada. V »lučaju raz-
membe in pravilom.
Predložena so bila seji eksekutive v smislu zborovega sklepa, ker na zboru za ureditev pravil ni bilo časa. Bilo je dalje sklenjeno, da se ta priporočila objavi tudi v tisti številki, v kateri izide zapisnik zbora. F. Zaitz poroča:
NASVETI IN PREDLOGI ZA SPREMEMBE PRAVIL.
Odboru za pravila «o bile predlo-voznih cenah, ki so jih plačali lene razne sugestije za uvedbo
člani X. zbora na poti iz Chicaga v Cleveland in obratno. Bila mu je poverjena naločfc dobiti čim nižje cene in je storil vse potrebno.
Pogorelec poroča o agitacij-skem delu za JSZ in Proletar-ca. Treba bi bilo poslati koga v Milwaukee, La Salle in okolico ter par drugih tukajšnjih bližnjih krajev, kjer je mnogim naročnikom naročnina
tegnil urediti do tega datuma
POLLETNI RAČUN JSZ. od 1. januarja do 30. junija 1934.
DOHODKI:
e 7H9 9
Konvenčni find ".'.!'.! 1'.'.'. i'.X i'.'.'.!'.'.!!!'.'.'.!'.'.'.'.^ tM.3X Potekla. Lotrich priporoča, da
Prosvetna matica .......................................
Klubi za potrebščine ....................................^
Literatura .............................................
New Leader in American Soc. Quarterly, prejeta naročnina----
Znamke za asesment Internacionali.........................
Povračila stranke .......................................
Blagajne razpadlih klubov it. 189 in 238....................
Klubi za Joako Ovnovo turo...............................
Razno ................................................
10.27 47.60
38.93 5.25 70.00 24.60 46.02 1.76
Skupaj..................................
9TRO&KI:
članarina glavnemu uradu stranke......................
Članarina državnim in okrajnim organizacijam............
Plače od 11. nov. 1933 do 23. junija 1934................
Najemnina urada ....................................
Poštnina in brzojavi .................................
New Leader in American Soc. Quarterly, naročnina........
Uradne potrebščine ..................................
Literatura .........................................
Straniki za znamke Internacionale.......................
Tisk pravil za zbor....................................
Stroški Joško Ovnove ture.............................
Potrebščine za klube..................................
Zvezni davek od čekov in bantki za izmenjavo čekov........
.$1,860.69
.$ 228.68 101.96 960.00 48.00 87.08 38.93 27.72 8.43 11.50 62.00 61.80 .76 2.47
si naj bi eksekutiva delo razdelila tako, da bi bil vsak odsek odgovoren za gotovo področje in v ta namen tudi delal.
Rak poroča o simpoziju, ki ga imajo v načrtu za v Milwaukee. V ta namen kores-pondira mladinski odsek klu-
Skupaj.....................................$1,639.32
RAČUNSKI ZAKLJUČEK:
Dohodki ..............................................$1,860.69
Prenos z 31. decembra 1933................................966.15
Skupaj...............................................
.Stroški januarja—junija ................................. 1,639.32
Ostane 30. junija 1934...................................$1,187-S2
IMOVINA 30. JUNIJA 1934:
Upravni fond ................................$ 320.76
Konvenčni fond JSZ ........................... 866.76 $1,187.52
VLOGE:
ba št. 1 z milwauškimi sodru-gi. K temu govorita tudi Oven in Lotrich.
Fr. Zaitz predlaga, da se naj takoj prične z zbiranjem agitacijskega fonda. Pošlje naj se pismo in pole klubom in somišljenikom v tistih naselbinah, kjer klubov nimamo.
Chas. Pogorelec predlaga dodatek, da se apel pošlje tudi naprednim društvom. Dodatek sprejet s 7. proti 5. glasovi. Nato je sprejet predlog F. Zajca s tem dodatkom.
Nato je Fr. Zaitz v imenu odbora za pravila predložil
Gotovina...............................
V komkurzni Millard State banki............
750.71 436.81 $1,187.52
t
250.00 70.00
DRUGA IMOVINA:
iteratura • • .................................
_ rema urada . ...............................
Dolg klubov in posameznikov ...............*. ...	65.87
Dolg stranke na povračilu..............................20.00 $ 405.87
$1,593.39
OBVEZNOSTI:
JRZ za knjige Prosvetne matice..................$ 639.94
Dolg konvenčnemu fondu .......................
Tajniku na plači ..............................
Stranki za • članarino ............................
Državnim in okrajnim organizacijam» za članarino...
Proletarcu oglas v Koledarju......................
Ligi proti fašizmu .............................
Ostane imovine ...............................
85.36 30.00 29.77 27.08 40.00 3.00 $ 865.15 738.24
športnih aktivnosti v naših mladin »kih odsekih. Prirejena je bila v ta namen tudi resolucija, ki nalat!» eksekutivi izdelati načrt za povečanje delokroga mladinskih odsekov.
Členu XVIII, MLADINSKI ODSEKI, bodo dodane boljše definicije, kaj so naloge teh skupin.
Alešev referat, ki je bil sprejet, nalaga eksekutivi uvesti boljše metode za skupno delovanje naših članov v drugih organizacijah. Ker je bila v ta namen »prejeta posebna resolucija, ni potrebno, da se bi uvrstila taka določiba tudi v pravila.
Klub št. 114 in njegov angleški odsek predlagata v pravila:
1.)	Vsak mladinski (angleški) pod-odsek kluba naj bo avtonomen.
2.)	Ako priporočljivo, naj ima svojo številko (kluba).
3.)	Vse svoje posle naj vodijo in financirajo sami, ako se odločijo za .«eparaten klub.
4.)	Dovoljeno naj jim bo rabiti denar v svrho gojitve atletike in športnih iger; dalje nabavo uniform, kakršne si bi zamislili v svojih športnih klubih v območju JSZ.
5.)	JSZ naj v sporazumu z amer soc. stranko pospeAuje organiziranje dečkov v "Red Scouts" in ravno ta ko deklice, jih vodi v telovadbi in delavski vzgoji; v poletju naj jim oskrbi izletne prostore, ako le mogoče kje ob jezerih. V ta namen naj planira izlete za kak mesec dni proti primerni odškodnini.
6.)	Poleg telovadbe se naj v teh izletniških kempah uVede med mladino učne tečaje o socialnih problemih s socialističnega stališča.
7.)	članom naj bo dovoljeno privesti v kempe tudi svoje prijatelje, da se jih pod močjo vtisov sčasoma pridobi v naše gibanje.
8.)	Vsak tak angleško poslujoči klub mora dati vsak mesec točno
pusta takega kluba pododseka) pripade vsa imovina glavnemu klubu ali centrali JSZ v dotičnem mestu. V svrho financiranja teh klubov se naj razpiše $1 asesmenta na leto, ki naj ga vsak član plača v štirih obrokih po 25c. Ta asesment plačajo le tisti člani, ki imajo zaslužek ali druge dohodke.
Ta detroitska resolucija s priporočili za spremembe pravil med drugim naglaša način fašistov, s katerim »o pridobili mladino v svoje vrste z raznobarvnimi srajcami, in na podlagi splosnih skušenj si naj socialistična stranka uredi taktiko tako, da bo v borbi proti fašizmu uspešna. To resolucijo sta v imenu kluba št. 114 in njegovega mladinskega odseka podpisala Anton Jur-ca in Janko Zornik.
Klub št. 27 po svojem delegatu predlaga, da naj že rf>or določi sedet prihodnje«» zbora, !n ne šele splošno glasovanje, in to zaradi tega, ker so dvorane v večjih naselbinah najemane za celo leto naprej, pa pridejo klubi vsled tega lahko v zagate, ker ne bi' mogli dobiti dvorane, katero si tele.
Terezija Glavach, delegatica kluba št. 5, Johnstown, Pa., predlaga odboru za pravila, da se naj asesment zniža ako le mogoče, ker bi na ta način ostalo več članov v zvezi, oziroma .bi jih bilo mogoče več pridobiti.
Klub M. 114 v Detroitu predlaga:
Pevski »bori in mladinski odseki klubov JSZ naj imajo vsak svojo blagajno. Za eventuelni primanjkljaj naj bodo sami odgovorni. Samostojna blagajna pomeni, da se naj odseki sami vzdržujejo. V odbore odsekov se sme voliti samo člane kluba. Vsak mesec morajo točno poročati o stanju financ in svojega de
grešno platformo socialistične stranke v našem jeziku, ker bi to agitaciji veliko pomagalo.
Sklenjeno, da se uvrsti vse umestne predloge v nova pravila in se jih s temi spremem bami objavi v Proletarcu članstvu v razpravo.
P. Bernik . poroča, da so u-rejeni zapisniki treh sej zbora, drugi pa bodo v kratkem, čital bo tudi korekture. Zaključek seje.
Naš klub dela načrte za priredbe daleč v naprej. Tako nameravamo drugo leto povabiti na naš izlet soc. pevski zbor "Zarja" v Clevelandu in zbor "Delavec" iz Newbur-gha. — Francki Mihevc.
Delegati za konferenco v Waukeganu
Iz Chicaga pride na konferenco klubov JSZ ter društev Prosvetne matice precej velika delegacija. Društvo "Slavi-je" št. 1 SNPJ bo zastopal Frank Alesh; delegati kluba št. 1 so Peter Bernik, Carolina Macerl in Chas. Pogorelec.
Klub JSZ z južne strani (S. Chicago in Pullman) pošlje dva delegata. Zastopala ga bosta Max Marolt in Peter Verhovnik. Klub št. 16 s severne strani bo zastopal L. Wipotnik. Poleg njega gre ta dan v Waukegan več drugih rojakov. Frances Zakov&ek, tajnica Konference, poroča, da je pnvi prijavljeni delegat iz Milwaukeeja A. Kamniker. Nado št. 102 SNPJ bo zastopala Minka Aleš. Društvo Pio-
Kampanjska veselica in shod v Bridgeportu
Bridgeport, O. — Kot je bilo že poročano, priredi. klub št. 11 v soboto 13. oktobra zvečer v Društveni dvorani na Boydsvillu veselico in shod. Ves prebitek je namenjen v prid pokreta. članstvo kluba se bo potrudilo zadovoljiti a postrežbo in sporedom vse u-deležence, katere vabimo od blizu in daleč. Vstopnina je samo lOc. Dne 16. sept. smo imeli piknik, ki pa se radi dežja ni obnesel. Klub je nato sklenil, da naj ostane, vstopnina lOc tudi za «veselico v soboto 13. oktobra. Vstopnice so bile poslane vsem somišljenikom.
Prihodnja klubova seja bo v nedeljo "21. oktobra dopoldne. Na dnevnem rediji bodo važne stvari. Klub prireja vsako zimo predstave. Ako bomo gojili dramatiko še v naprej, bo treba s tem delom takoj začeti. — Joaeph Snoj.
neer št. 559 SNPJ še ni prija-
Mini i u Mttiiju imam- i it ^vujtrun	|..{|n i 1 „a
lovanja tajniku kluba, kateremu P "J; ae,e»ala-
To zborovanje, ki se prične
ob 9. dop., bo zelo važno. Vsi klubi in društva Prosvetne matice so dobili od tajnice poziv, da naj Izvolijo zastopnike.
priporočila delegatov za spre- poročilo o financah, poslovanju in
Bernik izjavlja da so računi v redu.
Poročilo nadzornega odbora sprejeto na znanje.
Prosvetna matica. — Chas. Pogorelec omenja, da je poročal glede sodelovanja Prosvetne matice z društvi na polju dramatike in drugih priredb že prej. Dodaja, da je za članstvo društev Prosvetne matice letos naročena knjiga "Sesuti stolp", ki Je tretja v Molekovi seriji.
$1,593.39
John Rak poroča o sodelovanju urada Prosvetne matice z angleško poslujočimi društvi.
Stavbinski fond JSZ.—Tajnik stavbinskega fonda Frank Zaitz prečita pismo John Oli-pa, v katerem izvaja, da želi, ako mogoče, povračilo svojega vplačila v stavbinski fond v vsoti $50, ker ga v to silijo razmere.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT. CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST, 24, 1912.
of Proletarec, published weekly at Chicago, III., October 1st, 1934
State of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a notary pulblic, in and for the state and county aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, *ho, having been duly sworn according to law, deposes and says -that he is the business manager of the Proletarec and that the following is to the best of his knowledge and belief a true statement of the ownership, managment, etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24,'1912, embodied in section 411. Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor and business managers are: Publisher: Jugoslav Workmen's Publishing Company Inc., 3639 W. 26th St., Chicago, 111.; editor Frank Zaitz, 2700 S. Keeler Ave.; managing editor, Frank Zaitz, 2700 S. Keeler Ave.; business manager, Chas. Pogorelec, 2243 S. Central Park Ave.
2.	That the owners are: Jugoslav Workmen's Publ. Co., Inc., 3639 W. 26th St., Chicago, 111., Slovene Section, Jugoslav Federation S. P.. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Donald J. Lotrich, 1937 S. Trumbull Ave. Philip Godina. 3211 S. Crawford Ave., Joseph Oven, Clarendon Hills, III,, Fred A. Vider, 2700 So. Homan Ave., Frank Zaitz, 2700 So. Keeler Ave. Executive Committee, Chas. Pogorelec, 2243 S. Central Park Ave., Executive Secretary.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None.	IPS
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company, but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or In any other fiduciary relation the na»me of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the cortupany as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owm»r; and this affiant has no reason to believe that any other person, association or corporation has any Interest, direct or indirect, in the stock, bonds, or oth«y securities than as so stated by him.
CHAiS. POGORELEC, Business Manager. Sworn to and subscribed before me this 28th day of September 1934.
«padajo. Dolžnost članov vseh odsekov je, da propagirajo socialistične nauke ter sknbe, da pridobe v klub vse člane v odsekih. V slučaju, da pridejo Člani kluba v pevskem zboru v manjšino, imajo pravico zbor razpustiti' ter prevzeti vso imovino. Ako se zbor sam razpusti ali preneha, pripada vsa imovina klubu. V vseh važnih zadevah Imajo pravico glasovati le člani kluba.
Te spremembe priporoča klub št. 114, pevski klub Svoboda in angleški odsek kluba št. 114 iz sledečih razlogov.
Pevski zbori finančno več škodujejo kakor koristijo klubom.
V preizkušnjo je dal klub št. 114 pevskemu zboru Svoboda 1. 1924 avtonomijo, in ob enem privilegij svoje blagajne, da se vzdrf.uje sam kolikor najboljše more. Rezultat je bil, da je bil »bor uspešen finančno in moralno in klub je bil rešen bremena.
L. 1932 je tajnik JSZ zahteval, da mora »bor Svoboda izročiti blagajno klubu št. 114, kar se je zgodilo. Od tedaj ima klub vedno deficit in finančno breme.
Poleg vsega je treba vzeti v obzir, da ima vsaka naselbina svoje običaje in okolščine. — To izjavo ter priporočila sta v imenu kluba podpisala Anton Jurca in Janko Zorn ¡(k.
Temeljne točke predlogov za spremembo pravil, ki so jih priporočili člani iz vrst naše mladine, so:
1.)	V mladinske odseke se na;i sprejema člane neglede če so naše narodnosti ali ne. Sedanja naša pravila v angleškem prevodu določajo, da se sprejema sinove in hčere, kk-terih starši so Jugoslovani. V slovenskem delu tega člena (XVIII.) ni take določbe.
2.)	V argumentiranju, da naj imajo angleški odseki stalnega predsednika, namesto da se ga voli od seje do seje, so odobrili sedanji sistem t devetimi proti štirim glasovom.
3.)	Izrekli so se za separatno blagajno angleških klubov.
4.)	Angleški odseki naj bi bili upravičeni do zastopstva na »boru na isti podlagi kakor sedanji klubi.
Mary Krneč, delegatica kluba št. 3, Ogle?by, priporoča v imenu svo
Poročilo iz Salema
Varnost v Chicagu in Milwaukeeju
čika&ka komisija za študi-ranje raznih metod v omejevanju avtnih nesreč je šla v Milwaukee, kjer je nesreč na vsakih 1000 prebivalcem 66 odstotkov manj kakor v Chicagu. ^
Ob tej priliki so primerjali tudi kakšen je konec policij-skih pozivnic nepaznim voznikom. Od 1. jan. do 1. maja je izdala čikaška policija 23,758 pozivnic na sodišče, toda 19,-852 se jih ni odzvalo, ker so kršilce odvezali neprilike politiki s svojim vplivom. V Milwaukeeju je bilo od 1. januarja do 25. sept. 23,638 aretacij vsled kršitve ordinanc pri vožnji z avtom. Razen 332 so bili vsi pred sodiščem. Ta razlika pojasnjuje, čemu so vozniki v Milwaukeeju toliko paznejši kot v Chicagu.
Salem, O. — Dne 16. sept. je imel naš klub št. 24 piknik, ki pa ga je pokvaril dež. V soboto večer in v nedeljo dopoldne je lilo. Ker smo pričakovali dober poset, je bilo treba vsega dosti pripraviti.2e ob 6. zjutraj sem začela pripravljati jestvine in prišla je tudi moja sestra M rs. Kotnik iz A-krona, da mi pomaga. Dež lije — kaj bi pripravljali! Pa vz-lic temu smo spekli dva pujska, imeli smo 1. janea, krofov celo zalogo in sličnih dobrin. Vse smo imeli že pripravv Ijeno, a dež le ni ponehal'. Cezdalje bolj me je jkrbelo, kako bomo te stvari spravili v denar, da se obvarujemo izgube. Okrog poldne je prišel bus iz Akrona. "Halo, pripravite se, gremo!" se je glasil ukaz. Razveselila sem se in hitela zavijati in nositi kakor da mi je 20 let. Tudi dež je ponehal. Okrog 3. ure so se ljudje že precej zbrali skupaj
Mnogo deportacij
V fiskalnem letu, ki je bilo končano 30. junija 1933, je bilo iz te dežele deportiranih 19,865 oseb. Številke o depor-tacijah v prošlem fiskalnem letu delavski department se ni objavil.
Stavka tiskarjev v Du-blinu končana
Stavka tiskarjev v Dublinu na Irskem, ki je trajala devet tednov, je bila končana 28-sept. Noben časopis ni izhajal.
F. Zaitz pojasnjuje, da je _________ _______________________________
vsa naša imovina, rasen ne k* j Joseph Steblay, Notary Public. (My corwmisaioi) expires June 30, 1938.) Ijega kluba, da naj JSZ izda kon-
Poučna preiskava
Kongresna preiskava o intrigah municijske industrije je zelo poučna, ni pa ji škodljiva.
Organizacija
Milijon posameznih delavcev je milijon potameznikc* Toda Če ae organiziraj«* »ila, a katero nasprotniki marajo računati in jo upoatevsti.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS'
XVIII. konvencij» KSK J

Konec.
Precej zakulisnega spletkarjenja j« bilo radi vprašanja,
kje naj se tiska tednik "Glasilo KSKJ", ki izhaja na 8. ftraneh enake velikosti kakor jih ima Proletarec. SvojeČasno je Že bil tiskan v Chicagu. Pod režimom ClevelandČanov, posebno Toneta Grdine, in
njeno članstvo s« vedno omejeno Tower.	Minn t iilavni tainik na ude rimako-katollAke Ce.kv« In fn« II iT ! ni
da se vodilna n.*ela Jednote nikoU	Za,44r' J°ilet'
možni	tajnik, Steve Vertin,
Joliet; blagajnik, Louis 2elez-
nikar, J oliet; duhovni vodja,
ne smejo itneveriti duhu in naukcm t« Cerkve.'
S plačo zapisnikarjem kon-
vencija ni bila liberalna, kaiti John P,evnlk. Joliet; <vr-dala jim je le $12 na dan, aH ni pravnik, dr. M; F. O-$4 preko regularne dnevnice ma"'	O.
v^trr^TiSiALI SO AKTIVNOSTI ČLANOV IN
V njihovo korist je, da se organizirajo. Vsi, ki ste brez dela, hi tisti, ki ste de zaposleni, ste vabljeni v naš klub. Pri družen je organizaciji Worker's Committee on Unemployment, katera «e bori za dovolj Izdatno podporo brezposel-
V PODP. DRUŠTVIH NAŠEMU GIBANJU KORISTNE?
Referiral na X. rednem zboru v Clevelandu Frank Alesh
Podporne organizacije so | nove, v katerih je organizira-j Društva, v katerih so naši največje gospodarske ustano- no naše ljudstvo zaradi via- iodrugi aktivni ne samo kot nim, proti zapostavljanju m ve jugoslovanskega delavstva jemnega podpiranja, je dolž- društveni člani nego tudi kot
pa zato, da se z brezposelnimi | v tej deželi. Nastale »o iz po-
za delo, ki vzame običajno več	odbor; Geo. J. v reliefnih uradih poftopa do- trebe. Na zavarovalnlnskem
_	"	IJ«.'.,.... L1.___I ... L. m a f	i • j^a Inn L nt	1 i ■ ■ . 1 ... i	>.<> L o - II.	i • I x ___121__J.
& ugodnih "¿o^'Vi jih krkor »» «»vakrat po osem ur,	Mmn.; Loui-
se nurtila L. Piševa tisk.rnat lak|"	„voj po-	i™'"«4' '»••
L	nio.il............i :_____ . !WI dobro izvršit n nrinmviti r rftMK U)*ar, Pittsburgh, Pa. ;
je bilo Glasilo preseljeno .vT1 uooro l36V™ti »n pripraviti Cleveland. Zdaj pa ga želi z*piMfllk za v U*k- Predlog za dobiti v tisk Amerikanski Slo-ip,ačo *»*i«nikarjem P« $16 venec v Chicagu. Cleveland-! nf dan ie bil Poražen a 91. čanl so proti selitvi, Čikažani iKlasovi' ZanJ ^ Klasovalo 81 in Jolietčani pa so večinoma l ,a"ov*
zanjo. Najboljše bi sicer bilo, | V	konvenčnemu pri-
da se bi glasilo tiskalo v j0_, pravljalnemu odboru «r India-
Frank Frančič, Milwaukee, Wis., in Mary Hochevar, Cleveland, O.
Finančni odbor: Frank Go-spodarich, Joliet; Martin ftu-kle, E velet h, Minn.; Rudolf G. Rudman, Wilkinsburg, Pa. I
stojno kot z ljudmi, ne pa ka- polju H0 storile že veliko do-kor cfa so berači.	brega in nekatere tudi v pro-
Pro'lo soboto je imel naš svetnem oziru. klul* zabavo v dvorani ftNPJ. l»rve jugoslovanske podpor-l/deležba Je bila precejšnja, j|ie org^i^cije m bile verske. Bila bi večja, če ne bi bilo »/e-: Nadvladovali H0 jih duhovnl-čer nalivov, ki so mnogo naših ki in |ajiki> ki so delovaij v prijateljev pridržali doma. prvj VMti za Ciirkev. Tttko 80
Prihodnja seja kluba brez- tt; prxoinG podporne organi-poselnih bo v četrtek 4. okto- yacjje služiU, ne	v vza.
ki<ii \r atukjim iltrikvani ^ V I 1 I	.	,
k predvsem
nost socialistov, da delujejo v zavedni delavci, so v javnosti njih na temelju principov za- najbolj znana. Pridružena so
družnritva.	¡Prosvetni matici in sodelujejo
iiehi kjer Je a^tfei iednoh» |napolisu, ki je imel * priredit- , !>oroItni ot,bor: Predsedniki^/ spodni dvorani SNPJ. jemnu pomoč am
toda' ¿/W^am zdai ^iika^ ipripravami precej ¿ohn	• City,	Pričakujemo, da na tej yjijv oporo ¿upnjjam.
**r 1,1 tam zt,aj n,kakel -- - F " . • prL e* Pa.; Agnes Gorišek, Pitts-	doseže z novopnstoplimi ste- } ^ j« pričela na dru-
rgh, Pa.: Josenh Rusa Pup-	članov. Po končanem .	. . .. .
ii ^ . uuarpn i\u»s, me-	stvenem polju delovati mala
bio, Colo.; Geo. Panchur, Cle-	dnevnem redu bo predava!	jugoslovanskih socia-
veland. O.; Wm Komnare	Frank Zaitz o predmetu 44Ka- f.K ip,na JUKf7wvan8,Km .fl K11 ^ «..u. vj., rr m. compare, ^ i * • listov, je začela cerkev izgub-
So. Chicago, 111.	ko odpraviti brezposelnost in	\	_
slovenske tiskarne, kise bi po-if r1°^kov' stf Je nabralo med,. . . , tegovala za to delo, zato Jo-	^ je jako-burifh' !a" Jo^Ph
liet ni prišel v upoštev. Za malr° za tako.skupino. nPMoliit>\r W X m Vlnirannu a. n I Volitve glavnega odbora so
se vršile "kakor po namazani
preselitev k A m. Slovencu so govorilf duhovniki Plevnik, Trunk in Zupan, poleg dele-ižnom ' V 8tal ^ v n«Prej do-gata Mladiča in nekaterih dru-l,<)čeni dele«at in v "navduše-gih. Sprejeli so končno Mkom-lmh beeedah" predlagal, da se promisnr predlog, da naj bo-lzvoh za	predsednika
glasilo tiskano v tiskarni, ki|Franka °^eko »oglasno. Huje unijska, ki je naklonjena ra' Peskanje in volitev je bila katoliškim načelom, in ki da k°nčana v par minutah. Pet-ob enem najboljše pogoje. To;n?^st	odbornikov je
pomeni, da glasilo ostane v bi,°	izvoljenih na
Clevelandu, kajti tiskarna A. preJ' omenJen> način, to je, Slovenca je neunijska, vrhu- brez opozicije. Proti gl. tajni-tega pa ne bi mogla konkuri- ku Jos* ^aIarju je kandidiral rati s Pirčevo tudi ako posta- delegat Zore, ki je prejel 47
ne unijska. Lahko se med tem J» Za,ar 176 «,aAOlv- Za vr" tudi kaj zmešetari preko pra- hovnei?a zdravnika je dobil vjj	dr. Oman 144 in dr. škur 79
kritiziranj med odborniki *]ilM)W' Izvolien je prvi. Dose-ali proti njim ni bilo, pač pa so danjl ur*dni* Ivan Zupan je hvalili drug drugega za «ne. bil Izvoljen soglasno, izbrisne zasluge". Delegati so V m>vefn	odboru
Urednik glasila Ivan Zupan, Cleveland, O.
Komisar za atletiko Frank Banich, Chicago, 111.
"Nazadnjaška" KSKJ ima torej tri ženske v svojem glavnem odboru f
Nobena konvencija KSKJ ni zborovala dalj kot 12 dni. Ta je zborovala 6 dni. Svoje delo
. . „ r» •... „ .	. ¡ljati vpliv. Socialisti se niso
bedo . Pridite na to sejo vsi. ,	.. . . , , ^
0 ...	. .. . .. , lotili agitacije ter dela v dru-
Povabite s sabo prijatelje m «... a. 1 ..
i	t , stvih zato, da bi organizacije
znance, da se pouce o delu na- , , , .. . .. "	J
šega kluba.
J. Oblak, tajnik.
nadvladali. Hoteli so pomaga-
Slovenski socialisti so to na- v írjenju svojega glasila
čeTo osvojili ter ga uveljavili g precejšnjimi uspehi posebno v Slovenski narodni podporni jednoti. V nji so aktivni od kar je nastala pred dobrimi 30. leti.
Posledica njihovega dela v SNPJ je bilo naraščanje delavske ideologije v toliki meri, da je 1. 1912 na konvenciji v Milwaukeeju sprejela tako-
(Prosvete) ter drugih jetf7TO=-tinih publikacij, ob enem pa na en ali drug način pomagajo pri razpečevanju Proletarca, Majtk.ega Glaaa in Ameriike-družintkega koledarja.
V takih naprednih društvih so apeli za denarno in moralno pomoč v naprednih akcijah veliko bolj upoštevani kakor pa v društvih, v katerih naši
zvano Molekovo resolucijo, ki ; sod rugi in somišljeniki niso je uredniku glasila nalagala aktivni kot zavedni delavci.
pisati v socialističnem duhu in za socialistično stranko. Po tej konvenciji je zaradi imenovane resolucije zagnalo na-zadniaštvo silen krik -t- češ,
(Dalje prihodnjič.)
ti našemu priseljenemu ljud- da si je organizacija s tako iz-
IZ KANSASA
stvu in ga dvigniti v izobrazbi, poleg pa mu nuditi podporne
javo skopala grob! Prizadevala si je zanetiti razkol, ampak
PRIREDBE KLUBOV
Ji« S. jfjm.
ustanove, ki bi bile boljše od zavedno, energično članstvo i prejšnjih. Zadovoljili so se, ¡da so društva sprejela svobo-
V sledečem seznamu «o priredb«
je napade spretno odbijajo in kIubov Jsz> kontereninih orfanima. tudi razkol je bilo v stanju , cij in .ocUli.tii.ih pev.kih ,boro*.
prmrečiti.	Ako priredba vaiefa klub« ni vklju-
Arma, Kan». — Naznanila domiselna pravila ter demo-____________
Je z lahkoto koncaia v tem 0 piknikih so že domalega iz- kratično upravo, misleč, da bo; l)anes, po 22. letih, lahko nam »poroiiu. _b],°. proti "m»«-1 fini»« iz časopisov. Ampak to odprlo pot v socialistično | konstatiramo, da je bila Mo-
lekova resplucija Slovenski narodni podporni jednoti v naj-
ni" nekake opozicije in je gl.|mi, ki smo bolj na juyu, si še , agitacijsko delo. predsednik sam imenoval vse vedno lahko privoščimo kaj i Kmalu so spoznali, da so mi-
odbore; tudi volitve gl. odbo- takega. Klub št. 21 JSZ je dal ra so vzeler razmeroma malo>skozi poleUe prednost raznim časa. Kadar bi hotel kak dele- društvom, in naši člani so po-
gat le preveč kljubovati, bi •vstal en ali drugi duhovnik in ga pokaral, pa bi bilo konec njegove opozicije. Le kadar
i i j T	i » i so: predsednik Frank Ooeka	u^u^icije. i* xaaar
morali vsled tega veliko plo- v	", wrran, p, a'usta si v KSKi ^t^li nu^r^a
skati To ie bilo 7 1 mnoro n^i Waukegan, IM.; I. podpredsed-1,* S.1 ^ K5>KJ stah naproti slatuTo je bilo za mnoge naj-^.^ John Germ> Pueb,W| CoIo.;:dve tekmuJ°cl «	se je
napornejše delo.
Konvenciji je bila znova prečitana načelna izjava, ki se glasi:
"Kranjako - Slovensko Katoliška Jed no ta podaja s tem rzj*v<>. <1* j«
sečali njihove piknike v polnem številu. V nedeljo 7. oktobra, ko je datum prost, pa priredi »voj piknik naš socialistični klub. Upravičeno se nadejamo, da nam bodo člani
slili zmotno, kajti svobodomi-selstvo samo na sebi ni zadostovalo. V marsikakem društvu so sodrugi naleteli pri ta-kozvanem svobodomiselnem vodstvu na odločen odpor.
To je dalo socialistom misliti. Spoznali so, da se morajo lotiti podrobnega dela v društvih in prevzemati odbo-
II. podpredsednik, Math Pav-!"Ji'na konvencija zavlekla, raznih društev v naselbinah............ f____________ ____
lakovkh, Pittsburgh, Pa.;' III. , J te*a niin zato je bi- tega okraja vrnili posete s're, ne samo naloge ter delo! podpredsednik, Josip Lekšan, a .konvencija le formalnost, svojim posetom, posebno še ti-j Taka je bila stvar v počet-Barberton, ().; I\'. podpred- Je I)ntr(,,,a' kar ji je odbor «ti. o katerih vemo, da jim na- ku. Socialisti so vložili v dru-
sednik, George Nemanich, Sr.,
"II Duce" spreminja Italijo v vojašnico
(Nadaljevanje s 1. strani.)
sme v Italiji dajati navodil za omejitev rojstev; nihče r/ Italiji ne sme prodajati pripomočkov za omejitev zaploditev.
Italija je že zdaj prenatrpana. Ampak Mussolini hoče r;o-
v naprej odredil. Svoje mani- prednost in delavska zavest ni Ištva ogromno truda in dela. festacijsko navdušenje pa je prazna beseda.	Zato je umevno, da danes
j izražala <v počaičeVanju vodij, j- Na čitatelje Proletarca v duhovnih in drugih, in se na- tem delu Kansasa se zanaša-| vduševala za vero in za agi-1 mo, da pomagajo v oglaše. a-tacijo v prid svoje organizaci-. nju tega piknika. Ves prebitek je in cerkve. Ko so se razha-! bo prispevan v prid socialisti-jali, so rekli odborniki in du- čne volilne kampanje v Kan-
hovniki, da niso v skrbeh za bodočnost.
Mladine — to je, tu roje-
sasu in za pospeševanje aktivnosti našega socialističnega kluba. Naj še dodam, da bo ta
Jakov—mnogo vojakov, kijih bo potreboval v klanju za osva- nih Slovencev, je bilo na tej piknik ne samo našega kluba janje, zato hoče, da začno Italijanke roditi otroke takoj ko 3J I konvenciji nrilično število, tn- amnul/ a r»l f\~i r» o nriru ^ a.,. dovolj razvite za možitev ih jih potem rode dokler jim narava pripušča.
Ker diktatura ne dovoljuj^ opozicije, kritike in protestov
smatrajo, da je nase delovanje v podpornih organizacijah
mora skrbeti, da se ljudstvo ukvarja z drugimi stvarmi. V Italiji in v Nemčiji ga opajajo s fanatičnim nacionalizmom in z oboroževanjem, z opevanjem junaštva na bojiščih in bahavim poveličevanjem svojega naroda, kateremu ni primere v zgodovini. In če se ljudstvo kdaj tega naveliča, ali če začne misliti mimogrede tudi o bedi, ki ga stiska, tedaj si diktator organizira manifestacijo, [v kateri ponovno rohni in preti "sovražnikom" svoje dežele. Vso ceremonijo spremljajo parade oborožene mladine, vojakov, fašistov, godbe igrajo in mesto je v zastavah. Trik se posreči, kajti pozornost ljudstva je spet v pravem toku. Vsak diktator ve, da to opajanje ne bo trajno veljalo. Rajše pa, kot da bi dopustil razvijanje opozicije ali celo širjenje uporniške psihologije, bo izzval vojno. Zato so diktatorji, nad katerimi ni nikake kontrole, miru silno nevarni. Vsled njih je v današnji obubožani Evropi mir bolj v negotovosti kljub vsakovrstnim mirovnim pogodbam, kot pa je - bil pred letom 1914.
Mussolinijev fašizem ni privedel Italijo v blagostanje, pač pa jo je potisnil na stopnjo barbarske proulosti. Spremenil jo je v ogromno vojašnico, v kateri vse ljudstvo živi in dela za militarizemvter čaka, kdaj mu bo ukazano v klanje.
enciji prilično število, to- ampak sp-loina prireditev soc. da se ne čutijo in ne smatra- stranke in somišljenikov v jo za poseben del ali blok. Po- Crawford okraju, vršil se bo škodovalo' socialističnemu 'gi-liticno je bila delegacija pod na M. Stefančičevi larmi. V , banju in zato je logično, da se vplivom demokratske stranke; slučaju, da bo vreme slabo, pa naj aktivnosti sodrugov v dru-
marsikdo vprašuje, ČEMU? Komu je koristilo, da so socialisti zapravljali energije in da jih še trošijo v društvih, pri tem pa zanemarjajo SOCIALISTIČNO dele? Na podlagi dosedanjih rezultatov sklepajo, di> se nam to delo ni izplačalo.
OKTOBER. JOHNSTOWN, PA. — Pred«Y«. nje in »»otem veselica v nedeljo 7.
večjo kovat. Dala ji je načela,	,„ ...
. .	, . , . j M^rrelllvilly.
Prirej« klub it. 65
< ktobr« v Ciril-Metodovi dvorani v
za katera so šli sodrugi v boj	jsf
in na Agitacijo! Rezultat t"	Bridgeport, o. — Ve..nc« in
načelne delavske agitacije je	chod k!ub« it. 11 jsz v soboto t3.
b;l, da /e z male SiNPJ r tsla	lU * Društveni dv«v««i.
največja slovenska podporna organizacija in je danes po velikosti druga največja med Jugoslovani.
Ko so v drugih or?ranizac:-
WAUKEGAN, ILL. — V nedelj« M. oktobr« konferenca društev Pro> svetne matice in klubov JSZ v Wis* consinu in (Ilinolsu.
WAUKEGAN, ill. — V nedelj« 14. oktobra velik« prireditev pod
jah opazili nagibanje našega	r»*kr«v;t*ijstvofn. konferenc« jsz ▼
ljudstva na levo, je izgledalo,	I s,ov- n*r- domu-
kakor da nam bodo polagoma	chicago, ill—Dramska pred.
.... . . rp i	stava kluba st. 1 v nedeljo 21. ok-
sledile v tej smeri. Toda aa- |obra v dvorai|i csps	-radi nezadostne aktivnosti naših sodrugov v njih in vsled	november. medvojnih ter povojnih zmed	t cki£ago, ill. — Shod Fred
... .... . __.	luni r.or.i v petek večer 2. nov.
m*d Hrvati, kjer «e je igralo	Jvcrani SNPj; Prirejijo ,, J
z radikahzmom, ho nasprotni-	k' bi n« zapadni strani. f-
ki izrabili priliko in potisnili	cleveland, o. — zbor "Dela*
delavske ' smernice navzdol. V	odsek klub« ¿t. 28, uprizori ▼
pravila svojih podpornih or-	TT^T v S,°T- del-
r .. . .	(CoIIinwood) opereto "n« kmetiji
ganizacij pa so napisali geslo	in T kajiici". ^S
'takozvane polrtične nevtralno-i chicago. ill. — shod .oci.H-Nekateri v naših vrstah celo gtit kar je v praksi pomenilo	- •
večina glavnih odbornikov je gremo v dvorano v Cockerill. aktivnih v klubih demokrat- Spored vključuje vse, kar spa-
THE MOST HEROIC STRUGGLE OF THE CENTURY!
"THE
CIVIL WAR AUSTRIA"
BY JULIUS DEUTSCH
Commander of the SCHUTZBUND on the Barricades
of Vienna
ILLUSTRATED with scenes of the fighting and destruction caused by the Dollfuss' howitzers
Authorized Translation by DAVII) P. DERENBERG
Price 2.1c
ORDER FROM THE
YUGOSLAV FEDERATION S. P.
Chicago, III.
36S9 W. 26th Street
da na piknike zavednih delavcev, kot dobre socialistične govornike, godbo,
skih politikov, ravno tako vodilni člani v društvih, a precej je med njimi tudi "republikancev", ki pa zdaj zaradi mora biti zraven.
"Hoovrove krize" niso oglaša-!_
li svojega "prepričanja".
Politični govorniki, ki «o nastopili pred delegacijo, so znali spretno zmešati vero, svojo politiko in lojalnost »vladi »v en lonec in navzoči so navdušeno ploskali, ako je bil govornik impresiven, ali pa le iz prijaznosti, če je monotono govoril.
Vzrok, da sem porabil toliko prostora v Prole^rcu s poročilom o tej konvenciji je, ker smatram za potrebno, da čimboljše poznamo vse organizacije, ki sqi agilne in agresivne v boju proti na&im načelom. Podcenjevati ali ignorirati močnega nasprotnika je nespametna taktika. — F. Z.
štvih opusti.
To naziranje bi bilo logično, če bi podporne organizacije obstojale zaradi privatnega in pa kar še dobička v privatne namene. — A. Šular. | Toda ker so to zadružne usta-
ČEMU TOLIKO AVTNIH NESREČ?
I	>
Delovanje kluba brez-poaelnih v Chicagu. — Fr. Zaitz bo predaval
Chicago, III. — Klub brezposelnih, ki deluje med Slovenci na zapadni strani, ie na prošli seji izvolil poseben odbor, katerega naloga je delovati v kampanji za pridobivanje no»vih članov v naš klub. ,	.....
(irir-ini/ftciia kot io naša ie	'^•«¿•••t	•««*	'»»J*«**" To •« fl..i kakor Po-
urganizacija, koi je n asa, je roij|o ve|ike Tojne To!ikine to pribi!i„0 vs«ko leto irtve avtnik ne.reč,
brezposelnim delavcem sploh ki ge dovajajo v tej d«*«li. Njih Število Stalno narašča. Mnofe komisij«
- preiskujejo, kaj j« varok. Vecinom« ixjavljajo, da gre (lavni del krivd«
.....II^|I|||III|IIII1IHJII milili,lllll'tpiiiiiiiimiiiiiiiiiu.iiiMms nepasnosti, deloma pijanosti, ali rasposajenosti votnikov, ali pa vsled nji-
hove ignorance. V Milwaukeeju n. pr. j« odstotek nesreč na vsakih ti«o2
Milwaukee Leader
Največji ameriAki nociaiifitičn! dnevnik. — Naročninat $fl.00 na leto, $3.00 ra pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslovi S40 W. Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
lunnnnnnnnnnanannc
prebivalcev 66 odstotkov nitji kakor pa v Chicagu. Vsled tega j« ¿ikaiki mestni svet poslal v Milwaukee posebno komisijo, da preštudira, ¿emu tolikšna raalika. Zupan Hoan ji je pojasnil, da raditega, ker se v Milwaukee-ju trudijo krivce kasnovati, d očim se jih v Chicagu s pomočjo alderntanov. pricinktnih kapitanov in sličnih političnih kresnic oprošča. Nekateri predlagajo. da bi se aa omejevanj« a v» nib neagod savsel Uncle Sam{ krivce naj bi kaanovala federalna, namesto lokalna «blst, ki na debelo aanemarj* to nalogo. Gori j« kartun, ki dela vtis, d« bi I« federalna sveana sodna oblast pripravila breabriinei«, ki operirajo avt« n« ameriških c«atah, k
pameti.
protivnost delavskemu giba nju.
Naše delo v podpornih organizacijah je zelo težko pravično oceniti, ker je treba pri tem presojati razne nasprotujoče si argumente.
Kdor bi to delo presojal površno, bi kljub uspehom, ki smo jih dosegli, dejal, da se naši napori in žrtve našemu gibanju niso izplačale. Izvajal bi da če bi sodrugi svoje energije porabili v pokretu namesto v podpornih organizacijah, bi bila danes JSZ močnejša v članstvu in Proletarec bi bil bolj razširjen.
Tako presojanje lepo zveni in tudi logično izgleda, dokler ne pogledamo tudi drugo stran slike, katera opravičuje naše delo v podpornih organizacijah.
JSZ je bila ustanovljena, da pridobi jugoslovanske delavce v socialistično stranko. S socialistično agitacijo pa smo šli tja, kjer smo pričakovali največ uspehov. Zato smo si izbrali za svoje torišče organizacijo, v kateri smo mi združili maso naroda. Njeno čian-stvo smo mogli doseči edino na ta način, da smo bili aktivni med njim. če bi sedaj to delo opustili, bi to ne bilo taktično in ne socialistično. Pomenilo bi le, da smo prepustili trdnjavo sovražniku, da organizira v nji močno vojsko in potem bi jo mi naskočili od zunaj z dvomljivim uspehom. To ne bila pametna strategija.
stične stranke v sredo 21. novembra * Orchestra Hali. Glavni govornik Jul ius Deutsch is Avstrije.
CHICAGU, ILL. — Koncert soc. pevskeg« zbora "Sava" v nedeljo 25. novembra v dvorani ČSPS.
CLEVELAND, O. — Pevska abo. ra ,4Zarj«" (odaek klub« št. 27) in n" vprisorit« na Zahvalni dan v četrtek 29. novembr« Smetanovo opero "Prodana nevesta".
DECEMBER.
CHICAGO. — Silvestrova aabav« klube št. 1 v pondeljek 31. decembr« v dvorani SNPJ.
Druge prireditve klub« it. I v Chicagu: v nedeljo 3. feb. 1935 dra
mska predstava v dvorani ČSPS; v nedeljo 10. marca varijetni spored v dvorani SNPJ; v nedeljo 21. aprila koncert pevskega sbor« "Sava" v dvorani SNPJ.
» i - 'ttvnr« ' w m : v/anaim :
BARETINCIC & SON S
t
t«l 1475
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA.
R 1«
Dr. John J.Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE - HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily T«l. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily T«l. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointment* only Residane« Tel.: Cr«wford 6440 If bo answer — Call Austin 5700
;.........i...................t.........i.........
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NAIIODXA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskam« v slovenskem, hrvaškem, slovaikem, češkem, poljskem, ! kakor tudi v angleškem In nemikem jemlku.
NAfA POSEBNOST %0 TISKOVINE ZA DBUfTVA IN TRGOVCE ! ..............................tfflftttlltltttiiii

lo ti» Interest of the Worker«
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CQ-OPERATIVE t COMMONWEALTH
NO. 1412.
Puhlishad Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., October 3, 1934.
TaUpkoaai Rockwall 2664
VOL. XXIX.
WINNING AND LOSING REVOLUTIONS
By OTTO BAUER
'. This is one of a series of articles by Otto Bauer, great Austrian Socialist leader, in which he discloses the sources of the barrage of Communist slanders against the heroic Austrian Socialists, and discusses Communist methods in revolutions. These articles are translated by Hersh Roaenfeld and are published in The New Leader.
What purpose is served by the tower of lies raised by the Communists about the Austrian Socialist uprising of last February? It serves to 'prove' that the working class can come out victorious in an armed insurrection only under Communist leadership, as it did in Leningrad in 1917. Under the "traitorous" leadership of the Social Democrats ©very uprising of the working class is lost.
Is that so? iiave proletarian revolutions led by Communists never been crushed? Has Bela Kun, who now knows exactly how to lead a revolution to victory, completely forgotten the history of the Hungarian revolution of 1919 led by himself, which ended in a terrific catastrophe? Has the history of the uprising of the workers in Middle Germany been forgotten— the history brought forth by Paul Levi in his dreadful and, even today, instructive accusation against the Communist leadership of the uprising? Has the history of that Canton uprising been forgot-ten^ the one in which Communist leaders from Russia leJthe Chinese workers into a bloody catastrophe? The histroy of the Communist International ever since 1918 is full of bloody defeats of the proletariat under Communist leadership.
Truly, the workers in Leningrad did emerge victorious in November, 1917, and gained power under Communist leadership. But first let us enumerate the differences between the situation in Leningrad during November, 1917, and Vienna during February 1934.
In November, 1917, war was raging. The Russian army consisted not of recruited mercenaries, but of workers and peasants called to military service. It had suffered terrific
defeats on the battlefield that had weakened its dicipline. Already in the revolutionary fights of March, 1917, complete bodies of troops went over to the revolutionists; that is why the March revolution conquered the Czarist regime. During the following months the Russian army was disbanded. The peasant soldiers, tired of war and hungry for land, left the trenches and garrisons and ran home. The workers in soldiers' uniforms refused . to obey their commanding officers. When the workers and soldiers rose under the leadership of the Bol-sheviki in November, 1917, the Kerensky government did not have a single regiment at its disposal to rely upon. Only a couple hundred of Junkers from the military academy defended the government.
Can we compare this revolutionary situation with the state of affairs in Austria during February, 1934?
Another altogether different comparison forces itself upon our minds. One year before the February uprising Hitler came into power in Germany. At that time there was in Germany a mighty Communist party, a party that rallied one-half of the German working class; a party that in the decisive positions — in Berlin, in the Ruhr Basin, in the industrially developed points of Middle Germany—was stronger than the Social Democracy. What did the German Communists do then? They did not take up the strike. They did not fire a single shot. They capitulated without a fight. But after their capitulation the Executive Committee of the Communist International convened in Moscow in order to pass judgment upon the behavior of the German Communist Party.
The German delegate, Rich-ter, stated that an uprising of the German workers against Hitler would have been hopeless and at the price of unnecessary victims. "It would have been criminal irresponsibilty to issue a call for an uprising," said delegate Richter. Manu-
ilsky, president of the Communist International, agreed with Richter. "The party," said Manuilsky, "relied upon one part of the proletariat, split by the Social Democracy, and isolated by the peasantry and the city petit bourgeoisie. It had no armed forces at its disposal at all." Manuilsky draws the following-conclusions: "It would have been sheer 'putsch-ism' to take up arms against the fascist bands and against the Reichswehr." The Executive Committee of the Communist International also described to the justification of the capitulation. It declared the fight less a capitulation of the great German Communist Party than a "prudent and necessary maneuver of - retreat." >
Besides, the capitulation of the German Communist Party without a battle has been repeated now in Bulgaria. Bulgaria is the only European country outside of the Soviet Union in which the majority of the workers follow not the Social Democracy but the Communists. The Bulgarian generals can even now set up their military dictatorship without causing the slightest resistance of the great Communist Party of Bulgaria.
The Communist International also used the moral authority of Dimitrov in order to attack the Social Democracy. Wre have not as yet heard Dimitrov criticize the capitulation without a battle of his nearest party comrades— the Bulgarian Communists.
The Social Democracy in Austria preferred a desperate struggle under the most unfavorable conditions to a fight-less capitulation. The Communist parties in Germany and in Bulgaria capitulated without a fight. But the Communist International . that justified and sanctioned the fightless capitulation of the German Communists decries and slanders the desperate revolutionary struggle of the Austrian Social Democracy.
SECRET PROGRAM OE BARONS WOULD MAKE WORKERS SERFS OF CAPITAL'S OLIGARCHY
with Machine
Sacramento, Cal. — By dropping his advocacy of old-age pensions, .«late owned factories and communal farms, and changing the tax exemption of $3,000 on homes to the more modest figure of $1,000, Upton Sinclair succeeded in winning the support of the California Democratic organization for what was left of his "Epic" plan. The vote of
the convention wa- 113 to 4. after	H||H|
William G. MoAdoo and Georgo | sider- reorganization of the Creel accepted the Sinclair plan as SRA to make it more com-
"modified".	pletely serve their interests.
George P. West, special corres- '	, . ,	, .
pondent for the New York Times. They look forward to corpor-
reports that "Sinclair has developed ation zones ruled by their class
since the election a tact that is wit], workers as mud-sills SO
amazing to those who knew him in	, ,	. A.,„	¿„„4.
other years as personally amiable worked that they W,!1 JU8t
The managers of the NRA propose to reorganize it into three parts—executive, legislative and judicial—, a government within a government. Recently about 150 big kings of industry secretly met to con-
but publicly intransigent to the last degree."
Milen } Demprter, candidate for the goveraorahip- on the Socialist ticket, has Usuetf a statement pointing out that "the. watering down Sinclair has already given his own
manage to survive and produce children to replace the human merchandise as it is worn out. •
In the first place, the big barons of industry want mo-
est	i ?°r'»tic c?"tr°i °f..ceru,n
Democratic party, Sinclair has turn ed his back on the prospect of helping to build a strong workers' move-ment'without which it is Impossible to 'end poverty in California' or anywhere else."
industries with some "government supervision" while other industries should be "liberalized" under the antitrust laws.
of self-regulation without government supervision.
That is to say, the big key industries would tower above the whole capitalist system as oligarchies "supervised" by friendly government agents. In the next range below the big industries, the industries not of a key variety would be self-regulating with the antitrust laws used as a cushion, not a club. Having provided secure fortresses for big business on the two highest levels of the capitalist system, the big barons were kind enough to look down into the labor market ~ where their human merchandise is bought.
They must do something for the wage slaves—and do them plenty. So they decide that there must be no federal unemployment insurance and old
PLAY WRITING CONTEST
Sponsored By The Educational Bureau Of J.S.F.
These would enjoy a maximum age pensions. Sweet charity
should take care of the human waste of the factories and mills. Then wages are too high in many lines and where this is found to be the case the big baron should reduce wages and pocket the surplus. Here is how the exploiters put it:
In accordance with the decision of the X. Convention of the Jugoslav Socialist Federation and its Educational Bureau, and "in order to extend the cultural activities of our young peopled "A minimum wage might be
to promote appreciation of drama and understanding of it, and to add to our library of plays dealing with labor, social and immigrant problems of our people" a Play-Writing Contest is here-by declared by the Educational Committee of the Federation, lasting from October 15, 1934, to April 15, 1935.
Three prizes, meriting the award, are available for the plays submitted by the contestants. The first prize is $25, the second $15 and the third $10.
Rules of the Contest
» - *
1. Any person of Jugoslav extraction living in the United States
or Canada may participate in the Contest. 2 The plays eligible for the award must deal with labor, social or immigrant problems, from the labor viewpoint. No play should contain more than three acts—one and two-act plays preferable. All plays submitted, shotdd be original and in the English language.
3. The judges of the contest are: Ivan Molek, Josko Oven, FranJt Zaitz, Alice Artach and Estok Menton. In awarding the prizes, or honorable mention, the judges shall be guided equally by the social content and literary merits of manu~ script.
The Educational Committee of the Federation reserves the right, upon recommendation of the judges, to edit or revise the awarded plays. *5. All accepted manuscripts shall forthwith become the property of the Edticational Bureau of JJS.F.; unawarded plays will, upon express desire, be returned to the author according to arrangements.
continued during the remainder of the depression, but low enough not to interfere with or control the wage level in general, which should be allowed to respond naturally to the general price level and the relative demand for goods and services."
petition. The capitalist class would be organized 100 per cent in their huge tower of dollars while the working masses in the pit below would crush each other to obtain the slave wage the big barons would ration out.
Nor is this all. "Maximum hours by government regulation should be eliminated or set so high as not to interfere with the restoration of parity between wages in faanufac-turing and the general price level." That is, the short workday should be made longer!
The keen eyes of the big barons also locate the farmers down in the labor pit, so they favor "Correction of the disparity in prices between agricultural and manufactured products." That it to say, the farm toilers are in the pot and are to remain there while farm and commodity prices are to be in some way "corrected." We may be sure that the big barons will not favor "correction" of prices against themselves.
Workers of the nation! You and yotyr fathers and your fathers' fathers have toiled, sweated and died over two centuries to build the vast productive system of today. A handful) of big barons possess it; they rule it and rule you. It has become half paralyzed in their hands. You and your families suffer torments because of this paralysis.
In other words, the price of Now the big barons would
labor should be determined by the impersonal economic forces of capitalism as the price of cheese, pig iron, bricks, coal and ore are under the normal conditions of com-
foist a hateful regime of feudalism on your backs. You have a vote. Use it as a Socialist hammer against the class that would goosestep us into servitude!—The New Leader.
M'"
archlicht
llllw.
His Cross
Donald
Lotrich
......
Events in Cleveland
Three new members were accepted at the last meeting of our English Section of branch 27 held September 24. The JSF by-laws were read and discussed. A hike has been arranged for Sunday, October 14. If you wish to know more about it, attend our next meeting.
#
Sunday, October 7, at 8 P. M., a Eugene V. Debs memorial meeting will be held at 10511 Pasadena Ave. All members and sympathizers are
urged to attend. Admission free. *
Paul Hansen, leader in workers' education and cooperative movement in Denmark, was schedule:) to speak at the Amalgamated Hall on September 25. Due to his sudden illness it was impossible for hrm to speak. Another date for his lecture is being arranged and will be announced later.
*
The other scheduled speaker that will appear in Cleveland is Fred Henderson, /brilliant lecturer and writer and former member of the British Parliament. He will give an Englishman's view of the New Deal on Wednesday, October 17, at 8 P. M., at the Metals Trades Hall, 1001
Walnut Ave. Admission 2bc. *
Our friends and sympathizers arc urged to reserve Thursday, November 29. Singing society Zarja of branch 27 JSF will hold its concert
that day. More about this later. *
Recently our Er iliah Section challenged the Detroit comrades to a debate. The challenge was accepted and the debate Will take place in Detroit. More details will be announced later.
Roea and Wiliaa, Cleveland, O.
Anna Fabian to hold Concert in San Francisco
A concert will be given by Miss Anna Fabian on Sunday, October 21, at the California Women's Club, 1750 Clay St.
Miss Fabian is well known among the Slovenes of San Francisco and ha* shown her willingness to help in every worthy endeavor. She has often appeared on Slovene programs without receiving any compensation. We now feel that she deserves our help. Therefore we urge the Slovenes in San Francisco and vicinity to attend her concert. The admission is 50c. For the Arrangement Committee, P. V. Knefo and V. Laharnar, San Francisco, Calif.
International Youth Week
Seven meetings have been arranged by the Chicago Labor Youth Council during the International Youth Week, beginning October 1. One of these meetings will take place at the I-abor Lyceum, 3200 Ogden Avenue, Friday, October 5. Speakers for the evening will be Clarence Senior, Winston Dancis, Irving I^evitas, Ernest Enber and several others All comrades on the West Side are urged to attend and bring their friends along.
te
Lest We Forget
I would not, if I could, be a Moses to lead you into the Promised I^and. For if I could lead you there, somebody else could lead you back. You must lead yourselves!
—Eugene V. Debs.

A fine lengthy business meeting was held last Friday night by branch No. 1 JSF. Many interesting reports were made including those of the tenth convention delegates. Two new members were accepted, the balloting on the Detroit Declaration took place, (result 29 to 17 in favor) and the big conference at Waukegan was talked about and delegates elected. Nomination for JSF offices were also made.
k.

We were very sorry to learn of the sudden physical collapse of Paul Hansen from Denmark who was touring America at the request of the Socialist Party. His schedule was therefore cancelled. Reports tell us that he made a very favoralble impression everywhere he has spoken. The illness was considered very serious but we hope that he will recover.
The State Executive Committee met last week in Springfield and mapped out a program for the election campaign. Now that the Party is on the ballot we have an excellent opportunity of securing the necessary vote to give us an official standing on the ballot. The party office it badly in need of funds to carry on the campaign and the organizational work. Seven charters were granted to new branches and Joseph Brinocar, a young Slovene comrade, has been selected as state secretary. Sangamon County will be in the field with a full slate.
The Illinois Worker's Alliance, a state organization of the unemployed, now has 170 branches. Because Socialists are actively engaged in the Alliance the State office has giv*n close cooperation to the building up of these unemployed groups and our comrades are urged to give every assistance possible.
game as private individuals. Once they are put on thg. m>ot it proves to be just the opposite. So, the government will continue to make mattresses for the unemployed, giving employment to the jobless and better pay than private corporations. It is easily understood by thinking people why government run manufacturing is cheaper than those run privately. But it is to the interest of the capitalists to howl and fool the people at every turn. It is to the interest of the workers to learn the truth. However, only labor papers dare to expose the ruthless exploiting racket of these big manufacturers.
Now that the government has begun to manufacture its own mattresses the manufacturers have begun to howl that they cannot compete with the government and that it costs them $2.«0 more to make the same kind of a mattress that the government is now manufacturing. All the while, these big shots of individual initiative, have claimed that the government could never be as economical in the manufacturing
Our citizenry listened to President Roosevelt extol his plans for reorganizing the NRA and the benefits of the New Deal over the radio Sunday night. He again emphasized that his object was to bolster up the profit system and to bring about such reforms which give the workers more social justice. He will not be satisfied with the .present manner of keeping the unemployed. His job is to gradually do •way with unemployment. He rapped the McCormick'*, the Tribune and the G. O. P. for playing up the constitution. He wants a planned economic system. If wishes meant anything, otir President might succeed. But they don't and it's about time that he'd realize that the capitalists don't want any planning. By equalizing wages he is merely reducing the standard of living of the American workers and assuring profits for the masters. Once, and for always, his speech was very plain that he is far fronv Socialism, that he would not do away with profits and that capital and labor have a like interest.
Chicago's safety commission went to Milwaukee to find out why Chicago has so many auto deaths compared to Milwaukee. They found out that only 300 cases out of 23,-000 didn't reach the courts in Milwaukee. Then they compared Chicago's record of nearly 20,000 cases out of 23,000 never reaching the courts. Why, our democrats even put a politician Into the city hall and pay him from the public treasury te fix arrest tickets. Is It any wonder of the wholesale disrespect for auto Uwa in Chicago?