^SKO o* PLANICA SPRINGVALE INC. B1^*' ASSO° slovenija vas pričakuje !! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA enako do RIMA, FRANKFURTA Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta... Pokličite ali obiščite nas urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Eric Ivan GREGORICH donvale travel service S 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC., 3109 TEL: 842 5666 Licence No: 30218 Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. 585 1021 584 2103 (Blindó Curtain* AMPLIMESH •CURTAINS'VERTICALS* •SECURITY DOORS* •SECURITY ALARMS* -FLY SCREENS'HOLLAND* *BONDED*VENETIANS*CANVAS* "PLEATED*ROMAN*FESTOON* •AUSTRIAN* Arthur 018 339 200 62 SNOWDON DRIVE, CHELTENHAM. VIC.,3192 Dnevno sveža jajca lahko dobite pri vasem rojaku.... ALMA AUGUSTIN POSTREGNA LOT 1, CHAPEL ROAD., KEYSBOROUGH Ph: 798 2853 Slovensko Društvo "Planica", Springvale. Lot 1, Springvale road, Bangholme, 3175 P.O.Box 1188, Rosebank avenue, South Clayton, 3169 (03) 772 6235 "Novice" Odbor: Meta Lenarčič, Lucija Srnec, Stella Rob in Suzi Kolačko Tisk - Presto Printing. Vaše prispevke pošljite na poštni naslov društva. Za podpisane tlanke odgovarja pisec sam. "NOVICE" Bulletin Leto XIV, St 57 Junij 1994 Spoštovani, Lepo pozdravljeni. Spet je čas, da se vam oglasim s kratkim poročilom. S.D."Planica!' je že 10 let vključeno v SSOV. Po številnih sestankih v Geelongu za pripravo četrtega festivala in po napornem delu dveh dni v Geelongu sva se z Ivanom odpeljala na obisk v Brisbane. Stella je prevzela mojo skrb za "Planico" vsaj za 14 dni. Hvala. Zvedela sem, da vas je večina imela lep velikonočni popoldan z obiskom kar dveh velikonočnih zajčkov na "Planici". SSOV je organiziral "3777/ piknik na katerem sva z Meto prav pošteno delale. No, po vrnitvi iz dopusta sem ugotovila, da "Planica" še kar močno stoji in da se moje, nase delo mora še kar nadaljevati. Dan mamic smo že začeli praznovati z materinskim plesom 30.4. in nadaljevali z veliko proslavo v čast mamicam in 20 let ustanovitve slov. šole na "Planici". O tem praznovanju je danes obširno poroccuio. Rada pa bi samo dodala, da sem prisostvovala na vseh sestankih mladine; imela sem priliko delati in praznovati na "Reunion" večeru. V ponos so nam lahko prav vsi: mlade družine in posamezniki, kateri so pokazali svojo sposobnost pri organiziranju in delu, naša trenutna mladina, iz katere žari dobra volja in želja za pomoč pri serviranju in pri predstavljanju S.D."Planica" s folklornimi nastopi. Tudi oni prispevajo s svojim delom kolikor jim je mogoče. Upam, da bodo tudi bodoči odbori spoštovali mladino - mlade in jim dovolili njihov pristop pri vodstvu in delu društva Ne smemo pač pozabiti: vsi smo bili enkrat mladi... Najlepša hvala balinaijem in balinarkam za lep večer na zveznem balinarskem plesu v društvu "Jadran". Iskrene čestitke vsem zmagovalcem Lovcem pa želim uspešen lovski ples. V soboto 23.julija nas bo na "Planici" zabaval ansambel "Show Ekart" iz Slovenije. Vabljeni ste v velikem številu.Vse te prireditve pa ne bi bile mogoče brez veliko truda in pomoči vas - včasih že eno in istih članov. Vsem moja iskrena hvala Še važnejši dan za "Planico" pa je nedelja 17.7.94. Na to nedeljo, točno ob dveh popoldan, bodo volitve novega odbora. Upam, da bo do takrat parkilišče že končano in da vam bo v veselje se pripeljati čez glavna vrata po lepem, čistem asfaltu. Vabilo za volitve sploh ne bi smelo biti potrebno. Pa vseeno: vabljeni ste, da se letošnjega občnega zbora udeležite v čim večjem številu. V slučaju nesreče, bolezni ali dopusta uporabite "proxy form" in sporočite o tej uporabi meni do 14.7. Na volitvah imate lepo priliko, da vprašate odbor vprašanja; izrazite svoje želje in morda tudi skrbi Z veseljem vam bomo odgovorili in obrazložili kolikor nam bo le mogoče. No, čas je, da se vsi zavemo: S.D."Planica" ni moje, ne tvoje, ampak nase. Skrb in delo v dobrobit društva je dolžnost nas vseh. Lepo pozdravljeni, Ivanka Kolačko KAJ JE NOVEGA NA "PLANICI"? What's New ori'Planica"? Na lep in sončen popoldan 16.4.94 sta stopiLa pred oltar SONIA MARIA GEC in DOUGLAS MACDONALD (rojen na Škotskem) v cerkvi "St. Mary Magdalenes", Chadstone. Vsi "Planicarji", posebno pa mama, tati, Sandra in Ljubo z družino jima želimo srečo na novi življenjski poti On Saturday April 16th 1994, SONIA MARIA GEC married DOUGLAS MACDONALD at St. Mary Magdalenes Church in Chadstone. Congratulations to the bride and groomI *** TANJI CANE r.ZAJC in njenemu možu je štorklja prinesla sina MICHAEL SEAN 29.5.94. Iskrene Čestitke staršem. TANJA CANE (ZAJC) and her husband welcomed the arrival of a bouncing baby boy MICHAEL SEAN on the 29/5/94. We wish Michael Sean a happy and prosperous life. *** Na 22.4.94 sta naredila prvi korak v skupno bodočnost DAVID MOHOROVIČIČ in njegova zaročenka VANESSA. Želimo jima vse najboljše. On April 22nd 1994, DAVID MOHOROVIČIČ and his partner VANESSA announced their engagement to family and friends. We wish them the best of luck! ODBOR "NOVIC" BI RAD VEDEL KAJ JE NOVEGA MED ČLANI IN PRIJATELJI "PLANICE" - SPOROČITE! The committee of "Novice" would wish to inform members and friends of "Planica" about events that occur - please help us share them! ČETRTI SLOV. FESTIVAL - TABOR Ze četrtič smo se zbrali Slovenci v Avstraliji pod okriljem SSOV, ali CSOV ter se skupno poveselili v športnem in kulturnem vzdušju, pokramljali med seboj ter vzbujali spomine prejšnjih let Četrti Slov. Festival se je razvijal 12. in 13. marca 1994. v slov. klubu "Ivan Cankar" v Geelong-u. V ta Festival je bilo vključeno tudi geslo: "Prizadevanje družinske enote", kajti letošnje leto je svetovno priznano leto "DRUŽINE", katera je za nas temelj slovenstva. Tukaj mislim povdariti le nekaj o kulturni predstavi, o razstavi ročnih del tukaj živečih Slovencev in seveda ročna dela naših potomcev, ki (nekateri) radi stopajo po naših stopinjah. Seveda je zabava z veselo in poskočno muziko in s kozarčkom dobrega vinca tudi naša dota, ki jo radi ohranjamo - saj pravijo, da vesele in smeh je pol življenja: pa tudi naš največji pesnik Dr.F.Prešeren nazdravlja svoji pesmi "Zdravica", da je vinska trta sveto drevo, ki nam daje božjo kapljico v veselje. Delček te pesmi smo si (oz. so si Slovenci v domovini) zbrali in jo proglasili za svojo - našo Himno, katero pa vsi poznamo: "Žive naj....." Torej, četrti Festival se je vršil kar dva dni, kjer se je delalo, veselilo, govorilo, jedlo in pilo ter plesalo po svoji volji - mislim, da nobene dobrote ni manjkalo. (No, o tem pa naj kdo drugi kaj pove...) Pester in bogat kulturni program se je odvijal v soboto -12.3. po končanih nazdravnih govorih naših številnih gostov. Napovedovalka programa ga.H.Leber je vse lepo in gladko povezovala. Kot vedno in povsod, se slov. mladina na kulturnem polju odlično predstavi in to ni važno, s katerega kluba ali dela Vic.,prihaja - to je naše potomstvo - in mi smo ponosni na vas! Čestitke vsem nastopajočim, učiteljem in pa seveda staršem, kateri mnogo žrtvujejo za svoj naraščaj in vzdrževanje ter nadaljevanje slov. kulture. Po drugi strani so se vršila različna športna tekmovanja -zmagovalcem pa čestitke! Mi, kateri smo bili zadolženi za razstavljanje slov. spominov, ročnih del, smo odgovarjali obiskovalcem - opazovalcem na vprašanja. Posebno zanimivo je bilo "kleklanje" idrijskih Čipk, katero je vodila nam že vsem znana ga.Marya Uršic. Pii sebi je imela učenko, to sem bila jaz, ki se že učim nekaj let. Imela sem na razstavi tudi šivanje "tating" s posebno šivanko in nit, kar je bilo mnogim zanimivo. Tudi drugi ročni izdelki so bili na razstavi in na prodaj. Rada bi omenila le čudovite lesne izdelke v urah Razstava je bila tudi dva dni, kajti mnogi razstavljalci so bili iz Melbouma in tako nadaljevali svoje delo s sobote na nedeljo. Na razstavi in na prodajo so bile oljnato - barvne slike ter vezenine naših dobro poznanih artistov. K razstavi artistov spada tudi slov. pecivo, katero je bilo razstavljeno in zelo dobro ocenjeno. Ni bilo mnogo peciva za ogled in oceno, toda to je bilo krasno in okusno: - pravijo pa: saj dobra roba pride v malih paketih. Čestitke vsem!! Lucy a Srnec SLIV -TABOR* m.- ZDRUÖ ;TAi( Razstava ročnih del v Geelongu EASTER MONDAY On Easter Monday, "Planica" was very lucky to have had two Easter Bunnies come and visit They gave out easter eggs to all the little ones and the not so little ones, before they hopped off again. There was not a very big crowd but those who did come, enjoyed the music and the company, and a good time was had by most There were only three committee members at "Planica" on Easter Monday. One was busy in the kitchen, the other one was tied up with the money, which left only me. I would like to thank all the people who stayed back and helped me clean the hall and put away all the chairs and tables. Stella Rob Vice President PIKNIK PRI HANGING ROCKU. Posebno tukaj v Melbournu je vedno tvegano z vre menom3še posebno proti koncu letne sezone. Bila je tudi Z( to nedeljo napovedana sprememba3pa smo se veeno odločili za piknik pri Hanging Roaku. To je v okviru SSOV letna pr: reditev v pomoč lokalni slovenski radijski uri 3 ZZZ in v pomoč skladu štipendij slovenskega jezika. Prisostvujejo člani slovenske radijske ure ¿člani in prijatelji slovensk društev seveda na čelu organizatorja g.Petra Mandelja. Ura se je že počasi začela pomikati proti dvanaj sti. Čas kosila. Bilo je kot v panju -vrveža okrog BBQ. Bila je presenetljiva količina izdane hrane kar pomeni3da se je nabralo lepo število obiskovalcev. Nekateri so se povspeli na vrh hriba pred kosilom3 nekateri pa po kosilu Tisti kateri smo delali nismo niti pomislili za kakšen počitek. V glavnem smo bili vsi dobre volje.Za popestritev tega popoldneva sta bila tudi dva harmonikaša3 seveda oba iz Geelonga. To popoldne se je žrebala tudi loterij a namenjena tej prireditvi. G.Peter Mandelj se je na konou vser lepo zahvalil za obisk in radodarnost3ter se že v naprej priporočil za drugo leto tukaj ali na katerem drugem mesti Lep po zdrav3Meta Lenarčič MATERINSKI PLES 30.4.94 Materinski ples je bil vesel in zelo dobro obiskan. "Planico" si je ta večer izbral nas član g.S.Debelak za praznovanje svojega "visokega" rojstnega dneva s svojo družino in prijatelji. Nase kuharice so skuhale okusno večerjo, katero je naša mladina servirala. Odlično so se pokazali in vsi gostje so bili zadovoljni. Hvala vsem. Najlepša hvala tudi darovalcem loterije za ta ples: g.B.Zidar, g.F.Kampus in Deni's Deli (Endeavour Hills). Človeku pride kar lažje, ko vidi, da so člani in tudi nečlani pripravljeni pomagati tudi na ta način v dobrobit društvu. Hvala vsem. Ivanka Kolacko « O, ^ PLANICA V ^ o 0° NARODNA NOSA je kakor ntia ilofenilu govorica, podedovana iz roda t rod. Delno apremenjena in prilagodena novim časom in razmeram. Narodne noš« oblačimo ob narodnih praznikih, igrah in alavnoatih. Tudi t Avstraliji živeči Slovenci imajo nekaj narodnih "»'. Večkrat «mo jih že videli na televiziji, pri alovenakih prireditvah, a tudi pri avatralakih. Slovenske narodna noae ao nekaj lepega, zato amo nanje ponoani in jih a spoštovanjem oblačimo. So nam nekak spomin na naso slovensko pretekloat, •pO m in na naše prednike in na našo domovino. 1974 -1994 "Se še spominjaš nazaj, daleč je že 12. maj - 20 let nazaj'' V nedeljo 15. maja smo se spomnili in lepo proslavili 20 letnico neprenehnega delovanja slov. sole Planica. Obenem smo tudi čestitali materam za njihov praznik. Letošnje leto malo kasneje, pa nič zato, kajti slavljenje mater be moralo biti dnevno, saj jo rabimo in izgovarjamo besedo"mama" vsaki dan. Tudi "družina" je pomembna beseda, saj je v vsaki družini "mati" in brez družine bi ne bilo potomstva in naroda. Torej to leto je za nas PlaniČaije pomembno leto in tega smo se tudi zavedali. Že nekaj mesecev nazaj smo se zbrali: vodilni odbor, nekateri kulturni delavci, delavci, katerim je slov. potomstvo in kultura pri srcu. ter se pogovorili o pripravi in delu za proslavo. Povabili smo tudi vse bivše učence, mladino Planice - vse, ki so bili pripravljeni pomagati za nase slavje. V veselje se nas je zbralo lepo število. Razdelili smo si dela in odgovornosti. Naši nekdanji mladinci - mladi starši so pripeljali svoj naraščaj ter jih zaupali učiteljicam, da so se pripravljali za nastop. Sami so pa začeli z delom - priprave spominov: slike, "slides" ter organizirali "reunion" mladih vse od leta 1974. Tudi sami so prevzeli vloge za koncert - deklamacije in drugo. Bilo je veselje delati s pomočjo odbora, ki nam je vedno stal ob strani. Prišel je čas in datum, ki smo si ga zadali. Prišla je sobota - 14.maj, ko so se številni mladi PlaniČaiji s prijatelji zbrali in se veselili ter na novo povezali zastarele vezi in si obljubili, da bodo taka srečanja pogostejša. Izid je bil uspešen, saj so se vsi veselo razšli. Počivali so le nekaj ur, kajti nekatere je doma čakala mlada družina, kije naslednji dan imela veliko vlogo na odru. Seveda so tudi njihovi starsi imeli vloge za lepo in uspešno prireditev. Tako, napočil je 15. maj 1994 dan spominov, dan veselih 20 let nazaj. Program smo začeli z avst. in slov. himno vseh nastopajočih ob spremljavi Lentija. Nato je predsednica Ivanka Kolačko v kratkih besedah podala kratko zgodovino slov. šole Planica in vsem prisrčno zaželela vesel čas v družbi nastopajočih. Na odru smo zagledali nase najmlajše - naše vnučke v narodnih nošah. Nato se sledile točke deklamacij, pesmic, prizorčki, narodni plesi, vesela glasba in petje, kije ponos Slovenca. Nastopali so artisti vseh starosti. Program je bil bogat in veselje je bilo videti mnogoštevilno publiko, ki so z Ob 20 letnici slov, šole na 'Planici"! Razstava slik... Ivan Lapuh Ze 20 je za nami let, kar doto matere učimo, čeprav zajel nas tuji svet, še vedno zvesto jo gojimo. Tu poje naša mlada kri prelepo pesem nam slovensko Tu se uci in govori besedo materinsko. Ostal spomin je - in zaklad na vso skupno prehojeno pot, naj bode v srcu duh bogat, ki ga bo nosil naš mladi rod. (Deanna gomizefif "ntiiv C\n* tJi*r" Zdaj nova rast se že uči, prav tu, kot je nekdaj se mati; to vez^Planica naj drži da moc bo doto obdržati. Mario Gomizely izroča darilo Go.S odprtimi usti in nasmejanimi obrazi sledili ves potek;- tudi žalostnih solz ni manjkalo, z mislijo:"kje so tisti časi..?" Niso nastopale samo osebe, ampak tudi mali zajček, ki ga je držal "Jurcek", je bil na odru. Nevem, ali se je zajček videl ali ne, kajti strah pred lisico ki je hodila po odru je bil velik. No, končalo seje vse dobro, ker je četica prijateljev naredila hišico za zajčka. Ker pa ni bilo mogoče postaviti na oder vseh nekdanjih učenčev in dela v 20-tih letih, so odgovorni zbrali slike in dela preteklih proslav, da smo se lahko spomnili tedanjih časov. To se pa ni bilo vse. V pol času programa smo bili deležni videti "slides", s katerimi smo lahko nadomestili zgubljene slike. Lepo seje bilo popeljati nazaj in vzbujati spomine. - Cas pa teče, nič ne reče! Videli smo se kar 20 let mlajše - a sedaj vse sive so že nase glave. Takratni učenci in mladinci pa kar za 20 let starejši - zreli, odrasli, nekateri že starši Dokaz smo pa videli, ko je kar 16 "vnuckov" mrgolelo na odru. To je nas naraščaj, nase potomstvo - nas ponos. Zadali smo si nalogo in izpolnili nas logo, ki se glasi: "Se se spominjaš nazaj? - dalečje že 12.maj - 20 let nazaj!" Ob koncu proslave, je predsednica poklicala na oder vse nastopajoče. Sledila so zasluzena priznanja. Tudi nekdanje učiteljice so bile vključene in ne pozabljene. Najlepša slika: kako so mali učenci nosili velike šopke rož in jih delili. Vsak nastopajoč je se posebno dobil "certificate" za sodelovanje na proslavi 20-te obletnice slov. šole Planica. Tako smo proslavili 20 let neprenehnega delovanja Šole. Upajmo, da bodo lahko vse to obnovili (ali pa vsaj del) čez 20 let in se spomnili nas prednikov, ko bomo vse nastopajoče opazovali in molili za nadaljni obstoj. Na tem mestu bi se rada zahvalila sedanjemu vodilnemu odboru za razumevanje, presednici Ivanki Kolačko in tajnici Janji Srkulj pa za pomoč in čas, ki sta ga delili z nami na vseh sestankih. Obenem pa najlepša hvala odboru za prekrasno, trajno darilo - zlato verižico z obeskom znaka lipov list "Planica 1994 - 20 let" in pa priznanje zapisano na članski tabli -ustanoviteljica slovenske Šole Planica 1974. Seveda zahvala gre vsem nastopajočim - brez vas proslave nebi bilo. Naši najmlajši pa:"Good on you champs!" - in še tako naprej. Lepo ste se odrezali. Prisrčna zahvala vsem: mladini in mladim staršem za vse delo in skrb pri proslavi. Želim, da bi še v bodoče sporazumno sodelovali, ker le s skupno pomočjo bo Planica uspevala in tako bo lahko nadaljeval Slovenski rod na avstralski zemlji tod. Lucija Smec vsiot Učiteljice slov. sole "Planica", kulturna referenta in učiteljica folklore z nastopajočimi. Sfovensfa pesem . Rob 795 4108 Vabljeni!!! ZA SMEH Mamica je prinesla 4-letnemu bratcu novo sestrico iz bolnice. Bratec je nestrpno čakal, ko jo bo prijel v naročje. Mami: "na, ampak dobro pazi na glavco"; Sin: "Mami, kaj, ali je niso dobro "zašraufali"? *** Mlada prodajalka se je pogovarjala z nakupovalko ravno z besedo: "ne, mi ga že nismo imeli nekaj časa..." Gospodar trgovine to sliši, grdo pogleda prodajalko in hitro rece:"Mogoče ga imamo kaj v skladišču, gospa, - če pa ne, ga lahko naročim za vas. Gospa se je samo posmejala in odšla. Ko je gospodar vprašal o čem je gospa izprasevala, -mlada prodajalka je rekla, da sta govorili o dežju, ki ga že ni bilo nekaj časa. Misli in pomisli Stolpi so okras mesta, ladje so okras morja, pa okras ljudi. < Grški pesnik I Kdor ima veliko denarja, pa nič otrok, ni bogal pa ima veliko otrok, denarja pa nič, ni reven. ; Kitajski pr< Vsako rojstvo človeka potrjuje, da Bog še ni < nad človeštvom. Indijski pesnik R. 1 Tisto bitje, ki se mu pravi človek, je povsod in vendar spet vsako zase po svoje zapečeno. Mec ni ne hudobcev ne angelov. Nekako po sredi se vilijo ljudje: neki preveč na levo, drugi pre\ desno. Nekateri na zunaj grozno lepi, na 2 nečedni, drugi na zunaj razcapani in bedni, na z pa duše božje, kakor bi jih utrgal iz paradiža. F. S. F JOZE KRNJAK Painter & Interior Decorator WALL PAPER HANGING ALL TYPES OF TILING 22 CLARENCE ST., WANTIRNA SOUTH. Ph: 8013419 Lucija Srnec. SLOVENIAN LITERATURE U In this edition of "Novice", we continue our literary profiles with Ivan Cankar. An important and prolific writer, an extract of his most recognised work "Hlapec Jemej" is presented. For those tempted by this brief taste of Cankar's work, it may be borrowed from "Planica's" library. Suzi Kolacko * Material from "Slovenians from the Earliest Times" by Drag a Gelt and "Hlapec Jernej" by Ivan Cankar. IVAN CANKAR (1876-1918), most prolitic, and known among the Slovenian writers as the 'Master of the Slovenian word', was born the eighth child of a poor family. His father left the family and his mother cared for the children by working for neighbouring farmers. Benefactors enabled Cankar to attend schools in Ljubljana and he later studied at Vienna. He became the first Slovenian professional writer and was also interested in politics. He was a great portrayer and a merciless critic of Slovenian life. He was a poet, but his best writing i6 in psychological short stories, and dramas. He published nine collections of short stories. Za križem (Behind the Cross) is a selection of short stories , based on an unjust social environment, with children dying from hunger. In Moje življenje (My Life) he describes his childhood and pictures his mother with great love; the pearls of a lyrical prose, were such stories as Desetica (The dime), Skodelica kave (A Cup of Coffee)., Greh (The Sin), and Naš laz (Our Pasture). The selection Podobe iz sanj (Dream Visions) tells of the fate of the Slovenian nation, a target for foreign imperialists. The censors were very sharp, but the books were still published, unchanged. Ivan Cankar s main works are Na klancu, picturing the story of his family, the poor life, the decay of the Slovenian nation, Martin Kačur, the story of a teacher who wants to help the people through education but in his endeavour himself is ruined, and Hlapec Jernej in njegova pravica (The Bailiff Jernej), the story of a bailiff written with monumental simplicity, translated into many languages, including Chinese. Cankar's dramatic works include Za narodov blagor (For the Nation's Prosperity), a comedy which portrays and ridicules the Slovenian bourgeoisie that talks of prosperity of the nation but cares for itself only, Kralj na Betajnovi (The King of Betajnova) showing the economic decline of the Slovenian village, and Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, a satire of a phony patriotism and morals. Drama Hlapci (The Servants) describes political movements of the Slovenians at the time before the First World War and exposes the characters of some intellectuals who, in fear of no bread and no work, deny their beliefs. Ivan Cankar was a critic of his writer friends and his works are translated into English, French and some other major languages. To povest vam pripovedujem, kakor se je po resnici vršila z vsem svojimi nekrščanskimi krivicami in z vso svojo veliko žalostjo. Noben, laži ni zraven, nič lepih besed in nobene hinavičine. Obstrmeli so ljudj. na Betajnovi in so plahi povesili glave, zakaj vzdignilo se je na hribu ii je stopilo v dolino kakor črna smrt Velika in tiha senca je stopila v dolino glava teman oblak, noge silne jagnedi na loki; svetla kosa, na rami sloneča. pa se je bleščala tja do Ljubljane. SLOVENIAN LITERATURE ii corat. Starega Sitarja so pokopali; Bog mu daj nebesa, blag človek je bil. Zvon je odzvonil, župnik se je preoblekel, pogreba so se napotili v krčmo. Sedli so za dolgo mizo pri Strfinarju, vsi črno oblečeni, resni in zamišljeni, ženske objokane; hlapec Jernej, dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod oknom; otrl si je čelo z rdečim robcem in je zavzdihnil. »Vsi pojdemo; jaz, mislim, bom prvi stopil v njegovo gaz!« Pa je rekel mladi Sitar: »No, Jernej, ti pa sediš tam Široko in ošabno, kakor gospodar! Kdo je dedoval, ti ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!« Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo pogledal. »Zmerom si bil norčav in poreden, pa tak ostaneš, Tone! Meni pa se prav in dobro zdi, da te ni potrla bridkost - moškim vino, solze babam!« In je točil in je vzdignil kozarec, toda nihče ga ni vzdignil z njim. Jernej je postavil kozarec na mizo, še preden se ga je dotaknil z ustnicami. Gledal je osupel gospodarja in družino in je videl same čemerne obraze. »No, kaj?« Leglo mu je na srce kakor težek mraz. Ne iz ust ne iz oči ni bilo od govora. »No, kaj? Ali sem zašel med mešetarje in cigane, da me gledate in nii ne govorite? Ali sedim z našo družino ali z iblajtaiji, ki snujejo, kako b me ukanili?« Sitar pa je rekel: »Ne zmerjaj nas, hlapec, z mešetarji, cigani in iblajtarji! Še preden si ga pokusil, si pijan!« Trikrat se je ozrl Jernej po družini, od obraza do obraza; nato je prijel kozarec m je izlil vino v steklenico; počasi in dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je vstal, pa odkril se je in je držal klobuk z obema rokama. Dolg in upognjen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s sivo glavo skoraj dotikal začmelega trama na stropu; stal je tam, lica zgrbljena, zagorela, za silo obrita, oči žive in vedre pod košatimi obrvmi. »Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, družina, ljubi moji, da mi ne privoščite kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam zaviden! Če ste naredili novo postavo, ubogal jo bom: mladim kruha, starcem kamen; zdravim ribo J bolnim kačo; spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil gospodar!« Mladi Sitar, nagel človek, je zardel od srda. »Ni nam sila tvojih pridig, Jernej! Če ti vino ne diši, Bog s teboj!« »Ošaben si, Jernej, gospodarjev gospodar!« je rekla Sitarica. »Narobe hiša, kjer sedi hlapec na zapečku in briše škornje ob gospodarjev hrbet!«je rekla tašča. »Narobe voz, ki ga vleče gospodar, hlapec pa drži vajeti!« je rekel svak. »Narobe kmetija, kjer orje gospodar, ko se hlapec v senci ščeperi!« je rekel sosed. In ko so rekli, se je Jernej še enkrat priklonil. »Pametno je, kakor ste povedali, in nič krivice ni v vaših besedah. Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijačo, meni pa mimo vest in življenje brez greha!« Tako je rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in je šel 27 PROFILE: PLANICA'S" FOLKLORIC DANCE GROUP One of the major activities for youth on "Planica" has always been participation in the folkloric dance group. Throughout the years there have been several different groups of youth, learning the traditional dances and performing them at various Juntions in national costumes. Today "Planica" is the only Slovenian association in Victoria to have an active Jolkloric dance group. They have regular practices and performances on "Planica", as well as elsewhere. Why is that? What makes this group of young people choose to continue folkloric dancing as a past time? And why on "Planica"? The current folkloric dance group consists of: ROBERT POSCIC, JOEY LESJAK, KRISTINA CESTNIK, IRMA KOS, ANITA POSCIC, UDIA PAWEL, PAULA SMRDEL, ROBERT PINTAR. JANEZ MESARIC, CHRISTINA MESARCIC, ANDREW TOPLAK, ANTON SMRDEL and WENDY CESTNIK. They are all 18 years of age and under, with the majority of them studying. Speaking with them reveals a group of intelligent and articulate young adults, who are proud of their Slovenian background, and use folkloric dancing to express that pride. It allows them to savour and learn about an aspect of their cultural heritage, and to share it with others. For them, dancing wixh the group is also very much a social experience, with them all enjoying the opportunities it provides to travel and meet other young Slovenians. Their respect for their Slovenian qualities is matched by their loyalty to "Planica". Some of the reasons they are with the group is because it is at "Planica" and she provides the opportunity to express their cultural identity through dance. This particular folkloric dance group is eager to affirm being Slovenian "Planicarji". They want to be a part of "Planica's" future. Asking them what "Planica's" future was drew various responses. The group agreed they would like more younger types of activities, more understanding from their elders and a chance to contribute their thoughts and skills. (Of late, they have been actively helping the committee to provide service at parties catered by "Planica") It was obvious that youthful exuberance aside, this was a group of committed young Slovenians and young "Planicarji". With "Planica's" membership gradually getting older, there will come a time when these adolescents will take up the mantle. The pride and dignity with which they dance, as well as their innate Slovenian spirit will hold them in good stead. They are young people "Planica" should admire and nuture, because they share three vital qualities -they have youth, they have Slovenian backgrounds and they are "Planicarji". Suzi Kolacko Our group in action at the Springvale Council Ethnic Community Festival l/b/94. LOOKING AFTER YOURSELF During the course of your lifetime, no matter whether you are a dazzling beauty or possess only average looks, you will have to knock back many advances. The average "wolf is content to make his play for a girl, his eyes alight, and then withdraw when he realises that he is making no progress. Sometimes however, the situation can be more serious, calling for tact to enable you to get yourself out of an awkward situation. There will be occasions, fortunately rare, when all the tact in the world will not keep you out of trouble. Here are some tips on how to deal with unpleasant situations. If you are travelling home by train, enter a well filled carriage. If you have some distance to travel and your fellow passengers get off at various stations leaving you alone, move to a well occupied carriage. If you happen to be alone and a man enters and sits directly opposite you, move somewhere else. Make sure you get out at the next station and enter an occupied carriage - preferably one with other women in it. Practically everyone strikes an over-amorous escort sooner or later, and the situation calls for a lot of tact. The important point is not to be alone with someone you don't know very well. If your date does happen to get a little bit too amorous, you will have to try firmness without being too cutting in your remarks, to avoid making him so mad that he makes you walk home. If forceful attentions are pressed upon you, you can only give him the full defensive treatment, leave the car and resign yourself to a long walk home or taxi ride, which is safer. Always carry spare money with you, just in case. Never accept lifts from strangers, particulary if the car has all male passengers. If you do you will be asking for trouble. Perhaps your problem will occur when you and your date are accompanied by another couple and the car is pulled up in a quiet spot. Your friend may be willing to indulge in a little petting on the back seat, while you are faced with the attentions of the driver. Many girls afraid of being considered a spoil sport by their friends, will make no objections to their dates unwanted approaches. They will passively accept them in the hope that they will soon be on their way home. This is no solution! If you don't like being mauled then say so. And keep on saying it until your over zealous date realises you really do mean it! Maybe you will break up the party, but if you are not enjoying it, it is not worthwhile to suffer. If the worst occurs and you lose that particular girlfriend, at least you retain your principles and self respect In the upcoming editions, there will be tips on dealing with the "friendly" boss and men on the make. Stay safe and look after yourself Stella Rob ZANIMIVOSTI... Coca-Cola Amatil to expand By DAN BROOKS in Sydney A NEW overseas expansion and predictions of higher prof it won Coca Cola Amatil Ltd chairman Dean Wills acclaim from shareholders yesterday. Mr Wills, appearing before the annual meeting, revealed the Sydney group was buying a 75 percent slake in the firm holding the Coca-Cola franchise in the Republic of Slovenia The cost is between 110 million and SI 1 million. Coca Cola Amatil already has beverage businesses in Hungary. Austria, the Czech and Slovak republics and Belarus. Mr Wills made it clear the group's vision of central and eastern European domination shone brightly. Mr Wills, who is also manag- ing director, told the meeting: "We are in active negotiation for further considerable geographic expansion." He sidestepped questions, saying it was premature to be specific about future acquisitions. The Slovenian business, now undergoing state privatisation, will make and distribute Coca-Cola drinks through an existing bottling plant in Zalec and a depot in the capital, Ljubljana. Factory workers will own most of the remaining 25 percent shareholding after the buslness's privatisation and restructuring. Despite delivering a twenty-three page report, Mr Wills was the soul of brevity about 1894 profit expectations. The nearest he came was to say Coca-Cola Amatil was ide- ally geared for growth through its businesses in established and developing economies. "Directors believe (this) will deliver increases in volume, revenue and profit over the short, medium and longer terms," he said. He said sales in the opening months of 1994 were ahead of last year. In February, the company announced it was rewarding shareholders with a higher dividend and a l-for-4 bonus share issue after boosting the 1993 calendar year's profit 45 percent to a record $95.4 million. "Like most Australian-based companies, we can now sniff the wind of economic recovery," Mr Wills said yesterday. "Across our range of countries, almost without exception, economic conditions are improving for our consumers. "As governments become more oriented towards developing free market economies, household purchasing power is improving and confidence and discretionary Income are rising." An environmentalist from a group calling Itself the Nature Conservation Council provided the only jarring note at the meeting. He issued flyers to investors after the meeting was over calling for a boycott of Coca-Cola brands unless the company used returnable-refillable bottles. The mostly elderly gathering of shareholders knew what it liked and applauded Mr Will's rebuttal of the boycott call. Then, after voting themselves the bonus issue, they went off for a celebratory swig of Coke. Peace deals Business links between Australia and some of the safer parts of the former Yugoslavia are slowly being re-established. The latest deal involves the Perth office of an international accounting firm taking up a commission to help with the final restructuring of a Slovenian hotel chain. Alan Boys and Tony Lei-bowitz, of Horwath & Hor-wath, have been advising Metropol Hotel Portoroz on how to attract fresh capital for properties at Portoroz, about 20 kilometres south of Trieste. The Slovenians chose the Australian accountants because they want to attract investors from the Asia-Pacific region. SLOVENIA from VAUNAR' With bocce being one of their major sports, in Slovenia their bocce magazine vaunar*, has a strong focus on local competition results and club news. Recently the State Precision Throwing Championships were held in Vrhniki, with twenty-four players from eighteen clubs participating. Jure Rijavec from the Skala Club, Sezana won the title for the second time with a score of 28, 27 & 47 total 102. *Articles from "Financial Review" 31/3/94, "Business Review Weekly" 21/3/94 and "BOCCE Bowls" Summer Edition 1993. Nadaljevanje slovenske zgodovine iz prejšnje številke. Dravska banovina je obsegala 6,4% vsega jugoslovanskega ozemlja, v njej pa je živelo po cenitvi banovinske statistične službe 31. 12. 1938 natanko 1209064 ljudi. Vsa Jugoslavija je tedaj imela 15630129 prebivalcev. Podatke o narodnostnem sestavu prebivalstva dravske banovine so takrat zbirali nekoliko drugače kot danes. Vprašali so po materinem jeziku. Pri zadnjem ljudskem štetju v Kraljevini Jugoslaviji, 31. marca 1931, so dobili takšno podobo (»Splošni pregled Dravske banovine«, priredil Državni statistični urad v Zagrebu, izdala kraljevska banska uprava v Ljubljani 1939): slovenski 1007679 ah 94,18% nemški 28998 ah 2,53% srbskohrvatski 24136 ah 2,11% madžarski 7961 ah 0,70% češki 2282 ah 0,20% ruski 1352 ah 0.12% Nadalje so našteli 3t5 oseb s ciganskim materinim jezikom, 414 z italijanskim, 271 z albanskim, 249 s poljskim, 104 s slovaškim, 41 z rutinskim, 36 s turškim in tako naprej. Manjšim sta bili tedaj na Slovenskem dve, nemška in madžarska. Aladžan so živeli tam, kjer živijo še danes, Nema pa na Kočevskem m na Spodnjem Štajerskem, predvsem v mestih Mariboru, Celju m Ptuju. Kočevski \emct so tragično nasedli Hitlerjevemu pozivu, naj bodo "Za vse čase živi zid na nemški južni meji na Savne pozimi ¡941/42 so se z vsem premičnim imetjem m živino izselili iz svojih krajev in naselili na zapuščene kmetije v Posavju, s katerih so Nemci polen m jeseni 1941 izgnali slovenske kmete v Srbijo. Leta 1945 so, vedoč, da so vsiljenci na tuji zemlji, pred koncem vojne pobegnili v Nemčijo. Spodnještajer-ski Nemci so razen redkih izjem med vojno 1941-45 sodelovali pri nacističnem preganjanju m potujčevanju Slovencev na Štajerskem, nekaj so jih zato ubili partizani že med vojno, drugi pa so leta 1945 večinoma pobegnili, nekateri preostali so bili v obračunih takoj po koncu vojne pobiti, večinoma brez pravih sodnih postopkov. .4 vrnimo se v trideseta leta. Zanimivo je pogledati, od česa so tisti čas živele slovenske družine; tedanja banovinska statistična služba je to imenovala ogospodarstva po poklicu družinskega poglavarja«. Razpredelnica kaže po ljudskem štetju 1931 takšno podobo: kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo m nbišrvo 56,94 odstotka, industr.ja in obrti 21,24. trgovina m kredit 2.99, promet 4,40, javne službe in prosu poklici 4,78, vojska in mornarica 0,21, delavci brez označbe posla 1,09, rentmki in upokojena 6,58, ostalo, neznani in brez poklica 1,56 odstotka. Od kmetijstva je živelo leta 1938 v Dravski banovini 60,3% prebivalcev leta 1900 75,4%, leta 1910 67,6% . Tretjina vseh kmetij je imeia do 2 hektarja zemlje in nadaljnja četrtina od hektarjev. Po tedanjih uradnih ocenah (Ki oddelek banske uprave, »Spominski zbornik mje«, 1939) je bilo 42000 slovenskih kme prezadolženih, da je bil njihov obstoj ogrož Zaposlenih v industriji in obrti je b 1938 skupno 111531. V rudarstvu jih je 6900, v železarstvu okrog 4500, v tekstilr, striji 17500 m v izdelavi oblačil še 5300, narstvu in v kamnolomih 8100, v gozdovi žagah 8400, v gradbeništvu 9500, hišne slu je bilo prijavljene in zavarovane 9300 i kemični industriji jih je dtlalo 2500, v 8200, v usnjarstvu 2400, v gostilnah, kava hotelih 5300, na občinskih uradih 2600, v poklicih jih je bilo 1960, kjer so všteti tua zaposleni v gledališčih Zanimivo je pogledati, kako so podjetji jala m izginjala. Leta 1938 je bilo na novo ¡jenih trgovin 921, odjavljenih 610, obrtnii me prijavljenih 1234 in odjavljenih 743, d družb in tvrdk na novo vpisanih 91, izl 318. Konkurzov je bilo 24, poravnav 41. Tega leta je bilo v Dravski banovini vormh in 2780 osebnih avtomobilov, 146 sov, 2905 motornih koles in okrog 140000 b (Zemljevid je iz kartografski Narodne in univerzitetne knjižnice v Lji y ^' -'sa* g^P'sSfílis »—»Sí ir^j Kraljevina SHS je bila preimenovana v Ijevino Jugoslavijo oktobra 1929 s kra-im ukazom. AleksanderI. si je tisto leto prisvojil blastila še za veliko usodnejše zadeve, je preimenovanje države: v odgovor na tovrstne parlamentarne zaplete in tudi ilverske strele črnogorskega poslanca iše Račiča v beograjski skupščini, ko so ja 1928 izgubili življenje trije hrvaški anci, med njimi hrvaški kmečki vodi-Stjepan Radič, je kralj 6. januarja 1929 »ustil skupščino, razveljavil ustavo, po-il cenzuro nad tiskom in si z več zakoni «stil vso državno oblast. Prepovedal je vse stranke »z verskim ali plemenskim ežjem«. »S plemenskim obeležjem« je al pomenilo isto kot danes »na načini osnovi«; kralj je torej prepovedal vse ike, ki niso bile vsejugoslovanske, za-j so bile prepovedane v delih države najmočnejše in prevladujoče stranke, na primer v Sloveniji krščanska Sloven-Ijudska stranka. Zc od „obznane", 30. 12. 1920, je bilo »ovedano delovanje Komunistične parki je bila tedaj tretja najmočnejša tka v beograjskem parlamentu: na voli-novembra 1920 je dobila 59 poslan-močnejši sta bili le Narodna radikalna lka (Pašič) z 91 in Jugoslovanska de-ratska stranka (ki so se ji pridružili enski liberalci) z 92 poslanci. Po aten-na regenta Aleksandra 29. junija 1921 iboju notranjega ministra Draškoviča ulija je skupščina 1. avgusta 1921 spre-„zakon o zaščiti države", ki je komuni-lim poslancem odvzel mandate in imu- 0. A kot se je potlej pokazalo, s tistim janjem v skupščini vred. „boljševiška irnost" ni bila največja grožnja Kralje-SHS; druge so bile usodnejše. Vodilna slovenska politična sila, Ko-eva Slovenska ljudska stranka, je tista odločno zagovarjala slovensko samo-lost. Medtem ko so bili slovenski libe- v povezavi z beograisko vlado centrali-10 usmerjeni, je SLS zahtevala avtono- in upravno združitev Slovenije (tedaj eljene na ljubljansko in mariborsko st). V beograjskem parlamentu je bila za navezavo stikov s Sovjetsko Rusijo i avtonomijo Makedonije. 31. decembra 1932 je vodstvo SLS iz-„Slovensko deklaracijo", bolj znano Koroščeve „punktacije" v petih toč-Štiri bistvene pravijo: >1. Slovenski narod je danes razdeljen izkosan na štiri države, na Jugoslavijo, jo, Avstrijo in Madžarsko. Njegova os-la zahteva je, da se zedini v eno oamo ično enoto, ker se mu more le na ta n ohraniti eksistenca in zagotoviti sni napredek. 1. Glavnemu delu slovenskega naroda, vi v Jugoslaviji, je postavljena naloga, a tem idealu neprestano dela do konč- ne ustvaritve. 3. Iz teh razlogov si mora slovenski narod v jugoslovanski državi priboriti tak samostojni položaj, ki bo neprestano služil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče v drugih državah. V ta namen nam je potrebno: a' narodna individualnost, ime. zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda; bi radikalno socialno zakonodajstvo, ki mora osigurati življenjske interese in harmonično razvijanje vseh potrebnih in produktivnih poklicev, posebno kmečkega in delavskega razreda. 4. Za dosego tega cilja je potrebno, da si mi Slovenci, Hrvati in Srbi zgradimo po svobodnem sporazumu in na demokratski bazi državo ravnopravnih edinic; eno teh edinic naj tvori Slovenija.« Isti čas je pisatelj Prežihov Voranc. takrat član najožjega vodstva KPJ v emigraciji na Dunaju, napisal brošuro ,.Boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda", ki je imela med ljudmi več uspeha kol dotlej sploh kaka komunistična brošura. Prežih je v imenu KPJ zahteval »oživotvor-jenje samoodločbe slovenskega naroda do odcepitve in združitve vseh njegovih delov, ki jih je mednarodni imperializem razkosal in katerih osvoboditev je mogoča samo na načelu samoodločbe narodov«. To pa se more zgodili »samo in edino na način, da slovenski narod vzame usodo in oblast v svoje roke in si ustanovi Slovensko delavsko in kmečko republiko«. Poleti 1935 se je Koroščeva bivša SLS pridružila Jugoslovanski radikalni zaiedni-ci. ki kajpak ni bila avtonomistično usmerjena. in stopila v vlado. Kot politiki ob takih priložnostih pač govorijo o „potrebi po taktiki", je dr. Marko Natlačen dejal: »Narodno edinstvo ali jugoslovanski narod v etničnem. kulturnem smislu pa pojmujemo takole: Srbi, Hrvati in Slovenci so tri narodne edinice, ki ima vsaka svoje osobi-ne, ki se morajo spoštovati in gojiti v jezikovnem, kulturnem ter v vsakem drugem pozitivnem pogledu v uradovanju, v javnem življenju, zlasti pa na šolskem polju in to v okviru ideje višje jugoslovanske skupnosti. ..« Slovenska liberalna JNS se je znašla v opoziciji, vendar ni zavrgla svojega jugoslo-venarstva. V „Pohorski resoluciji" poleti 1935 ga je še zaostrila: »Srbi, Hrvati in Slovenci so v etničnem oziru en narod ... Narodno edinstvo je čustvo notranje, po usodi povzročene povezanosti Srbov. Hrvatov in Slovencev in prepričanje, da tvorimo vsi eno edinico, katere niti en del ne bi mogel živeti svobodno in neodvisno življenje ter izven te celine razvijati svojih kulturnih in gospodarskih sposobnosti...« Uvodnik v katoliškem „Slovencu" ie julija 1936 dobro zaznal: »Edini, ki se po leg katolicizma bije za bodočnost, je komunizem. Komunizem je tokom svojega dela dobil že toliko oblik, da ga je težko spoznati: najnovejša oblika je Ljudska fronta, ki se je pojavila tudi med Slovenci. Samo dvoje je danes možno: ali ho bodočnost katoliška ali pa bo komunistična. JNS-arska gotovo ne bo...« Komunisti so v Kardeljevem (po posvetovanju s Prežihom in drugimi vodilnimi emigriranimi komunisti napisanem) manifestu ob „ustanovnem kongresu KPS" aprila 1937 videli slovensko prihodnost v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne republike: »Slovenski narod mora dobiti svoj lastni demokratično izvoljeni parlament. Treba je podpreti boj slovenskih narodnih manjših v Italiji, Avstriji idr. za svoje narodne pravice, kajti slovenski narod se ne more in ne sme odpovedati svojemu staremu cilju: Združeni • svobodni Sloveniji.« Krščanski socialisti pa so ob odkritju spominske plošče generalu Maistru v Kamniku septembra 1938 izjavili: »1 da se bodo borili za svobodo slovenskega naroda in neodvisnost države, katere bistveni sestavni del je tudi slovenski narod: 2. borili se bodo. da bo slovenski narod postal gospodarsko neodvisen in močan in da bo delovno ljudstvo zavzelo položaj. ki mu pripada; 3. z vso močio bo odbijalo napade od zunaj in od znotraj, ki bi utegnili škodovati slovenski narodni samobitnosti in demokraciji; 4. odločno bodo delali za to, da bo Jugoslavija dobra in pravična mati vsemu slovenskemu, hrvaškemu in srbskemu delovnemu ljudstvu, ki naj v njej reši tudi najtežie: socialno vprašanje.« Ker so programske izjave eno, resničnost pa drugo, ie treba opomnili, da je tedaj imela vsaj delno možnost uresničevati svoj program kajpada samo Koroščeva in Natlačenova krščanska stranka, ki je sodelovala v beograjski vladni večini. A v političnih igrah v stolnem Beogradu je pomenila mnogo manj kot v sami Sloveniji, kjer je imela za seboj veliko večino volilccv. Okraji v Dravski banovini leta 19)9 iz kartograf ske zbirki Sorodne m univerzitetne knjižnice v Ljubljani P.& S.ROB BRICKLAYING 7xi vsa zidarska dela lahko pokličete Pepija ali Stanko na 795 4108 89 Grantham Tee. Mulgrave, 3170 Ph: 569 9513 DARKO ERZETIČ se priporoča ZA TERAZZO, MARMOR IN CERAMIC PLOŠČICE Ph: 543 5663 Z.ABRAM Delcom Engineering & Tooling Factory 9/26-30 Howleys Rd., NOTTING HILL, 3168 OLYMPAC PTY.LTD. Expanded Polystyrene Moulders-Fruit, Fish boxes Custom Moulding and packaging Factories 4&5, 173 Wellington Rd. North Clayton, 3168 Ph: 560 6337 Fax: 560 6730 ■ mi a AUSTRALIA