-g / glasilo ravenskih železarjev
ravne! ^	*
informativni
Leto 45	Ravne	na	Koroškem,	novembra	2008	št.	11
MEDNARODNI KIPARSKI SIMPOZIJ FORMA VIVA RAVNE 2008
Forma viva Sonični oblak že postavljena
V industrijskem delu mesta, ki želi postati prepoznavno tudi po skulpturah forme vive, je bila v četrtek, 23. oktobra, slovesnost ob postavitvi Soničnega oblaka pred stavbo Sistemske tehnike.
Foto: Matej Kodrin.
Ravenski župan mag. Tomaž Rožen je spomnil na dolgoletno kulturno tradicijo, simpozije forme vive, kot stik med mestom in gospodarstvom, ki je tudi družbeno odgovorno. Predsednik upravnega odbora družbe Skupina Viator & Vektor Zdenko Pavček je v imenu krovne družbe in Sistemske tehnike zagotovil, da bodo tudi v prihodnje aktivni udeleženec okolja, v katerem delujejo, enako pa pričakujejo tudi od drugih podjetij. Na pomen podpore gospodarstva pri izpeljavi letošnjega simpozija je opozorila tudi Brigita Rajšter, direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja, ki je omenila tudi posebnost kiparskega ustvarjanja v središču delovnih procesov, kar je za umetnike posebna izkušnja in preizkušnja hkrati.
Mag. Simona Javornik, vodja projekta, je poudarila, da identiteto Raven gradi jeklo in da so s tradicijo jeklarstva prepojene vse plasti življenja v mestu. Monumentalne skulpture, ustvarjene med letoma 1964 in 1989, so nastajale ob podpori Železarne Ravne in ljudi, odprtih za novosti tudi v kiparstvu, je dejala. »Današnji dan, ko miselnost ni usmerjena v kolektivno in ko je redkost vlaganje v javno kulturno infrastrukturo, je organizirati simpozij težje in zato smo toliko bolj ponosni, da smo ga izpeljali ter je mesto pridobilo pomembne in kakovostne javne plastike.«
Poleg družbeno odgovornih podjetij pa so za uspešen projekt zaslužni predvsem ljudje. »V štirinajstih dneh smo dostikrat improvizirali, kar se navsezadnje za vsak ustvarjalni proces tudi spodobi, večinoma pa so situacije reševali strokovni kadri Sistemske tehnike ter izjemni delavci, ki so z neverjetnim občutkom soustvarjali zahteven projekt. Naj se zahvalim dr. Milanu Švajgerju, Bojani Epšek, Dušanu Pahorju, Lazu Saviču, Darku Marinču, še prav posebej pa Niku Pogorevcu, Dušanu Stropniku in Jožetu Kolmanu ter ne nazadnje kolegu Romanu Habru. Brez vas današnjega odprtja ne bi bilo,« je sodelavce pri projektu pohvalila Javornikova in se za nasvete ter moralno podporo zahvalila tudi Francu Faletu.
Skulptura, na katero je mogoče zaigrati
»Avtorja sta predstavnika mlajše generacije umetnikov na sicer različnih področjih, vendar sta v sodobnem likovnem oblikovanju našla stično točko prav v večplastnih skulpturah. Sonični oblak ni prva izmed njunih skulptur, kjer je fizično-formal-na prisotnost nadgrajena z zvočnimi kvalitetami, je pa zagotovo najbolj monumentalna in bo konceptualno tudi najbolj na preizkušnji zaradi izpostavljene lege in vplivov okolja,« je o delu kiparja, mag. Boštjana Drinovca, in Primoža Oberža-na, glasbenika, dejala Simona Javornik.
Slednji je o skulpturi, ki so ji ljudje že nadeli ime vesoljska ladja oziroma postaja, rekel, da sta jo želela s kolegom oživiti, kakršna naj bi prava forma viva (živa oblika) tudi bila. Optični moment, ko resonator v nerjavečem jeklu odseva okolico, sta okrepila še z živostjo, z v vetru vrtečimi se vetrnicami, ter z zvokom, ki ga iz skulpture izvabljajo mimoidoči, ko zaigrajo na njene strune.
A. Č.
Primož Oberžan je takole zaigral na strune Sonic-nega oblaka.
SKUPlMfiu;
Udeleženci otvoritve: Zdenko Pavček, predsednik upravnega odbora družbe Skupina Viator & Vektor; Bojana Epšek, izvršna direktorica v Sistemski tehniki; Franc Fale, nekdanji direktor Železarne Ravne in pobudnik kiparskih simpozijev; udeleženci letošnjega simpozija: mag. Roman Makše, mag. Boštjan Drinovec in Primož Oberžan (v ozadju Roman Haber iz Koroškega pokrajinskega muzeja).
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Tri nove skulpture za mesto forme vive
Na septembrskem mednarodnem kiparskem simpoziju so nastale tri skulpture štirih avtorjev. Medtem ko Sonični oblak že stoji na svojem stalnem mestu pred poslovno zgradbo Sistemske tehnike, bosta drugi dve skulpturi v park oziroma mestno jedro postavljeni aprila prihodnje leto. Zdaj sta v muzejskem kompleksu.
A. Č.
Od tu do tam, skulptura mag. Romana Makšeta
Boštjan Drinovec (v ozadju levo) in Primož Oberžan (v ospredju) sta skulpturo sestavila v hali Sistemske tehnike.
Sonični oblak kiparja mag. Boštjana Drinovca in glasbenika Primoža Oberžana
Zlata hiša Graziana Pompilija, prav tako kot Makšetova skulptura izdelana v hali Strojev.
Foto: Tomo Jeseničnik.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
12. OKTOBER - PRAZNIK MESTA RAVNE NA KOROŠKEM
Letos v znamenju 760. obletnice prve omembe Guštanja v pisnih virih
12. oktobra 1942 je bil na Navrškem vrhu ustanovljen odbor OF za Guštanj in v spomin na ta dan mesto Ravne praznuje svoj praznik. Letos seje zvrstilo kar nekaj prireditev: 8. oktobra otvoritev prenovljene ceste Strojnska Reka-Lipovnik, 11. oktobra osrednja prireditev s slavnostno sejo četrtnih skupnosti, svečanostjo in z družabnim srečanjem ter s podelitvijo priznanj za najbolj urejeno stavbo in polaganjem venca pri spomeniku OF.
Objavljamo utrinke z otvoritve prenovljenega dela mestnega jedra, od avtobusne postaje do ploščadi pred Tušem, ki je potekala 9. oktobra, združena s predstavitvijo kiparskega simpozija Ravne 2008.
A. Č.
1800 m2 površin je zdaj, po načrtih arhitektke Tine Jeseničnik iz studia Varia, urejenih in dostopnih vsem, tudi invalidom.
Kmalu bo nameščena še manjkajoča oprema: klopi (že postavljene po zaključku redakcije), koši za odpadke, stojala za kolesa in t. i. konfini.
Nastopila sta ŽPZ Korošice Društva upokojencev Ravne pod vodstvom dirigenta Manjana Gerdeja in folklorna skupina Anzej Panzej OŠ Prežihovega Voranca (v ospredju harmonikar Blaž Potočnik).
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Splet ljudskih plesov na ploščadi, ki bo tudi v prihodnje pogosto prizorišče prireditev, saj je zaprta za promet.
Otvoritveni trak so prerezali: ravenski župan mag. Tomaž Rožen, vodja projekta prenove trga Anita Potočnik Slivnik in Bernhard Jakopitsch, direktor podjetja Kostmann.
Prišla sta tudi Bernhard Jakopitsch (tretji z leve), direktor podjetja Kostmann, izvajalca gradbenih del, in nadzornik del Janez Mačič (prvi z leve) ter bila v družbi direktorice občinske uprave Vesne Kozlar (druga z leve) in Vlaste Soršak ponosna na pohvale, ki jima jih je izrekel ravenski župan Tomaž Rožen.
Župan Tomaž Rožen in vodja projekta Anita Potočnik Slivnik nista skrivala zadovoljstva, ker se je uresničila dolgo pričakovana obnova trga, vredna 450.000 evrov, od katerih jih je bilo 166.000 sofinanciranih iz evropskih skladov.
Obnovljena, tako kot letos še štiri forme vive na Ravnah, je tudi skulptura Yukija Oyanagija iz leta 1975, ki stoji pred Tušem.
Ob projekciji foto izsekov nastajanja skulptur za formo vivo, ujetih v objektiv Toma Jeseničnika, sta jih občanom na prenovljeni ploščadi predstavili Brigita Rajšter, direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja, in mag. Simona Javornik, vodja projekta.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
VAJA V PETROLU ENERGETIKI
Požar v pisarni sektorja RPD
V petek, 17. oktobra, ob 13. uri je zaradi kratkega stika zagorelo na kopirnem stroju, požar pa se je razširil po pisarni v prvem nadstropju sektorja Razvoj, proizvodnja in distribucija (RPD) v Petrolu Energetiki. Zaposleni so opazili dim ter nemudoma obvestili Koroški gasilski zavod po telefonski številki 6666 in zapustili prostore. Dežurna ekipa gasilcev se je takoj odzvala.
Takšen je bil scenarij vaje, s katero so v Petrolu Energetiki preverjali ravnanje zaposlenih ob večjem požaru ali nesreči, njihovo poučenost o načrtu evakuacije, ustreznost evakuacijskih poti, zasilnih izhodov ter zasilne razsvetljave in pripravljenost enote za posredovanje.
Vaja je bila tudi priložnost, da zaposleni obnovijo znanje in spretnosti gašenja začetnega požara z aparati na prah in s C02.
A. Č.
Na prizorišče požara sta prihitela gasilska avtomobila, gasilci so si nadeli dihalne aparate, vodja intervencije pa je, ko so mu zaposleni povedali, da v prostorih ni več sodelavcev, nemudoma odredil gašenje.
Zaposleni so se po evakuaciji iz gorečih in zakajenih delovnih prostorov umaknili na zbirno mesto, ki je na parkirišču pred zgradbo sektorja RPD; nadrejeni so tako lahko preverili, ali so vsi.
Gasilca sta sodelavcem RPD-ja razložila, katere gasilne aparate poznamo in kakšen je postopek gašenja z njimi.
Teorijo je najbolje preveriti v praksi, zato je kar nekaj mož preizkusilo, kako se pogasi začetni požar.
Uporaba gasilnega aparata je bila pravilna, ogenj je pogašen, nanj spominja le še močan dim; če resnično zagori, bo ukrepanje primerno.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
FUNDACIJA AVGUSTA KUHARJA PODELILA NAGRADE ZA LETO 2008
Franc Čegovnik - prejemnik nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo
Fundacija Avgusta Kuharja je 23. oktobra letos na Bledu na posvetu Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije dvanajstič podelila nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravju pri delu.
Nagrado Avgusta Kuharja za življenjsko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu je dobil varnostni inženir Franc Čegovnik.
Franc Čegovnik (v sredini) v družbi mag. Milana Srne, dobitnika nagrade Avgusta Kuharja za strokovne dosežke v letu 2008 (levo), in Mirka Vošnerja, predsednika Zbornice varnosti in zdravja pri delu
Iz utemeljitve
Upokojeni varnostni inženir Franc Čegovnik je vseh 40 let delovne dobe delal v Železarni Ravne.
Za varnost pri delu zagreti generalni^ direktor železarne je opazil zanimanje Franca Čegovnika za vprašanja varnosti in zdravja pri delu in mu leta 1963 ponudil delo v Oddelku higiensko tehničnega varstva, ki ga je vodil Avgust Kuhar. Po prevzemu oddelka je najprej odpravil pomanjkljivosti, zlasti glede žerjavov. Oddelek se je kadrovsko okrepil ter začel evidentirati in raziskovati poškodbe pri delu. Vsak mesec so delavskemu svetu in komisijam poročali in predlagali ukrepe. Kuharjevih 10 % poškodovanih delavcev so znižali na 4,7 %, kar je bil izjemen dosežek med jugoslovanskimi železarnami in v predelovalni industriji nasploh.
Franc Čegovnik je nadaljeval Kuharjevo delo pri pisnih varnostnih navodilih. Za nove delavce so v železarni, prvi v državi, vpeljali tridnevno uvajalno usposabljanje. Lesene cokle so do leta 1966 zamenjali varnejši čevlji z lesenimi podplati, v hladnih obratih pa so nosili čevlje z jekleno kapico. Nabavili so zaščitne rokavice iz usnja in leta 1969 so po nemškem vzoru uvedli zaščitne čelade.
Oddelek je začel sodelovati z dr. Jankom Sušnikom, specialistom medicine dela, ter z drugimi strokovnjaki. Razvojna služba je iskala tehnične rešitve za čistilne naprave.
Oddelek je pripravil sezname ljudi, ki so bili zaradi znojenja upravičeni do različnih vrst pijače. Uvedli so alkoskope, prepovedali uživanje alkohola. Delavci so bili upravičeni do prehrane med delom, tisti z zdravstvenimi težavami pa do dietne prehrane. Oddelek je nabavil aparature za merjenje hrupa, prahu in kemične analize. Za delo v območjih ekstremnega hrupa so uvedli zaščitno vato in ušesne školjke. Vpeljano je bilo kolektivno nezgodno zavarovanje.
Zdravstvena ocena in analiza delovnih mest v železarni (na podlagi hrupa, vibracij, osvetljenosti ipd.) avtorja dr. Janka Sušnika je bila predhodnica današnje ocene tveganja, saj je omogočala sistemski pristop pri varovanju zdravja delavcev in zato pritegnila pozornost slovenske javnosti.
Mirko Vošner, direktor podjetja BVD Ravne: »Vesel sem, da je nagrado dobil moj učitelj, do leta 1990. vodja službe za varstvo pri delu, predhodnice našega podjetja. Prepričan sem, da je nagrada prišla v prave roke, kar so potrdile tudi ovacije na Bledu. Nagrajenec je med drugim dejal, da ga veseli, ker v BVD-ju nadaljujemo tradicijo in skrbimo za strokovni razvoj varnosti in zdravja pri delu.«
Foto: Janez Fabijan.
Prispevek k razvoju stroke
Franc Čegovnik je bil član najstarejšega Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Ljubljana in kasneje Društva varnostnih inženirjev Velenje. Ukrepe, ki sojih uvajali v železarni, in celo posebna dodatna navodila na delovnih mestih je predstavljal na posvetih Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije. V sodelovanju z Jankom Švajgerjem je v reviji Delo in varnost objavljal analize, ki so bile pripravljene za delavski svet železarne. Pisal je za časopis Koroški fužinar. Pravilniki o varnem delu železarne so bili osnova za pravilnike v drugih koroških pa tudi slovenskih in jugoslovanskih podjetjih. Železarna Ravne je tudi zato v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prejela najvišje jugoslovansko priznanje Avnoj.
Ocena dosežka
Franc Čegovnik je vodil službo varstva pri delu Železarne Ravne v obdobju, ko je ta postajala z visoko produktivnostjo in gospodarsko rastjo razvijajočemu se slovenskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu vzor sistemske skrbi za varnost in zdravje delavcev. (...) Združil je svoj instinkt za varovanje človeka z marljivim študijem in s pridobivanjem znanja doma in v tujini. Bil je inovator, ki je iskal učinkovite rešitve varnostnih vprašanj v tehnologiji, organizaciji dela, usposabljanju in zdravstvenem varstvu delavcev ter svoja spoznanja nesebično posredoval naprej.
A. Č.
Vir: publikacija Fundacije Avgusta Kuharja
KOTIČEK ZA ZDRAVJE
Ne zanemarjajmo duševnega zdravja
10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Takrat bi bilo prav, da poleg skrbi za telesno zdravje posvetimo svoje misli tudi lastnemu duševnemu zdravju in duševnemu zdravju bližnjih.
Ali skrbim za svoje duševno zdravje? Ali si vzamem vsak dan vsaj nekaj časa zase, za tisto, kar me veseli, osrečuje? Ali sproti rešujem svoje stiske? Ali se znam pomiriti, odložiti breme ...? Ali sem danes zjutraj polepšal/a dan kakšnemu znancu ali celo neznancu (saj veste, preprost nasmeh)? Ali prepoznam stisko drugih? Ali jo sploh želim videti?
To je le nekaj vprašanj v razmislek vsem nam, ki zaradi vsakdanjega hitenja in pritiskov sodobnega sveta pozabljamo nase in na druge. Zato je želel letošnji svetovni dan duševnega zdravja posvetiti duševnim boleznim in duševnemu zdravju enako pozornost in podporo, ki jo imajo druge bolezni ali zdravstvena vprašanja že vrsto let. Letošnje geslo Duševno zdravje kot globalna prioriteta: s civilnim zagovorništvom in z delovanjem krepiti programe in storitve za duševno zdravje spodbuja stalno zagovorništvo z jasnimi in s koordiniranimi sporočili, pri čemer je to naloga vsakega državljana in ne le politikov, nevladnih organizacij, javnih ustanov in drugih.
Kakšno je duševno počutje mladine na Koroškem
Raziskava, ki je bila lani opravljena na Koroškem med mladostniki v starosti 15 in 16 let, je pokazala, da imajo ti v primerjavi z raziskavo pred štirimi leti več težav z motivacijo. 27 % vprašanih je v zadnjem tednu pred anketiranjem pogosto ali večino časa čutilo, da se morajo zelo truditi in se prav prisiliti, da storijo, kar je treba storiti (leta 2003 - 20 %). Prav tako jih je v tem času več navedlo, da so doživljali občutke žalosti (leta 2007 - 24 %, leta 2003 - 22 %). Dekleta so pogosteje
kot fantje navajala, da so bila brez teka, imela težave s koncentracijo, bila potrta in žalostna ter se morala zelo truditi, da so kaj storila.
Ohladili so se tudi odnosi v družini. Topline in skrbi staršev je skoraj vedno oziroma pogosto deležnih 80 % vprašanih (leta 2003 - 84 %). Čustveno podporo staršev ima vedno oziroma pogosto 78 % vprašanih (leta 2003 - 80 %). Z odnosom, ki ga imajo z materjo, je zadovoljnih 82 % (leta 2003 - 88 %), z odnosom, ki ga imajo z očetom, pa 76 % (leta 2003 - 81 %) vprašanih.
Aktivnosti zavoda
Izvedli smo delavnico o obvladovanju in prepoznavanju duševnih stisk za gasilce in za splošno javnost v Radljah.
Vsem osnovnim šolam na Koroškem smo posredovali priročnik Ko učenca strese stres, ki ga je lani izdal Inštitut za varovanje zdravja RS. Za pedagoške in svetovalne delavce srednjih šol smo izpeljali delavnico Zdrav življenjski slog srednješolcev - Izbrana poglavja iz duševnega zdravja.
Marijana Kašnik Janet,
Zavod za zdravstveno varstvo Ravne
Viri:
- World Federation for Mental Health. Dostopno na spletni strani: http://www.wfmh.org/00WorldMentalHealthDay. htm
- Podatki ZZV Ravne (ESPAD 2007 za koroško regijo)
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
SLAVKO PREGL GOST KOROŠKIH KULTURNIH MOZAIKOV
»Slovenci veliko beremo«
A. Č.
TU RISTIČ NO-IN FORMACIJSKI CENTER (TIC) PREVALJE IN PLANINSKA INFORMATIVNA PISARNA PLANINSKEGA DRUŠTVA (PD) PREVALJE
Skupna pisarna za turiste in planince
V sodelovanju prevaljske občine in tamkajšnjega PD je v društvenem prostoru na Trgu 56 nastala skupna pisarna, kjer bodo planinci lahko podaljševali članarino, se prijavljali na izlete ter dobili informacije o planinskih poteh, vsi drugi obiskovalci pa vse informacije o turistični ponudbi na Prevaljah. Pisarna je za zdaj odprta ob četrtkih in petkih popoldan ter ob sobotah dopoldan.
A. Č.
Slavko Pregl, pisatelj, basnopisec, založnik, urednik, nekdanji predsednik Bralne značke Slovenije in sedanji predsednik Društva slovenskih pisateljev, je bil prav primeren sogovornik o bralni kulturi na Slovenskem. Čeprav si Slovenci v povprečju v knjižnicah izposodimo 12 knjig na leto, kar je veliko, pa je po njegovem mnenju vprašljiva kakovost prebranega gradiva, saj ne izbiramo radi domače izvirne literature, temveč segamo po prevedenih kriminalkah, ljubezenskih romanih in podobnem. Ker kupimo v povprečju le po dve knjigi na leto, so v slabem položaju tudi slovenski založniki, razmer pa jim ne olajša niti politika. Pregl na primer nasprotuje davku na knjigo in ugotavlja, da je v državnem proračunu vse manj denarja za knjigo. Opozarja, da je cenjenost literarnega ustvarjanja pri nas drastično padla. Nekaj primerjav: V EU je povprečna letna subvencija za kravo 500 evrov, povprečno letno knjižnično nadomestilo pri nas pa znaša 450 evrov. Če bi želel pisatelj imeti enako plačo kot predsednik DARS-a, bi moral na leto napisati 5200 stani besedila. Razlika med načrtovano in dejansko vrednostjo Šentviškega predora je enaka teoretičnim 40-letnim mesečnim prejemkom 2000 evrov za 100 pisateljev. Na	začetku	pisateljske	kariere je	Pregl za
avtorsko polo (16 strani) dobil povprečno slovensko plačo, zdaj	pa je	ta	znesek	le še	četrtinski	...
S Slavkom Preglom seje 14. oktobra pogovarjala mag. Irena Oder, direktorica Koroške osrednje knjižnice, ki mu je podarila mapo Golobovih lesorezov Nmav čriez izaro.
Lokacija pisarne je zelo dobra, saj je v središču kraja, ob avtobusni postaji. Kmalu bodo uredili še podest, sanitarije in fasado ter pred vhodom namestili ekran, kjer bo mogoč samopostrežni dostop do turističnih informacij.
Zaslužni za novo pridobitev, ki naj bi spodbujala planinstvo in turizem: Jože Merc, predsednik PD Prevalje; dr. Matic Tasič, župan občine Prevalje, in Hedvika Gorenšek, predsednica občinske komisije za turizem.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
SODELAVCU IVANU KORENU V SPOMIN
Spoštovani Ivan, dragi Jani, pozdravljen, Ivek!
V četrtek prejšnji teden sva še reševala skupne naloge, v petek sem te prav tako potreboval, vendar te nisem uspel doklicati. Sodelavec iz biroja mi je povedal, da te ni v službi. Že čez kratek čas pa sem izvedel, da si odšel za vedno. Tako se bova poslej srečevala le še v svetu spominov.
Ko smo te ogovarjali, smo uporabljali različna imena. V službi, med strokovnimi sodelavci in poslovnimi partnerji si bil Ivan, domači, posebno brat, so te pogosto ogovorili z Jani, zame si bil največkrat Ivek. Ne glede na to, kako te je kdo poimenoval, si se vedno odzval in našel čas za sogovornika. Večina pogovorov je bila povezana z nalogami in delom s področja konstruiranja, ob redkih trenutkih pa si se za hip odprl in ukresala se je kakšna domislica, ki nas je vedno znova prijetno presenetila, saj smo bili sicer navajeni predvsem tvoje umirjenosti, celo zadržanosti.
Rodil si se očetu Alojzu in mami Boženi, ki sta prišla takoj po končani drugi svetovni vojni na Ravne na Koroškem iz Primorske. Po težkih letih vojne, v kateri sta oba aktivno sodelovala, sta posvetila svoje moči gradnji fabrike, kraja in družine. Bil si starejši od dveh otrok, rodil si se leta 1947 v Slovenj Gradcu.
Šolanje si začel na Ravnah na Koroškem, kjer si končal osnovno šolo in gimnazijo. S svojim pristopom do znanja, s svojo marljivostjo in vztrajnostjo si nato nadaljeval tudi na fakulteti. Izbral si študij strojništva in ga zelo uspešno končal.
Popolnoma si se zavezal stroki in vse življenje skrbel za izpopolnjevanje svojega znanja. Tako si lahko vedno odgovoril na vse izzive iz konstruiranja, ki so bili postavljeni pred tebe in tvoje sodelavce. Teh ni bilo malo, saj je bilo treba izdelati načrte za izdelke z najrazličnejših področij strojegradnje, stiskalnic, paketirk, kovaških valjark, kasneje pa za različne metalurške naprave in proizvode za vojaške potrebe. Sodelavci smo cenili tvoje znanje in delo, čeprav si nas včasih težko prepričal, da se v stroki ne splača ubirati bližnjic, ampak je treba njena pravila vedno spoštovati. Tvoje spremljanje strokovne literature in v zadnjih letih tehničnih informacij na internetu ti je vedno omogočalo, da so tvoje zamisli sledile zadnjemu tehničnemu nivoju in vedenju o proizvodu, ki si ga takrat konstruiral. V konstrukcijskem biroju si prehodil vse razvojne stopnje. Bil si tudi njegov vodja.
Da bi svoji strokovnosti dal še piko na i, si naredil tudi strokovni izpit iz strojništva. S tem si pridobil še več kompetenc za svoje delo in dodatno težo argumentom, ko si zagovarjal svoje konstrukcijske rešitve ali rešitve sodelavcev iz biroja.
Nobena novost te ni prestrašila, saj si vedel, da si z znanjem, ki ga imaš in ki si ga po potrebi na novo pridobil, lahko kos vsem novim nalogam. Tako si bil eden od redkih, ki si ob pojavu standarda vodenja kakovosti ISO 9001 in kasneje standarda o ravnanju z okoljem ISO 14001 takoj razumel njun pomen za še boljšo organiziranje dela. Oba si vzorno uvedel v svoje delovno okolje. Tega nisi storil le formalno, ampak vsebinsko s potrebnim razumevanjem, tako da so bile od njune uporabe koristi in ne nepotrebno administriranje ter blokade. V teh dveh standardih si videl odlično orodje za zagotavljanje preglednosti in ocenjevanje rezultatov dela v biroju ter prepotrebno skrb za primerno ravnanje z okoljem, ki ga je človeštvo s svojim malomarnim in neodgovornim odnosom do danes tako prizadelo.
Poleg strojništva, kateremu si posvetil vse svoje moči, si se izkazal še kot rezervni častnik. Po končanem vojaškem roku si aktivno deloval v štabu teritorialne obrambe naše občine. Tudi tam si se odlikoval. Za dobro opravljene naloge na področju tehnike in drugih materialnih sredstev si redno napredoval ter dosegel čin majorja. To tvoje posebno znanje smo uporabili tudi v podjetju, kjer si bil aktiven nosilec različnih nalog iz varovanja in zaščite.
Fabrika, služba, strojništvo, konstrukcijski izzivi so bili jedro tvojega življenja. V njem sta bila svetli zvezdi tudi nečakinja Andreja in nečak Aleš. Pomenila sta ti vse in enako tudi ti njima. Z njima si uresničeval tudi enega od
redkih hobijev - hojo v planine. S svojim odnosom do strojništva in ponosom nad doseženim si navdušil tudi nečaka Aleša, da sledi tvoji strokovni poti. Tako se je tudi on odločil za študij strojništva. Žal nisi dočakal njegove diplome, ki bi se je zagotovo veselil tako, kot si se veselil njegove poroke.
Do sebe si bil bolj mačehovski. Svoje težave si skrival in jih skušal reševati sam, še posebej po mamini smrti. Tako je tudi tvoj brat težko našel pot do tvoje notranjosti. Dobro te je poznal, zato je v tvojih očeh in v tvojem obnašanju vedno prepoznal trenutke, ko si bil prepotreben pomoči, a si sam menil, da je še ne potrebuješ, da boš zmogel sam, brez obremenjevanja svojih bližnjih. V mislih imam težko prometno nesrečo, ki si jo doživel pri Paračinu med službenim potovanjem, ko kar nisi hotel priznati in pokazati, da potrebuješ dobro zdravniško pomoč. Pa si jo, in bratje poskrbel, da si jo še pravočasno dobil. Pomagal ti je tudi nekaj let kasneje, ko je prišla zdravniška rešitev po njegovi intervenciji prav tako v zadnjem trenutku. Podobno je bilo tudi po zadnjem sistematičnem pregledu, ki je pokazal, da tvoje zdravstveno stanje ni najboljše. Čeprav mlajši, te je brat tudi tokrat le prepričal, da se vsega samo z zdravim in vzornim načinom življenja ne da ozdraviti ter je treba zaupati in sprejeti tudi pomoč zdravnika. Do sebe si bil vedno prestrog. Dobro je bilo, da si bil del bratove družine, ki te je natančno poznala in ti je lahko priskočila na pomoč, ko je bilo potrebno.
Ena od zadnjih nalog, ki si jih uspešno rešil, je bilo tudi sodelovanje pri letošnji formi vivi. S sodelavcem Karlijem sta poskrbela, da so postale zamisli umetnikov kiparjev trdna konstrukcija, in za tehnične podloge, kot so jih vajeni naši sodelavci, ki so tudi sodelovali pri izdelavi skulptur. Kot pravi konstrukter si spremljal tudi njihovo izdelavo. Del tebe bo tako za vedno vtkan v ti skulpturi in tiste, ki poznajo tvoje sodelovanje pri njihovem nastajanju, bosta spominjali tudi na tebe.
Tvoje življenje se je po naključju končalo z zaključkom tvoje velike in odgovorne naloge, ki si jo imel kot nadzornik strojnih inštalacij pri izgradnji proizvodno-poslovnih prostorov Sistemske tehnike. Kakor vse, si tudi to nalogo opravil požrtvovalno in visoko strokovno. Tudi po tvoji zaslugi so strojne inštalacije na objektu takšne, kot morajo biti. Marsikateri izvajalec je bogatejši za dobro strokovno izkušnjo, ko si mu razložil, da opravljeno delo ni bilo narejeno kakovostno in v skladu s predpisi ter standardi in je zato potrebno popravilo. Pa zaradi tega nikoli ni bilo jeze pri ljudeh, ki si jih prepričal s svojimi argumenti. Nasprotno, zaradi tega smo te vsi cenili ter spoštovali. Nekateri so te po takih izkušnjah celo vabili v svoje vrste, a ti nisi mogel zapustiti fabrike in krajev med Uršljo in Peco. Poslej boš tukaj počival za vedno.
V imenu vodstev Sistemske tehnike in Sistemske tehnike Armas ter vseh sodelavcev izrekam naše najgloblje sožalje bratu z družino in vsem sorodnikom.
Tebi, Ivek, pa želim miren počitek ob mami in očetu ter med tvojimi priljubljenimi planinami.
Dušan Pahor,
Pokopališče Barbara, 7. 10. 2008
POROČILA
Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v oktobru
Na ZGO-ju:
5. 9. 2008 so poklicni gasilci po vklopu javljalnika požara pregledali proizvodne prostore v Sistemski tehniki, 3. 10. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v Stirii Vzmeteh, 12. 10. 2008 so po vklopu javljalnika požara pregledali poslovne prostore uprave jeklarne Metala Ravne, 15. 10. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v Stirii Vzmeteh, 17. 10. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v jeklarni Metala Ravne, 17. 10. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v SŽ-Opremi Ravne, 26. 9. 2008 so po prijavi požara pregledali odlagališče industrijskih odpadkov, 18. 10. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v Termomehaniki, 19. 10. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v jeklarni Metala Ravne, 20. 10. 2008 so gasili požar v jeklarni Metala Ravne, 22. 10. 2008 so po vklopu javljalnika za nivo vode pregledali prostore v valjarni Metala Ravne, 22. 10. 2008 so po vklopu javljalnika poža-
ra pregledali proizvodne prostore Sistemske tehnike, 28. 10. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v Styrii Vzmeteh, 28. 10. 2008 so gasili vsebino zabojnika na odlagališču industrijskih odpadkov, 31. 10. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v jeklarni Metala Ravne.
Druga pomoč in intervencije:
1. 10. 2008 so pomagali pri prometni nesreči v Dovžah in na Dobrijah, 4. 10. 2008 pa pri prometni nesreči na Holmcu in Legnu v Slovenj Gradcu, 9. 10. 2008 so skupaj s PGD Ravne gasili požar na objektu smučarskega kluba ob vlečnici na Poseki, 17. 10. 2008 so posredovali pri prometni nesreči v Dobji vasi.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Kadrovska gibanja v septembru
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Za določen čas so zaposlili po enega novega sodelavca v Sistemski tehniki in SŽ-Opremi Ravne. V drugih družbah ni bilo sprememb.
Prekinitve delovnega razmerja
Sistemsko tehniko in SŽ-Opremo Ravne je sporazumno zapustil po en delavec, v Strojih pa je enemu sodelavcu poteklo delovno razmerje za določen čas. V drugih družbah ni bilo sprememb.
Pripis: Objavljamo podatke le za družbe, ki še naročajo Informativni fužinar.
Po podatkih kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. C.
Informativni fužinar, št. 11, november 2008. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572.
Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 830 izvodov. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
DRUŽBA	ŠTEVILO ZAPOSLENIH 30. 9. 2008
PETROL ENERGETIKA	134
RAVNE	95
ŠTORE	39
TRANSKOR	44
T. K. RAVNE	2
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
SLOREST (ZGO Ravne)	29
SISTEMSKA TEHNIKA	256
SISTEMSKA TEHNIKA ARMAS	17
STROJI	116
SŽ-OPREMA RAVNE	136
Delo z razbijalnim kladivom, izdelkom SŽ-Opreme Ravne
Foto: arhiv podjetja SZ-Oprema Ravne.
RAZVEDRILO
Slovenski književniki
(in njihova povezava z živalmi) V premetankah
Navodilo: Deset živali razvrstite v prav toliko besedil. S prestavljanjem črk v poudarjenih besedah dobite imena in priimke besednih ustvarjalcev.
gad, gams, mačka, miška, osel, ovca, pav, pes, srna, volk
1.
Pogladil sem KOSMINE v bradi in razmišljal, da domoljubnež nikoli ne tišči glave v pesek kot NOJ.
V pesmi, ki je postala neuradna himna, sem pozval rojake v boj za očetnjavo in srčno upal, da se bo prebudil______________v	ovcah.
2.
Včasih sem bil prevzeten, spet drugič JEZEN kot
______________, mnogokrat pa sem se smejal kot
GRLICA.
3.
Kadar se ocenjevalci spreletavajo nad glavami ustvarjalcev kakor kačji PASTIRJI, umetniki vseh
SORT postanejo razdražljivi in kakor __________________
popadejo po njih.
4.
V tesno oprijeti KARDIGAN jopici se človek počuti kot črna______________,	ki	potrpežljivo	prenaša	zaje-
davski ZOLJ.
5.
Ker se razposajeno dijaško brenčanje ni in ni poleglo, sem blago vprašal: »Sem morda zašel v čebelje PANJE?« Učencem sem povedal, da je rimski pesnik VERGIL na smrtni postelji narekoval svoj nagrobni napis: »Mantova me je rodila, Kalabrija vzela, zdaj večno počivam v Neaplju; opeval sem pašnike, polja, junake.« Avtorja Eneide sem predstavil kot visokoraslega moža temne polti, šibke-
ga zdravja in da je bil boječ kot_____________,	živel je
odmaknjeno in se je le redko pojavil v Rimu.
6.
Štirje nesrečni SAMČKI so se tiho kot razšli vsak po svoji dolini. Svareči župnikov glas jim je še dolgo odzvanjal v ušesih kot vreščanje ORLIC.
7.
V sanjah sem se zvijal kot ČRV, saj sem uzrl velikega PITONA, ki se je igral z menoj kot  z miško.
8.
Kadar sem nečimrn kot	,	se v mislih
preselim pred trgovino, kjer živopisna ARA nagovarja mimoidoče kot kak star GODRNJAČ.
9.
Že od nekdaj je NEJC Zaplotnik skakal kot ______________
__________. V izpovedni knjigi Pot me je pritegnila
njegova neposrednost in odkritosrčnost, pa tudi opazovalni dar, saj je ob obilici himalajskih vršacev videl tudi živali - npr. KAŠMIRKO.
10.
Pred leti sem bil povabljen na literarni večer v ROVINJ. Potrpežljiv kot istrski____________sem	poslušal,
kako je neki kritik zatrjeval, da sem zaradi književnih obstrancev marginalni MOČERAD.
Miran Kodrin
DIAOdOIN r3yaNV'Rso ’ot D3rNvy»
OXSIW 'SLUE6 '6
avDNvr
ODVda 'Aed '8 DtilOd NVAI 'e>|DBLU •L DVIaISOM 1IdID '6>|S!UJ g riJDaad NVAI 'BUJS s
»iNavas zrcnv 'edao > avnais disor 'sad X aaioo Z3NVC'pe6 z OXN3f NONIS '>I|oa 't :aA}!say
Ko je v deželo prišla jesen, so jo v Domu starejših Na Fari na Prevaljah takole pozdravili.