Le£o JCViiii. št. 5.
Poitnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 10. marca 1931.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poStni predal 290.
Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se se vračajo. Ček. račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
* organizaciji Je moč,
'VI _ toliko pravic«.
V j.
Stane posamt^.
Din 2.—, mesečno Diu celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Teleion štev. 3478.
V prihodnji Številki
»Delavca**,ki fzids 23. marca, priobčimo imena izvoljenih delavski zaupnikov.
Ne znižanje, nego zvišanje mezd!
Znižujejo nam ntezde — sebi s tem tudi znižujejo dobičke. — Obrtniki, trgovci in vsi, h katerim hodi delavec kupovat, bodo občutili znižanje mezd. — In vendar se delavstvo samo bori proti zniževanju mezd. — Gorje, če nastane katastrofa. — Tuberkuloza razsaja.
Po vseh tovarnah in obratih padajo besede o zniževanju mezd. Kriza, kriče delodajalci, in ne marajo od nadprodukcije (profita) utrpeti niti odstotka. Javnemu mnenju vsiljujejo prepričanje, da je delavstvo še dokaj dobro plačano.
In vendar, poglejmo, kako živi delavec, nekvalificiran in kvalificiran.
'Vsi dobro vemo, kakšni so naši tedenski dohodki.
V železni industriji zaslužijo profesio-nisti na uro po 4 do 7.50 Din, pomožni delavci pa 3.50 do 5,— Din. Delo je skrajšano v "razlitih o.bratih na 5 dni. Vršijo se redukcije, brezplačni dopusti. Okrog 15% -delavstva je že brezposelnega.
V kemični industriji je zaslužek po 3 do 5 Din na tir o. Brezplačni dopusti, odpusti, re>dukcije in brezposeln-osit so na dnevnem redu.
V lesni industriji prejema kvalificiram delavec po 3 do 6 Din, nekvalificirani po
2 do 4.50 Din na uro.
V papirni industriji pomožni delavci po 3.50 do 6 Din, kvalificirani pa 4 do 6.50 Din na uro.
V tekstilni industriji delavke po 2 do
3 Din, moški po 3 do 4 Din na uro. (Tuberkuloza .porazno ipust-oši. Dekleta iz kmetov
— okolica Kranja, Maribor, Kočevje   bo
iiKMcmski tekstilni kapital v par letih izmozgaj in jih vrgel občinam v oskrbo.)
V industriji usnja po 3 do 6 Din na uro.
V gradbeni industriji po 3 do 7 Din na
uro.
- V oblačilni industriji šivilje po 2 do 3 Din, krojači po 4 do 6 Din, a samo tam, kjer s!0 kolektivne pogodbe, drugače je Se slabše.
V rudarstvu zaslužijo kopači in vozači po 5.50 do 6 Din na uro, jamski delavci po 5 do 5.50 Din, mladoletni ,po 2.50 do 3.25 Din, ženske i>o 2.50 do 3 Din na uro (tedensko delajo samo po 3 dni, 4 pa počivajo).
Delavci pri kamenju in zemljarini zaslužijo po 2.50 do 4 Din na uro.
V živilski industriji 3.50 do 4.50 Din na liro.
V trgovini dnevno po 45 Din.
Najnižje iplačana mezda znaša torej
dnevno 16 Din, najvišja pa 60 Din, tedensko {če se dela vseh 6 dni) 96 Din do 360 Din ali mesečno 384 Din do 1440 Din.
Poglejmo, kako se živi s takimi meardami. Družina s 4 člani (mož, žena in dva otroka) potrebuje za hrano, stanovanje in obleko tedensko 602.75 Din.
Vzeli smo skrajno nujne potrebščine in da odgovarjajo istini, vprašajte svoje gospodinje in žene.
1. Uslužben&ki davek . . Din 7.—
2. Okrožni urad .... Din 10.—
3. Članarina organizacije . Din 15.—
4. Špecerija v tednu .	.	Din	143.—
5. Najemnina (deljena te,d.) Din 100.— Trg na teden .... Din 65.—
7. Razne nujne potrebščine
v tednu .....................Din	100.—
8. Obleka (teden,	vzeta)	Din	104.—
9. Kurivo (tedensko) • Din 50.—
If. Mleko- .....................Din	8.75
Skupaj Din 602.75
Za 1. in 2. številko ni treba, da jo posebej obrazložimo, kam in kako je ta denar porabljen. Vsak, ki delai, ve dobro, da pri izplačilu tega denarja ne dobi, ker mu je kar od mezde odtrgan.
2a štev. 3 sem pa vzel članarino za strokovno organizacijo in kul-lunoo zvezo »Svoboda«. Ker delavec, ki se zaveda samega sebe in
ve, da je današnji čas le čas moči, in. vsak velja le toliko, kolikor moči predstavlja, ve jasno, da mu je strokovna organizacija kakor vsakdanji kruh. Biti organiziran v kulturni organizaciji »Svoboda« in se kulturno izobraževati (dobiva revijo »Svoboda «), pa je nujnost vsakega delavca. Ker kdor nič ne zna, ne more nič zahtevati in nič postati in tudi ne zna misliti.
Za štev. 4 ni treba razlaganja. Komur ni jasno, naj se obrne na svojo ženo. Razložila mu bo, da potrebuje v kuhinji, če hočejo jesti:
1 kg masti	Din	18.—
2 kg moke 	Din	8.—
7 kg moke za kruh	. .	.	. Din	24.50
1 kg sladkorja	Din	12.—
V\ kg kave 	Din	18.—
1 mala cikorija	Din	4.50
Kneip 	Din	3.50
1 Vi 1 petroleja	Din	9.—
2 škatlji vžigalic	Din	2,—
paprika, cimet itd	Din	3.—
1 milo 	Din	4.—
sol 	Din	2.—
olje 	Din	4.—
ocet 	Din	5.—
'/• kg zdroba	Din	2.50
'A kg riža	Din	4.—
lkg koruzne moke	Din	3.—
razno 	Din	16.—
Skupaj Din 143.—
Iz tega je pač dovolj jasno	raz-
vidno, da družina iz 4 oseb bolje ni mogla štediti in je rabila samo najpotrebnejše in najneobhodnejše stvari. Pod »razno« se razumevajo drobnarije kakor: drobtince, čaj, limona itd., kar se pogosto ne potrebuje ali vendar ni mogoče brez tega izhajati.
Pod štev. 5 se razume stanovanje z eno sobo in kuhinjo mesečno Din 400.—. Cena je vzeta Din 400.—, dasi so v resnici redka stanovanja za to ceno.
Pod štev. 6 so izdatki na trgu nekako sledeči:
35 dkg govedine 	Din	7.—
3	kom.	zelenja za juho .	.	. Din	3.—
1 kig čebule	.......	Din	3.—
10 kom. jajc...................................................Din	10.—
1 kig zelja ........................Din	4.—
1	kom.	sira ......................Din	4.—
1	mera	smetane....................Din	3.—
4 kg krompirja..............Din	8.—
zelena salata		Din	2.—
1 kg pese ..........................Din	3.—
21 fižola...................Din	6.—
razno  .............................Din	12.—
Skupaj	Din	65.—
Pod štev. 7 so izdatki, ki nastanejo, hočeš nočeš,	tedensko.	Ko	smo
vse nabavili,	špecerijo, živila	na
trgu, vendar nas to ne reši. Vedno manjka sedaj ta ali ona malenkost, brez katere ni mogoče biti. To vedo najbolje gospodinje. Kdor ima otroke, pa bodisi velike ali majhne, imajo svoje želje, ali bolje, svoje potrebe, posebno, če zbole. Za šolo treba zvezek, pero, svinčnik, knjigo itd. Vzemimo, da otroci najbolj ljubijo juho in je pozimi tudi najboljša hrana, posebno za majhne. Skrbna gospodinja, da prihrani mast, bo kuhala vsak dan govejo juho, pa če še iz tako majhnega kosa govedine. Glavno, da je juha dobra in topla, da okrepi nebogljence. To stane recimo na teden 35 Din. Za večerjo je kava ali mleko. Treba zopet na teden več mleka in je že to nekako
11 Din. Včasi treba, pa če še tako težko, nagraditi otroka za to ali ono delo ali za pridnost in dobro učenje. S tem se daje vzpodbuda in otrok si še bolj prizadeva biti priden in delaven. In gotovo mater in očeta tudi preveva radost, ko vidita, da je njun otrok vzradoščen z darilom, pa četudi je to samo žemlja. Gospodinja, če peče kruh, mora imeti kvas in tega treba kupiti. Mi slimo, da ni treba dalje opisavati, kako se porabi teh 100 Din.
številka 8, obleka,	je	precej
kočljiva. Oblači se pač vsak tako, kakor se more. Za oblačenje 4 oseb i se približno potroši letno sledeče:
|	Za obleko moža (očeta) .	.	.	Din	1100.—
{	1 par čevljev .......................Din	240,—
i	1 klobuk ............................Din	90.—
4 pare	moških nogavic . .	.	Din	60.—
!	t srajca ............................Din	100.-—
1 spodnje hlače ......................Din	40,—
2 obleki za otroka ....	Din	700,-
4 pare	otroških nogavic	,	.	Din	40.—
2 para	otroških čevljev	.	.	Din	240.—
2 kapi za otroka....................Din	60.—
4 srajce .............................Din	120.—
4 otroške spodnje hlače	.	.	Din	100.—•
2 obleki za ženo....................Din	900.—
perilo za ženo .......................Din	220.—
nogavice za ženo....................Din	90,—
2 para čevljev za ženo • •	•	Din	360,—
popravilo obuval^ . ,	.	,	Din 240.—
ovratniki, kravate itd. .	.	•	Din	60,-
žepfli robci .........................Din	100.—
niti, igle in drugi materijal	.	Din	80,—
Skupaj Din 4950.—
Štev. 9 gotovo vsakemu pojasnjuje, da družina iz 4 glav mora imeti kurivo. Vsak, kdor kupuje ku rivo, ve, da tedensko prav gotovo porabi 50 Din, pozimi več, poleti manj, torej povprečno za 50 Din.
Številko 10 ni treba razlagati. Ker po 2.50 Din liter mleka, če se ga vzame samo pol litra na dan, kar je naravnost premalo, da 8.75 Din
Pri vsem tem nismo našteli brivca. Mož se brije doma. Nismo omenili časnikov-dnevnikov. Citati jih mora v čitalnici, ako je v dotičnem kraju, ali pa, če jih hoče čitati, si jAora od zgoraj navedenih tabel kje kaj še zmanjšati, to se pravi, želodec sebi, ženi in otrokoma skrčiti.
Izdatki so tedensko torej minimalni, še več, skrajno ubožni, 603 Din. A zasluži pa delavec v najboljšem slučaju 270 Din. Torej samo polovico tega, kar je izdal, ozi roma bi mogel izdati. Iz tega sledi, da se mora odreči številki 8 tabele o tedenskih potrebščinah, torej obleki in perilu. A to še vseeno ne krije deficita. Odreči se mora še marsičemu drugemu, predvsem krepki hrani in gladovati z otročički vred. O kajenju in kakšnem kozarcu vina pa ni niti govora.
Dnevniki sedaj pisarijo o žalostni socialni sliki v Dravski banovini, da je 70.000 jetičnih, da se jetika (tuberkuloza) porazno širi in nava-
jajo statistične podatke in urnine, ki jih ima delavstvo.
Pičle mezde so temu vzrok. Pokazali smo statistično, da je pri takih mezdah nemogoče ohraniti zdravje, življensko in delovno moč. Pri lakih mezdah morajo otročički, mladina, bodočnost naroda, da rabimo te zveneče besede iz slavnostnih in drugih govorov sitih ljudi, hočeš-nočeš, zboleti na tuberkulozi. Tn te beraške mezde (drugega izraza ne zaslužijo) se sedaj znižujejo!!! Ker je »gospodarska kriza« in ker milijonski dobički in 30% dividende ne morejo prenesti znižavanja dobičkov in dividend.
In k vsemu temu je še uveden kuluk, ki zadene to delovno, slabo, beraško plačano množico tako kruto, da mora človek, če to pregleduje, strmeti. Najnižja enota je 3 dni dela, ali pa 60 Din plačaj. K temu še enkrat 3 dni, je že 6 dni dela ali 120 Din plačaj. Od tedenske mezde 96 Din ali mesečne 384 Din še treba odtegniti dajatve za kuluk. Letno, da, ali 60 Din se pri letnem zaslužku, ki znaša 4608 Din, hudičevo pozna. Sitih tak kuluk pač ne zadene in je sorazmerno za 300% manjši od kuluka, ki ga mora dati delavec in kmetič.
Dovolj smo že pozivali delavstvo, da se naj organizira v razrednih svobodnih strokovnih organizacijah. Strnjenim, internacionalno strnjenim falangam kapitalizma treba postaviti strnjeno moč delavstva. Zato ne odlašajte, ki še niste organizirani in ne umirajte na smetiščih svojega uboštva! Vaša organizirana moč mora povedati, da bo učinkovalo:
»Ne znižanje mezd, nego povišanje mezd.«	*
I.	V.
Pripis.
Protituberkulozna liga pa na-j podvzame, ako ji je v resnici za -dejansko borbo proti tuberkulozni kugi, baš v današnjem zniža-vanju mezd energične korake. To bo uspešno in dejansko pobijanje tuberkuloze. Odločilni možje so voditelji tuberkulozne lige in imajo v odločilnih krogiih tehtno besedo.
Ako ne .., je katastrofa neizbežna. In gorje tiste dni, ko bodo tuberkulozni govorili ...
Delovni čas se mora skrajšati.
»Tehnošolska nezaposlenost« in skrajšanje delovnega časa. — Štiriumi delovni dan bi popolnoma zadostil potrebam produkcije.
(IGB.) »Tehnološko nezaposlenost« imenuje Amerikanec nezapo1-slenost, ki je nastala zaradi tehnične izpopolnitve in mehanizacije delovnega procesa, to je, oni faktor vodstva našega modernega gospodarstva, ki je najbolj zgovoren dokaz, da je splošno skrajšanje delovnega časa potrebno. O vplivu tehnološke nezaposlenosti pravi oficijelno poročilo v zadnjem amerikanskem strokovnem kongresu naslednje:
»Državne statistike za leta 1922 do 1927 kažejo, da je postalo v teh petih letih v industrijski in produkcijski kakor tudi v transportni stroki okoli dva milijona delavcev odveč in so bili odpuščeni (v industrijski produkciji 900.000, v kmetijstvu 800 tisoč delavcev ter v železniškem prometu — izvzemši delavniško delavstvo — 240.000).
Vendar se je moglo ugotoviti ob koncu te dobe, da se je v teh petih letih v industriji produciralo mnogo več blaga in več vrednosti, kakor kdaj poprej, da je število transportiranih ton in dolžina prevažanja potujoče publike mnogo večja ter da je produkcija pridelkov narasla. Pripomniti je treba, da se mora ta leta
imenovati povsem za normalno dobo. Na nikakršen način ni bila industrija umetno dvigana, istotako ni bilo posebne depresije. Doba teh petih let opravičuje sklep, da nastane v bodočnosti, če se bo v industrijski produkciji delalo še dalje z znanstvenimi in tehničnimi metodami, padanje cen.«
Na drugem mestu pravi imenovano poročilo kratko in točno: »Statistike in poročila podjetnikov in vlade kažejo, da se more, če naš tehniški produkcijski aparat dela z vso kapaciteto, producirati v 150 dneh enega leta več kakor v normalnem letu 1927.«
Z drugimi besedami pomeni to, da sta tehnika in mehanizem v produkciji že toliko napredovala, da bi se s štiriurnim delom na dan že popolnoma zadostilo potrebam produkcije, ki je potrebna za vzdrževanje človeštva.
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani.
Socijalni Cut bi morali imeti podjetniki.
Govore eno, delajo drugo. — Boljšo bodočnost bodo izbojevale delavstvu le močne svobodne strokovne organizacije.
primer naj navedemo samo eno raz-
Zadnje tedne so z ozirom na papeževo okrožnico vsi meščanski listi priporočali podjetnikom več so-cijalnega čuta. Lepe članke so pisali in rekli, da ima delavec pravico do primernega socijalnega položaja. Priporočali so celo rodbinske doklade za delavce z rodbinami.
Tako lepo so pisali o teh vprašanjih, da bi marsikdo utegnil misliti, da pišejo te socijalne članke iz prepričanja in z resno voljo, da se bodo tudi v slučaju potrebe zavzeli za to, da zmaga pri podjetnikih pravi socijalni čut. Takrat je pa izšla v Vatikanu okrožnica in o tej je bilo treba pisati, ker govori predvsem za pomirjenje delavstva, ki naj potrpi; podjetnikom pa priporoča, da naj se privadijo socijalnemu čutu. Okrožnica jim je bila všeč.
Kaj se pa dogaja v praksi?
Jugoslovanski krogi so pri pogajanjih za revizijo obrtnega zakona, zakona o socijalnem zavarovanju ponovno stavili svoje zahteve in potem odklanjali vsakršno pogajanje z zastopniki delavstva. Tedaj niso ti listi imeli niti besedice za obrambo delavskih interesov. Molčali so domala
V petek, dne 27. februarja je bita anketa pri banski upravi v Ljubljani o odpiranju in zapiranju loka-loV ter ureditvi delovnega časa. Tudi tu so rekli delodajalski zastopniki, da se ne spuščajo v razpravo o izpremembi tozadevne uredbe.
V najnovejšem času se pa dogaja še nekaj drugega. Važni predstavniki gospodarstva in ugledni podjetniki kar zaporedoma znižujejo že itak nizke delavske mezde še bolj, dasi so mezde v naši državi med najnižjimi na civiliziranem svetu. Za
merje. Ce ima angleški delavec 100 Din plače na dan, ima naš delavec samo 49 Din; ali obratno, če ima naš delavec 30 Din, bi imel angleški delavec 62 Din. Tako je izračunano na podlagi cen življenskih potrebščin.
Politika zniževanja mezd se pojavlja tudi po drugih državah, kjer imajo gospodarsko krizo. Pri nas pa gospodarske krize ni, kakor je priznal sam eden glavnih reprezentantov podjetnikov organizacij, ko je rekel, da gospodarstvo v državi sijajno uspeva.
In o vsem tem časopisje molči. Ce je to tista nova »socijalna narodna politika«, o kateri je pisal že omenjeni ljubljanski dnevnik, potem mora delavstvo tako politiko odklanjati. Govoriti delavstvu o neki »socijalni narodni politiki« in pripuščati brez ugovora, da se nizke mezde znižujejo z diktatom, to se menda ne ujema s socijalnim čutom, tembolj ne, ker za to niti ni tako-zvane gospodarske potrebe.
Seveda je stvar delavstva, da se postavi po robu očitnim krivicam. Organizirano delavstvo lahko pove svoje zahteve z večjim povdarkom. Neorganizirani pa v današnji družbi sploh niti besede nima.
Te stvari smo morali navesti, da razkrinkamo neiskreno politiko raznih širokoustnežev, ki imajo »socijalni čut, veliko socijalno srce v besedah«, v dejanjih pa ne.
Današnje razmere so take, da morejo delavske interese zastopati samo res svobodne delavske organizacije, ne pa s pavovim perjem o-lišpane tvorbe.
[
Sodrug Pintar Joie.
1
V petek, dne 27. februarja 193J je za vedno zatisnil oči na svojem domu v prijazni vasici na Logu pri Kranjski gori naš s. Pintar, upokojeni železniški skladiščni mojster.
Kaj je bil Pintar delavstvu in kako so ga vsi spoštovali, je najbolj nazorno pokazal njegov pogreb v nedeljo, dne 1. marca. Lahko rečemo, da ga je poznala vsa dolina od Jesenic, kjer je služboval in bil tudi posestnik male hišice, pa vse gori do Kranjske gore, zato pa je tudi prihitelo, kljub zelo slabemu vremenu, vse na njegov pogreb.
Ko je privozil vlak v Kranjsko goro ves poln pogrebcev iz Jesenic, so nam že prinesli pokojnika iz njegovega doma nasproti.
Nekako na sredi pota med Kranjsko goro in Logom se je formiral pogreb. Takoj za križem dve zastavi Ujedinjenega saveza železničarjev in Požarne brambe iz Jesenic. Sledili so krasni venci, med njimi zelo lepi z rdečimi trakovi, nato delegacija gasilcev iz Jesenic, za njimi pa zelo številna deputacija naših zadrug in kovinarjev iz Jesenic, pred katerimi je svirala žalostinke godba jeseniških kovinarjev. Za krsto pa je stopala ogromna množica ljudstva iz vseh slojev, zakaj vsi so poznali pokojnega sodruga.
Pred cerkvijo so mu pevci železničarji zapeli v slovo »Vigred se povrne«, za njimi pa pevski zbor javor-niške	»Svobode«	»Blagor mu, kdor
se spočije«, (V cerkvi niso smeli peti, ker je to g. župnik odklonil.)
Na pokopališču se je po končanih obredih v imenu jeseniških za-drugarjev in kovinarjev poslovil pri odprtem	grobu s.	Toman Franc	iz
Jesenic:
Dragi sodrug!
Kruti zakon vsemu, kar se imenuje življenje, je konec življenja, ki se pretvarja in končuje v materiji večnosti. Do tu s teboj naš zadnji korak, večni popotnik. Da, bridka	je	resnica, ki	nam lomi živce,	le
hladen razum nam govori in nas potolaži, saj gremo vsi isto pot, danes, jutri, pojutrišnjem, vsak dan, in enkrat nehote pride konec tudi nam. Zakaj solze, umreti se pravi živeti; ikldor je tako živel kot Ti, kdor je tako svobodno mislil, kot Ti! Znanstveni socializem mu je bil nauk, znanost in uresničenje te znanosti mu je bila nezlomljiva vera, v kateri je živel in jo cepil v mladike, ki se razvijajo v odporne velikane,	d,a kljubujejo	vsem viharjem	in
zmotam,
Mirna in čista mu je bila vest, kot je vest slehernega trpina, ki se po trudnem trdem dnevnem delu vlega k počitku, zato je iskal zadnje tolažbe le od svojih dragih svojcev in prijateljev, preden je zatisnil oči.
Sodrug Pintar, prišli smo, da Te spremimo na tej Tvoji zadnji poti, ker si bil naš, ker si bil trpin, ker si bil delavec, ki si ustvarjal, ker si se preživljal od trdega dela svojih žuljavih rok, ker varno, da si v trudu in znoju preživljal sebe in svojo družimo, poleg tega pa nesebično pomagal
vsem in vsakomur, kdor je bil šibkejši od Tebe.
Tu v tem lepem planinskem kraju si preživljal svojo mladost, zato je bil Tvoj značaj čist, kot je in hoče biti čista mati narava.
Kakor hrast v gori, ko ga zruši vihar, pušča za seboj globoko vrzel, tako prazno ostaja mesto za Teboj, sodrug Pintar, kateremu bomo le težko našli nadomestila.
Tako nam ipadate stari borci drug za drugim, še preden smo se mogli mi mladi seznaniti z vso veličino Vašega dela, še preden smo se mogli samostojno spustiti na lastne noge, da bi Vam sledili po potih, katere ste nam začrtali in izklesali po bridkih življenskih izkušnjah Vi, stari borci, za vsa delavska prpva.
Slava Tebi, sodrug Pintar, slava Tvoji neomahljivi zvestobi do 'svobodne miselnosti, ki je bila izvor vede, znanosti in resnice iskanja.
Otroci, obsipajte ta grob s cvetjem, z rdečim cvetjem, katerega je oče tako silno ljubil. Ne točite solza! Po njegovih vzgledih živite! Posejte to gomilo s cveticami, mamici bo to v tolažbo1, vsem pa, ki dragega pokojnika niso razumeli, dokaz, da delo dela človeka neumrljivega in da ne more ničesar zatemniti spomina na njega.
Sikajoča in piskajoča para, ropot koles, tuleče sirene, treskanje .in bučeči zveneči hrušč strojev Te ne bo več motilo, kamor se vračamo mi, v to strašno puščavo, odeto v krizo neenakosti. Ti greš, nas pa si ustavil tu, da se še v nadalje borimo za obstoj in napredek.
Počivaj sladko, dragi sodrug, duh tvoj naj bo nad nami.
V imenu Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije je govoril s. Ravnik iz Ljubljane, nakar so se zastave sklonile v zadnji pozdrav, pevska zbora pa sta zapela še v slovo.
STROKOVNI VESTNIK,
Štore.
Dne 22. februarja 1931 se je -vršil občni zbor naše podružnice SMRJ. v gostilni g. Adrineka.
Po običajnem pozdravu s. predsednika se je prešlo na dnevni red ter so bila poročila predsednika, tajnika in blagajnika vzeta ,z zadovoljstvom na znanje. Posebno iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je odbor podružnice precej živo deloval. Prejetih je bilo 93, a odposlanih 115 pisem. Kontrolni odbor je poročal, da je pregledal knjige in blagajno ter je našel vse v najlepšem redu. Navzoče članstvo je soglasno izrazilo zaupnico odboru za njegovo dosedanje delovanje.
Nato je poročal s. Vrankar o preteklem mezdnem gibanju v Železarni Štore, ko je Savez na željo delavstva vložil pri podjetju spomenico s predlogom, da se sklene kolektivna pogodba in s tem upostavi normalni odnošaj podjetja napram delavcu, da
Monopolni kapitalizem in brezposelnost
(Iz »Svobode«.)
V zadnjem času je vse časopisje polno vesti in razprav o naraščajoči svetovni gospodarski 'krizi. Načelnih razprav o tem vprašanju pa v pretežni večini časopisov zaman iščemo, V dunajskem »Karnpfu« je napisala obsežen esej Natalija Moszkowska. Naj navedemo njene glavne misli.
I.
S tehničnim napredkom se dviga pro duktivmost človeškega dela. če bi se hoteli izogniti nadprodukcijd, bi morali ali zvišati delavske plače primerno s poveča no produktivnostjo ali pa pustiti, da nekaj časa počiva del družabnih produktivnih sil.
Kapitalistično gospodarstvo j e polno nasprotij. Nje-gov namen ni boljša preskrba ljudi, temveč povečanje dobička. Zato sc je uveljavila druga možnost; namesto da bi bile zvišane plače in s tem povečan kon-sum, se manjša produkcija.
Z napredujočo tehniko se torej ni dvignilo blagostanje delovnih množic, temveč njihov gmotni položaj se je še poslabšal.
II.
Če se pri naraščajoči racionalizaciji produkcije proizvaja manj produktov radi preslabe kupne moči ljudstva, ni več ravnotežja na delovnem trgu. Čim večja je vrednost onih proizvodov, ki jih ne pro duciratao, tem večja je brezposelnost. Kajti čim manjša je kupna moč vsakega delavca, tem več mora biti brezposelnih, ki ne u-stvarjajo, temveč samo porabljajo.
Vedno večja brezposelnost ni posledi-ca gospodarske anarhije. Pomislimo samo, da je brezposelnost vedno večja, gospodarstvo se pa vedno 'bolj racionalizira. Kakor se čudnio sliši, vendar je res, da se sedaj veča brezposelna kriza, ker hočejo kapi talisti zmanjšati anarhijo v svojem' gospodarstvu. Brezposelnost izvira danes kakor prej iz konstrukcijske napake, ki jo ima
v sebi kapitalizem. Ta napaka je v tem, da vedno bolj narašča razlika med tehnično možno in dejansko porabo produktov.
Reorganizacija kapitalističnega gospodarstva se izvršuje danes v interesu najmočnejših kapitalistov in ne v interesu proietarijata. Ta racionalizacija garantira dobro uvrednotenje kapitala, nikakor pa ne delavcu rednega nameščenja, kapitalistu garantira večji dobiček, iplače delavcu pa ne.
V prejšnji, začetni dobi kapitalizma st-deloma trpeli dve strani: podjetnik s tem, da je ležal njegov kapital mrtev, delavec pa z brezposelnostjo. V sedanji dobi racionalizacije kapitalističnega gospodarstva pa toipi skoraj vso škodo	delavec. Kajti
če tovarne nekaj časa ne proizvajajo nekega produkta, ki ga za normalno ceno začasno ne morejo prodati,	nima podjetje
nobene škode, delavec	ima pa dvojno:
brezposelnost in grozeče znižanje plač.
Če monopolni kapitalizem popolnoma izpodrine prej vladajočo	svobodno kon-
kurenco, bo izostalo mnogo bankrotov, brezposelnost pa ne bo izginila.
Da delavstvo nima mnogo upati od racionalizacije kapitalističnega gospodarstva, je spoznal Karl Kautsky že pred dvajsetimi leti. Leta 1907. je namreč pisal:
»V nobenem slučaju ne morejo vplivati karteli, da bi se izognili krizam samim, kajti zadnji vzrok prospevanja je naglo naraščanje konsuma; karteli pa nimajo nobene moči, da bi konsum, dvignili in ohranili. Z zvišanjem svojih cen mnogo prej povzročajo zmanjšanje konsuma. Kar morejo karteli v najboljšem slučaju doseči, je, da oslabe katastrofalni značaj kriz in da vse breme krize prevale od organiziranih podjetnikov na deloivne množice.« Čez dvajset let je 'pripomnil Kautsky; »Ne zadošča, da se produkcijska sredstva vedno bolj koncentrirajo in da se produkcija in prodaja vedno bolj urejujeta. To hi bilo sredstvo za obvarovanje pred krizami šele tedaj, ko postanejo produkcijska sredstva družabna last in ko njih uporaba ni več na-
menjena zasebnemu dobičku, temveč kritju družabnih potreb.«
III.
Zlo kapitalističnega gospodarstva ni k v tem, da dohodek delavcev mnogo počasneje narašča nego kapitalistov, da kup na moč zaposlenega delavca vedno bolj zaostaja za njegovo produktivnostjo, temveč tudi v tem, da naraščajoči odstotek delavcev sploh ne najde pravega uamešče-nja in je vedno bolj ogrožen v svojem življenju- Prvo zlo — nizke plače — je vzrok drugega zla — brezposelnosti.
IV.
Isjočasno in trajno ravnotežje na blagovnem in delovnem trgu bi bilo mogoče le, če bi bila
1. enaka konsum in produkcija —
2. enaka dejanska in tehnično možna produkcija.
Pod kapitalizmom sta ti dve enakosti istočasno nemogoči:	v .slučaju svobodne
konkurence prevladuje druga, pod monopolnim kapitalizmom pa prva možnost.
V.
Dejstvo, da krize v zadnjih desetletjih niso bile pogubnejše in da tudi val konjunkture (uspevanja) ni bil tako visok, je vplivalo tudi na nekatere socialiste, da so menili, da kapitalizem zopet cvete.
V resnici povišuje organizirani monopolni kapitalizem dobičke nekaterih, ogroža pa vedno bolj blagostanje delovnih m-no žic. Kapitalizem cvete torej v najboljšem slučaju s privatno-gospodarskega stališča, vedno bolj pa odpoveduje z narodno-go-spodarskega stališča.
Racionalizacija varuje pred usodnimi krizami. Nikakor pa ne more preprečiti brezposelnosti. S tem pa grozi vedno bolj splošno obubožanje človeštva. »Kaj koristi ves razmah materijalnih produktivnih sil, če pa propada človeška produktivna moč? — Nobena družabna tvorba se ne more ohraniti, če ne ustreza življenskim pogojem ljudi,« pravi Kautsky.	elj.
bo delavec vedel, po koliko prodaja svojo delovno silo napram podjetniku. Do podpisa kolektivne pogodbe pa ni prišlo, to pa vsled tega ne, ker ima Železarna Štore najreakcijonarncjšega ravnatelja izmed vseh podjetij v Sloveniji. Na vsak način se je hotelo izzvati stavko, da bi na ta način bila dana prilika potom- oblasti nastopiti proti delavstvu, kar bi imelo za posledico, da bi to mlado organizacijo razpršili ter bi delavstvo ostalo brez vsake zaščite. Zaupnikov, ki si jih je delavstvo izbralo na svojem sestanku, se enostavno ni hotelo priznati, niti z njimi razpravljati. Dasi-ravno je lastnik podjetja v razgovoru na Dunaju pristal na to, da se z delavstvom sklene kolektivno pogodbo, se je ravnateljstvo temu z vsemi sredstvi upiralo. Delavci ste se sami lahko prepričali, ko je ravnateljstvo pustilo nabiti po oddelkih seznam novih plač, iz katerega je bilo raz-* vidno, da so se plače povišale le nekaterim kategorijam, a oni, ki so bili najslabše plačani, niso prejeli ničesar. Namen je bil prozoren; hotelo se je napraviti med delavci zavist, da bi ise začeli med1 -seboj prepirati, kar bi pomenilo konec njihove orga nizacije in solidarnosti zopet za par let naprej. Savez je pravilno' ocenil situacijo ter se ni pustil zavesti v kaka dejanja, ki naj bi to situacijo še poslabšala. Časopis »Delavec« je pred kratkim prinesel poročila o nezaposlenosti v kovinski industriji, tu pred menoj pa imam »Slovenca«, v katerem ravnateljstvo preklicuje, da v njegovem podjetju tega ni in da so vsi delavci bili zaposleni pri zasilnih delih in popra vilu rudnika. Ko sem o tem vprašal delavce, so mi pa oni sporočili, da je bilo v času božičnih praznikov preko 40 delavcev na brezplačnem dopustu več tednov. Kako se ta preklic ali popravek v »Slovencu« ujema z dejanskimi stanjem, naj pa delavstvo -samo presodi.
Iz celega tega položaja je razvidno, da bomo v Štorah imeli še mnogo- opravka in težke borbe, -da bomo mogli tudi vašemu g. ravnatelju dokazati, da je njegovo reakci-jonamo gledanje kvarno na razvoj podjetja in socijalni položaj delavstva.
Da bo mogoče delavstvu svoje želje u-veljaviti, mora pred vsem svoje vrste še pomnožiti. Danes je 60 odstotkov v tovarni zaposlenih delavcev organiziranih v Save-zu, -kar znači, -da je ostalih 40 odstotkov zadovoljno z razmerami v podjetju. Na te 40 odstotke se naslanja tudi ravnateljstvo. Potreba je, da se tudi tem 40 odstotkom odpre oči, da ne bodo kvarili položaja sebi in svojim tovarišem. Kakor stane v celi Jugoslaviji kg železa povsod enako, tako je potrebno predvsem, da bodo imeli de-
Ali si že, sodrug, sodružica član »Cankarjeve družbe«?
Din 20.— je letna članarina. Štiri lepe knjige boste zato dobili letos meseca oktobra.
Poverjenikil Zbirajte članarino!
10 marca 1931
»DELAVEC«
Stran 3
lavci težke železne industrije v vseh podjetjih v Jugoslaviji enake plače. To bo mogoče doseči le, ako bo med tern delavstvom zavladala večja soEdamo-st in bratstvo, da bomo skupno prenašali vse veselje in vse gorje, ki nas ibo doletelo. Radi tega poziva referent tudi ostalih 40 odstotkov neorganiziranega delavstva Železarne štore, da pristopi v Savez Metal -skih Radnika Jugoslavije, da bomo v imenu celotnega delavstva v tem podjetju lahko zahtevali zboljšanje socijalnega položaja ter zvišanje plač tudi onim delavcem, na katere je ravnateljstvo pretečeno leto pozabilo.
Nato ise	je izvolil odbor, ki	je svojemu	članstvu	porok,	da bo tudi	v bodo-
čem letu tako agilen kakor je bil v ipre-teklem.
Na občnem zboru se je sestavila tudi kandidatna lista za obratne zaupnike.
Ko je bil dnevni red izčrpan, je s. predsednik zaključil občni zbor, nakar je takoj pristopilo 23 novih članov, kar je znak, da so izvajanja referenta pravilno razirmeli.
Guštanj.
Dne 22. februarja t. 1. so se pri nas vršile volitve obratnih zaupnikov na podlagi	razpisa	s strani	Inšpekcije	dela za
Dravsko banovino. Delavsko zbornico je pri	volitvah	zastopal	s. Čeh iz	Maribora.
Pravilno vloženi sta bili dve listi; prva od SMRJ. in druga od JSZ. Volilnih upravičencev je bilo 301, od katerih se je udeležilo volitev 195. Od oddanih glasov je prejela; Lista SMRJ. 131 glasov, lista JSZ. 62, neveljavna pa 2.
Na podlagi izida teh volitev je dobila tista SMRJ. 3 zaupnike in lista JSZ. 2 zaupnika.
Nekoliko dni po teh volitvah pa je vodstvo Jeklarne Guštanj sporočilo, da odpoveduje s 1. marcem t. 1. kolektivno pogodbo. Kaj naj bo temu vzrok, nam podjetje ni sporočilo. Vsekakor pa bo to hud poper za delavstvo, kakor tudi za JSZ., ki bo imela priliko sedaj svojo demagogijo pretvoriti v fakta ter poslati na razpravo strokovnjaka, ki ne bo imel tramvaj za kravo in -puferje ra vime, a nas delavce za nore a.
Lesce.
Vodstvo tovarne verig ie z dne 28. februarja t. 1. odpovedalo obstoječo kolektivna pogodbo s potekom 31. marca t, 1.
Delavstvo ije sklicalo za nedeljo, dne 15. marca t 1. ob 9. uri dopoldne tovar niški sestanek v prostore pri »Katrineku«, da zavzame svoje stališče in se posvetuje o nastalem - položaju.
Trenotno krizo, ki je v tem podjetju zavladala vsled pomanjkanja naročil, bo hotelo vodstvo podjetja izrabiti ter zmanjšati plače delavstvu, kar pa bo šlo pri precej naipetem položaju, ki v tem podjetiju že precej časa med vodstvom in delavstvom vlada, dokaj težko.
Celje.
Dne 1. marca t. 1. se je vršil občni zbor podružnice. Referent s. Vrankar nam je obrazložil .potrebo ustanovitve lokalnega fonda, da se tako zaščitimo v času brezposelnosti. Predložen pravilnik je bil soglasno prejet. Izvolili smo si nov odbor. £la>nske prispevke pobira sedaj s. Janežič ter imajo člani prispevke izročati le njemo.
Po končanem občnem zboru -je pristopilo v Savez 24 novih članov.
Ljubljana.
V podjetju »Jugosteyer« se -polagoma začenja sezona ter prihajajo tudi naročila, kai zrunči, da bo mrtvilo, ki je bilo preko zfauc, sedaj zopet oživelo. Izvolili smo si nove zaupnike in to ss. Schuster Adolfa in VaHč Ivana. Vsi zaposleni delavci so od prvega do zadnjega člani SMRJ.
Muta.
Tukajšnji odbor podružnice SMRJ. sklicuje za nedeljo, dne 22. t. m. ofc 9. uri dopoldne redni občni zbor. Kot referenta je Oblastni odbor delegiral s. Stropnika iz Ljubljane.
Člani se vabijo, da se občnega zbora udeleže.
Guštanj.
Odbor podružnice SMRJ. sklicuje za nedeljo, dne 22. t, m. ob 9. uri dopoldne člansko zborovanje. Kraj bo naznanjen na posebnih vabilih.
Dnevni red: 1. Poročilo s. Vrankarja o potekuo intervencije v Beogradu. 2. Odpoved1 kolektivne pogodbe s strani podjetja.
3. Predlogi tza novo kolektivno pogodbo.
4. Razno.
V smislu saveznih pravil imajo pravico udeležbe na tem sestanku le polnopravni
člani.
Štore.
751etnic-o rojstva je praznoval 1. mar ca. naš stari s-odirug Jože Poteš, rojen leta 1856. Že kot mlad lant se je s. Poteš veliko trudil za.' delavski pokret. Bil je dolgu vrsto let odbornik tukajšnje bratovske skladnice ter občinski odbornik, katero funkcijo še danes opravlja. Pri delavskih organizacijah je dolga leta deloval kot blagajnik ter je to funkcijo marljivo in vestno vršil.
Pot njegovega življenja ni bila rožnata. Kljub temu je pričakal 751etnico. Še zdaj, kot starček, ije prevzel brez vsakega obotavljanja funkcijo predsednika volilnega odbora za volitev obratnih zaupnikov.
Sivolasemu jubilantu in pijonirju želimo, da bi 'mu bilo naklonjenih še mnogo let. — Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Štore.
Jesenice.
V nedeljo, -dne 1. marca t. L se .je vršilo ob polni udeležbi zborovanje vseh organiziranih delavcev elektrodne tovarne
iz Dobrave v Delavskem domu na Savi. Vreme je bilo kakor pobesnelo, sneg in dež, vendar so iz Gorij, Zasipa in raznih okoliških dalnjih krajev prišli vsi na zborovanje, deloma z vlakom, delotma peš.
Predsednik s. Re-kelj Ant-on je v imenu 'podružničnega odbora Dobrave navzoče pozdravil in dal besedo s. Jeramu. S. Jeram je podal izčrpno poročilo ter v številkah pokazal vso resnico načrta podjetja, kako izgledajo plače v onem slučaju, ako delavstvo osvoji stališče podijetja z reduciranjem plač.
Na podlagi študija stvari je predlagal s. Jeram konkretni predlog, ki naj bi omogočil sporazum, kateri sicer deloma tudi zniža plače, vendar le ono vsoto, katero je siv-oječasno ravnateljstvo prostovoljno dodalo in deloma stremi predlog s. Jerama za tem, da se -pravično razmerje uveljavi v vseh kategorijah,
O predlogu je bila kratka diskusija, nakar se je odglasovalo, da se tajno glasuje za predlog z .dodatkom, da ima organizacija možnost do 15. marca na podlagi tega predloga skleniti kolektivno .pogodbo ter da sc naj v novo kolektivno poigodbc, vnese, da, ako se dela v akordu, mora 0'b pravilno odmerjenem in pravilno preračunanem akordu biti -dana možnost vsakemu delavcu, da zasluži najmanj 30 odstotkov nad svojo temeljno plačo.
Tajno glasovanje je imelo rezultat, da je glasovalo 90 'za in 25 pa proti predlogu s. Jerama.
Na podlagi tega sklepa se je vršila informativna razprava ponovno v sredo, dne 4. marca na Dobravi, kijer je -bil s. Jeram z dobravskimi zaupniki. Gospod dr. Somogy je ob tej .priliki objasnil tudi svoje stališče, kako namerava v bodoče ure-di*i zaslužek delavcev, zaupniki pa so rtiu izjavili, da je pač o vsem ostalem mogoče razpravljati šele tedaj, kadar se doseže sporazum za temeljne plače. Predložili so m-u sklep članstva s predlogom s. Jerama, nakar je bila razprava zaključena.
S.	Jerann je med tem v četrtek, dne 5. marca o stvari informiral še posebej g. generalnega ravnatelja Noota, kateri mu je izjavil, da >si 'bo pustil poročati še od dr. Somogy-a ter dai bo -potem podat izjava o stvari. S. Jeram izjavlja, da ima utis, da ibo sporazum mogoč, kar -je res želeti, saj gotovo ni umestno, da 'bi se dobravskim delavcem sedaj za nameček večmesečne krize, ki so jo v glavnem pač le delavci preživljali An jo ie preživljajo, ker delajo že delj časa samo .po jest ur na dan, s skrajšanim zaslužkom seveda, še reduciralo plače. To bi bilo preobčutno. Razumljivo je, da je bilo med delavstvom silno ogorčenje in da delavstvo tam ne bo poprej pomirjeno, dokler ne bo ta zadeva vsaj po predlogu glavnega zaupnika rešena in likvidirana.
Morda premaga pamet tudi podjetniško strast,- tedaj bo to pač najbolje za obu strani. Delavstvo pa čaka, kaj bo do 15. marca, ker če se zaupnikom do tedaj ne posreči doseči sporazum, je stavka na Dobravi po dosedanjih sklepih članstva neizogibna.
Čuvajte disciplino in svoje sklepe, zaupniki bodo pa storili tudi svojo dolžnost in vse, kar bo v njihovi moči, da se zadeva mirno reši.
Kakšna je situacija v tovarni na Savi in Javorniku.
V tovarni na Savi se je v principu dosegel sporazum za delavce v martinarni, kolektivna pogodba pa še ni .podpisana, vendar bo pa v par dneh po izjavi glavnega zaupnika martinarska pogodba podpisana, po -sporazumljenem principu pa se že sestavlja -plačilna lista. Razprave zelo zavlačuje dejstvo, da gospodje skoro nikoli niso doma, ker je vedno eden ali drugi na potovanju vsled nabav novih strojev itd. Kakor smo sedaj informirani od glavnega zaupnika, ije predvidena za v petek, dne
6.	marca 1931 razprava za žično valjarno na Savi pri g. tehničnem ravnatelju inž. Dostalu. Ostali obrati kakor žiičarna, mrzla valjarna, žrebljama in zavijalnica ter nekateri manjši obrati pridejo do konkretnega rešenja še tekoči mesec. .Pri tem pripomnimo, da gospod inž. Schiller prav po nepotrebnem razburja delavstvo v svojih -obratih s tem, da pritiska -delavce, da se dela že v mesecu marcu po novem akordu, t,-katerem pa ni bilo še nobene razprave. G. inž. Schillerju svetujemo, naj se malo zaveda, ker nima nobenega pomeni vsiljevati nekaj, česar še ni bilo sklenjenega. Gospod pozablja menda, da se bo o stvari razpravljalo s tehničnim ravnateljem. Naj torej ne bo tako nebrzdan; mi vem-o, da ima gotovo 'tudi on slabo plačo, pa naj si raje na drug pošten način pomaga, ne pa morda na ta način, da nas pobesi na en akord, katerega ne bomo mogli sprejeti, iker, gospod inženir, priznajte, tudi Vi ste zmotljiv in še precej. To bo razprava pokazala in 'ker so zmote človeške, zato ne smete misliti, da je in mora ‘biti vse ono sveto, kar ste si Vi v svojem osnutku zamislili. Bo -pač najbolje, 'da ise lepo sporazumemo. Spor se bo torej sukal samo okoli
tega.
Za Javornik nas -je informiral glavni zaupnik, da je predlagal tehničnemu ravnateljstvu, da ostanejo plače v akordu do nadaljnjega -kot so bile, dokler se ne ugotovi -vseh pretiranih zmot, ki so v osnutku na -nove akorde.
Taka je torej situacija za nas vse. 0-stali obrati imajo svoje plače, kot so jih -imeli in bode za -one delavce, kateri ne delajo v akordu deloma sočasno z obrati v akordu, urejeno kolektivno razmerje, deloma pa se bo reševalo te kategorije nazadnje.
Vse delavstvo opozarjamo, da čuva strogo disciplino, vse zaupnike pa opozarjamo, da se v vseh ozirih obračajo po in-
formacije na glavnega zaupnika; nihče naj ničesar ne podvzema brez vednosti glavnega zaupnika, kateri ima sedaj vso nalogo omogočati nadaljnje razprave.
Onim klepetavim babam, ki so sicev moški, a niso organizirani in ki izza plota streljajo sedaj v najtežjem časti (nekaj jih ije na Javorniku, ki so sikali strup na s. Jerama, češ, vse nas bo prodal), pa bodi povedano, da nas nihče ne more prodati, ker znamo sami računati in naši zaupniki povsodi sodelujejo in bodo sodelovali. In č.e znamo računati in se še vedno vežba-mo v računstvu, m.enda ni nihče drugi poskrbel za to kot baš s. Jeram. Sicer pa, ako ima kdo kake konkretne pritožbe proti s. Jeramu, jih lahko uveljavi. Kajpada, organiziran mora biti, ker vemo, da neorganiziranim Jeram ne daje nič kaj prijaznih odgovorov. To je pač njegova največja napaka, ki jo pa dela po našem nalogu.
Upravni odbor Sekcije težke železne industrije Jesenice.
RUDARJI.
Zaupnikom II. skupine!
Volitve zaupnikov v II. skupino rudarske zadruge so za nami. Volilni boj in z njim razplamtela nasprotstva izgubljajo na -svoji ostrini Še -tu in tam zastoka kak meščanski časopis in se zgraža nad »razrednimi«, ali to je glas vpijočega v puščavi med rudarji. Ali eno je, -kar moramo pri teh volitvah povdariti. Še nikdar po prevratu ni bilo zanimanje za te volitve takšno kot sedaj. Ja, so celo obrati, kjer je bila 95% -udeležba. Vsi nasprotniki so se 'zavedali važnosti, -kdo bo bodoča 3 leta odločal med rudarji Dravske banovine. Ta zavest je bila tako silna, da so pristaši krščanskega solidarizma šli .preko svojih načel in se združili z nacijonalno vzajemnostjo, s kapitalizmom ter z onimi, ki so še bili pred nedavnim časom najhujši nasprotniki obeh, samo da j; združenimi močmi premagajo razredno organizacijsko odpornost rudarjev. Da, rudarji so spoznali enotno fronto združenih prijateljev v ovčjih kožuhih in zato so si ustvarili svojo enotno fronto s tem, da so volili može, -ki so že sprevideli, da je rešitev rudarjev v njih samih in nikjer drugod.
Če ima danes Zveza Rudarjev Jugoslavije 70 svoiih članov (od 96) v II. skupini, 'potem je več kot dovolj jasno, da so rudarji z nad dvetretjinsko večino iizrekli svojo zaupnico njej, -kot svoji pravi razredni zastopnici -ter obsodili vse -ono, kar ne spada med rudarske vrste.
Sedaj pa -prihaja čas dela. V najkrajšem času bodo novoizvoljeni zaupniki dobili svoje uradne legitimacije in s tem trenotkom prične njih poslovna doba.
Zavedamo se težkega položaja, v katerem se nahaja rudarsko delavstvo danes. -Na -eni strani že -drugo leto trajajoča kriza v rudarski industriji, katera je že do dane« spravila na -beraško palico skoro vse rudarje in katera se še poostrava, na -drugi strani pa zopet tehnična izpopolnitev obratov in racionalizacija dela dvigujeta storitev posameznika kot celote stoodstotno, kar odpira rudniška vrata tisočem in tisočem na cesto. Še v času, ko ta 'bol najhujše razjeda telo rudarja in njegove družine, pa pride gospod -kapitalist z zahtevo po znižanju že itak prenizkih plač.
V takem položaju nastopajo svoja mesta kot zastopniki delavstva zaupniki, izvoljeni na listi Zveze rudarjev Jugoslavije. Že šušljajo nasprotniki v revirjih in meščanskem časopisju; »No, sedaj bomo pa videli, kako bodo -delali,« že naprej računajoč na to, .kako bi mogli njih težko delo demagoško skritizirati in tako oblatiti čast in ugled Z. R. J. med rudarji-
Toda bodite uverjeni vi vsi hlapci kapitala, vi vsi nasprotniki razredne misli, da tudi mi vodimo račune o tem, računajoč na razsodnost rudarjev, in zato se vas tudi s te strani prav nič ne bojimo.
Vam zaupnikom pa, ki ste postavljeni na to težko, .odgovorno, a častno mesto na podlagi zaupnice rudarjev, vršite svojo nalogo v obrambi zastopstva delavskih interesov, odločni in -pravični napram vsem in vsakomur. Prevdarite in presodite vsak korak, preden ga izvršite in to vedno v sporazumu z vašo -organizacijo in' videlo bo delavstvo in tudi nasprotniki, da ste pravi .možje na ‘pravih mestih, ki jim je interes celokupnega delavstva nad vse. To vam1 bodi naš pozdrav k započetemu delu!
Izid volitev zaupnikov v II. skupino.
Svinčeni rudnik Mežica je volil 8 zaupnikov in toliko namestnikov. Od teh je dobila ZRJ 4, »združeni« 4 (prej ZRJ 2).
Rudnik Leše ZRJ 2, nasprotniki nič (prej ZRJ 2).
Velenje ZRJ 0, neorganizirani 5 (prej ZRJ 0).
Zabukovca ZRJ 4, JSZ 0 (prej JSZ 4, ZRJ 0).
Liboje 1 neorganiziran.
Rajhenburg ZRJ 5, nasprotniki 0 (prej ZRJ 5).
Huda jama ZRJ 0, JSZ 5 (prej ZRJ 0).
Hrastnik ZRJ 4, nasprotniki 6 (prej ZRJ 0).
Trbovlje ZRJ 35, nasprotniki 0 (prej ZRJ 1).
Zagorje ZRJ 11, nasprotniki 0 (prej ZRJ 12).
Krmelj ZRJ 4, neorganiziran 1 (prej ZRJ 0).
Kočevje ZRJ 1, JSZ 1, NSZ 1 (prej ZRJ 2).
Še so volili po 1 zaupnika rudniki Šemnik, Trobnidol in Žreče, kjer pa nisir bile postavljene kandidatne liste od nobene strani.
Število zaupnikov znaša pri sedanjih volitvah 96. V letu 1926 se jih je pa volilo 115. Zmanjšanje tega števila zaupnikov so
Delavska revija »Svoboda«, 3. številka, ki je izšla 1. marca 1931, je bogata in zanimiva po vsebini in po opremi.
Sodrugi, kdor še ni naročen, naj jo naroči. Din 3.— mesečno ni tak znesek, da bi ga ne zmogli. Svoje obzorje pa boste povečali.
Naroča se: Uprava »Svobode«, Ljubljana, poštni predal 290.
v glavnem vzrok velike redukcije delavstva pri Trboveljski družbi in pri svinčenih rudnikih v Mežici.
Od 115 zaupnikov v II. skupini je bilo zastopstvo v letu 1926 sledeče: ZRJ 22, JSZ 10, NSZ 1, bivši bernotovci in deka-listi 67 in neopredeljeni 15.
Pri volitvah zaupnikov v II. -skupino dne 15. febr. 1931 je pa postalo razmerje sledeče; ZRJ 70, JSZ 6, NSZ 1 in 19 pa neopredeljenih, oziroma neorganiziranih.
Poslovna doba teh zaupnikov je 3 leta.
Praznovanje iihtov traja dalje.
V rudnikih Trboveljske družbe in v svinčenih iudnikih v Mežici 'traja 'praznovanje dalje. V mesecu marcu je pri Trboveljski predvideno praznovanje 10 delovnih dni.
Vse čaka, kaj bodo prinesla sedanja pogajanja za dobavo premoga državnim železnicam. To vprašanje je danes na ustih vseh v revirjih.
Pri 'tej priliki mi še enkrat, čeprav že tolikokrat, apeliramo na socialni čut gospodov pri zeleni mizi, -da naj ne imajo pred seboj samo svojega trgovskega stališča in profita, temveč naj se zavedajo svoje odgovornosti, ki jo imajo do državljanov-ru-darjev, ki nočejo ničesar drugega, kakor delo in jelo zase in za svoje družine.
Hrastnik.
Dne 22. febr. 1931 se je vršil rudarski shod, katerega je sklicala ZRJ v Hrastniku v dvorani Konz. društva rudarjev Hrastnik. -Kot poročevalec je bil s. Pliberšek iz Trbovelj. S. Werden kot predsednik otvori'’ zborovanje in -pozdravi sodr. zborovalce, katerih je bila nabito polna dvorana, vkljub slabemu vremenu, ter poda besedo s. Pliberšku. Jedrnatim' besedam s. Pliberška so rudarji z zanimanjem isledili in jih odobravali ter priznali, da ni druge rešitve, kakor, mdružena -moč rudarskega -proletarijata v organizaciji ’ZRJ. Priznali »o, da je ZRJ bila res edina, katera je izvojevala vse pridobljeno in tudi je bila ena 'tistih, katera je stopila takoj v bran za zaščito rudarjev pri socijalnem zavarovanju. Rudarji so obljubili, da bodo organizacijo ZRJ še bolj okrepili in razširili, ter se jih je nekaj še neorganiziranih organiziralo. H koncu je še s. Werden apeliral na navzoče, da naj ne čakajo še na -hujše biče, ki se pletejo. Ker kolikor moči, toliko uspeha, zato vsi v organizacijo ZRJ.
Dne 8. februarja se je vršil v dvorani Konz. društva rudarjev 5. redni občni zbor z dnevnim redom;
1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Blagajniško, kontrolno in centralno letno poročilo.
3. Volitev novega odbora.
4. Organizacija.
5. Razno.
Iz poročila se je videlo, da je podružnica vkljub raznim težavam uspešno delovala in je članstvo vzelo poročilo z zadovoljstvom na znanje. Istotako tudi centralno poročilo tajnika s. Arha, kateri je v svojem govoru obrazložil pomen organizacije in njeno delovanje. V novi odbor «o bili izvoljeni sledeči sodrugi: Werden Anton, predsednik; Verdaj Ferdo, tajnik; Urlep Gvido, blagajnik; Grešak Franc in Vodeb Franc, kontrola. Odborniki: Podpečan Anton, Ajdonik Jože, Perc Martin, Kladnik Rudolf, Marzel Alojz, Grebenšek Adolf. Pomožni blagajniki; Grešak Franc, Vodeb Franc, Kladnik Rudolf, Podpečan Anton.
Smrt zavednega rudarja.
Dne 22. febr. 1931 smo spremili k zadnjemu počitku našega s. Lamper Jakoba, dolgoletnega zvestega borca v vrstah ZRJ, ki se je .zavedal, da je edina reišitev delavstva v svobodni delavski organizaciji. S. Malovrh se je pred hišo žalosti poslovil od pokojnika in njegovega požrtvovalnega dela v -organizaciji in-je opozoril -ostale, naj si vzamejo s. Lamper ja za zgled. Pevski zbor »Svoboda« I. mu je zapel pred hišu žalosti kakor tudi na pokopališču dve žalost ink i, Na čelu žalnega sprevoda so nosili rudarji venec z rdečimi trakovi. Pokojnika in njegov spomin počastimo s tem, da se bomo ravnali po njegovih zgledih. Ostalim sorodnikom izrekamo tem potom najiskrenejše sožalje.
SPLOŠNA delavska ZVEZA.
Zborovanje tekstilnega delavstva y Kočevju
Splošna delavska zveza Jugoslavije je za sre'do, 4. marca sklicala tekstilno delavstvo na zborovanje. Zbora se je udeležilo več sto tekstilnih -delavcev in delavk, tako da so bili vsi prostori gostilne Beljan nabito polni.
Na zborovanju sta poročala sodr. Kopač od Delavske zbornice in tajnik Saveza
sodr. Jakomin o nalogah obratnih zaupnikov in o potrebi delavske strokovne organizaciji.-. Delavstvo je soglasno izrazilo željo, da se vpostavi strokovna organizacija Splošne delavske zveze, 4ci odločni, vodi akcije za izboljšanje delavskih razmer in brani pridobljene pravice delavstva. Zborovalci so govornikoma pa,7.no sledili in z odobravanjem vzeli poročila na znanje. Izvolil se je 5-članski pripravljalni odbor za ustanovitev strokovne organizacije, .ki bo šel takoij na delo, da se vse priprave za ustanovitev podružnice Splošne del. zveze Jugoslavije v Kočevju čimprej izvrže.
Mi korak delavstva v Kočevju pozdravljamo. Tako je prav! Vsi v naše vrste. Organizacija je moč in edino sredstvo za ureditev delavskih razmer in zboljšanje težkega položaja, v katerem delavstvo živi.
Vsem našim podružnicam.
Prijavite vse izvoljene ali izvoljenim proglašene obratne zaupnike Delavski zbornici, Inšpekciji dela v Ljubljani in na-Semu tajništvu v Ljubljani.
Čim dobimo vse prijave, napravimo seznam vseh naših zaupnikov. Tovarne, v katerih so bili izvoljeni zaupniki Splošne delavske zveze, objavimo prihodnjič.
Tajništvo Splošne del. zveze Jugoslavije Ljubljana.
Iz papirne tovarne v Ceršaku.
Pri nas smo s težavo ustregli zakonitim določbam zakona o zaščiti delavcev v pogledu volitev obratnih zaupnikov, .ker nam je tovarna nasprotovala in delala zapreke. Ko smo s težavo le prišli do volitev, pa sedaj že izvoljeni zaupniki in zaupnice občutimo pritisk podjetja, ki hoče, kakor iz-gleda, zaupnike izigrati. Izvoljeno zaupnico se je 2. t. m. obvestilo, da ni dela zanjo in naj ostane doma. Tako se torej namerava! Pozivamo kralj, bansko upravo, da poseže tukaj vmes in naj se podjetje poduči, da ima z zaupniki postopati v smislu zakonitih določil. Mi delavci želimo z vodstvom podjetja potom naših zaupnikov delati sporazumno tako za prospeh podjetja, kakor v prospeh delavstva. Mi radi v tovarni pri delu napravimo svojo dolžnost v polni meri, prosimo pa, da se nas ne ovira pri našem delu za zaščito svojih interesov, ker nam to pravico daje zakon. Kadar pa bomo delali proti zakonitim predpisom, tedaj je oblast tu, ki naj nas pozove k redu.
Kemični delavci Hrastnik.
Odlok, k.i ga je ravnateljstvo kemične tovarne v Hrastniku sporočilo delavstvu, da bo vsem znižalo plače za 10%, nas je spravil v obup. Kako naj živimo zlasti mi, ki smo že sedaj imeli le po 32 dinarjev na dan?
O stvari se vrše pogajanja in .bomo o tem pisali prihodnjič. Nadejamo se, da bo ravnateljstvo od te namere odstopilo in poiskalo izhod iz krize na kak drug način, saij je doslej ravnateljstvo vedno imelo razumevanja in ozir za socijalne stvari delavstva.
Kranj.
Občni zbor naše podružnice v Kranju.
V nedeljo, 22. prejšnjega meseca se jt' vršil naš redni letni občni zbor. Predsednik podružnice sodr. Kerč je poročal o delovanju organizacije v pretečenem letu. Iz poročila se je razvidelo, da se je organizacija v Kranju utrdila. Podružnica ima okrog 200 redno plačujočih članov.
Radi delovnih in plačilnih razmer se je med letom izvršilo več intervencij po tekstilnih kakor tudi v tovarni Vulkan. Rešilo se je več stvari za delavstvo ugodno, veliko perečih stvari .pa še čaka rešitve in ure ditve. Vsekakor je še vse premalo delavske zavednosti in organizacijske moči.
V zadnjem času se je pričelo organizirati tudi delavstvo iz Polakove tovarne. Mi pozdravljamo usnjarske delavce v naših vrstah, ker je res skrajni čas, da tudi oni začno delati v zaščito svojih pravic.
Blagaijnik sodr. Podgornik je podal izčrpno poročilo o vseh dohodkih in izdatkih, za nadzorstvo .pa je poročal sodr. Jakomin, da se je poslovanje z denarnimi sredstvi vršilo v redu. Odboru je bila nato podana zaupnica.
Zastopnik Saveza je podal obširno poročilo o delovanju naših .podružnic po ostalih krajih dravske banovine.
Izvolil se je nato nov odbor, kateremu ponovno predseduje sodr. Kerč.
Pri raznem se je razvila debata tudi o prosvetnem delu med delavstvom, katerd rezultat je bil ta, da se začne s pripravljalnim delom za ustanovitev naše kulturne organizacije »Svobode« tudi v Kranju.
Predsednik ije nato zaključil občni zbor s pozivom, da gre vse članstvo na delo za razširitev organizacije, ki je edina za&čit-nica delavstva.
Tudi pri akordnem delu je podjetje dolino
plačati čezurno delo s 50% poviškom.
Pred mesecem se je pri okrajnem sodišču v Kranju vršila razprava radi neplačanega pribitka za nadurno delo.
Član našega saveza, čevljarski pomočnik C. G., je bil dne 2. decembra 1930 odpuščen iz tovarne Vulkan brez službene odpovedi. Pri izstopu iz dela je zahteval od tovarne, da mu plača za nadurno delo, katero je opravljal preko 8 ur dnevno, po zakonu o zaščiti delavcev .pripadajočo 50% doklado. Ker se je tovarna temu .protivila, se ije vložila proti podjetju tožba za izplačilo teh 50% in za izplačilo odpovednega
' roka.	,
Sodišče je. razsodilo, da mu mora podjetje plačati vse nadure s 50% poviškom, tako za delo, ki je plačano na uro, kakor za delo, ki je plačano v akordu in odpovedni r°k‘	. .	... i	u»
Podjetje je seda), mislec, da se v bodoče teimu izplačilu nadurnega dela iaogne,
dalo delavstvu v podpis izjavo, da je pri 10 urnem delu že pri dosedanji plači vštetih onih 50%, ne da bi zato plačo kaj izboljšalo. Podjetje opozarjamo, da to pred sodiščem ne bo držalo, poleg tega pa .to prav nič ne povečava .ugleda tvrdke, ki je doslej hotela veljati v Kranju 'med prvimi, ki imajo razumevanje za socijalne potrebe delavstva.
Delavstvu pa priporočamo, naj bo pri podpisovanju raznih izjav previdno.
Iz Tržiča. Volitve delavskih in name-ščenskih obratnih zaupnikov v podjetju Glanzmann in Gaissner v Tržiču so se vršile dne 27. febr. 1931. Vloženi sta bili dve listi, in sicer prva od SDZJ in druga od Krščanske strokovne zveze. Rezultat je sledeč: prva lista je dobila 8 mandatov in diuga 8 mandatov. Tu se je pokazali vesel pojav trezno mislečih ljudi. Od Krščanske strokovne zveze se je bila razvila zelo ogabna agitacija napram našemu prejšnjemu glavnemu zaupniku, da je odpravil tovarniške veselice in mnogo drugih lažnih vesti, se je raztrosilo med ljudstvo. Od naše strani se ni agitiralo, ker smo bili uverjeri, d n d rilo, ki ga je vršil naš glavni zaupnik, mora vsak lajik uvideti in mu nadalje še zaupati. Vsa nesramna agitacija z nasprotne strani ni rodila pričakovanega us.peha na 12 man>-d atov. Vsi tisti, ki so hoteli s sporom med delavstvom kovati svoje železo, sedaj molčijo, ker so se prepričali, da delavci sami zna;o misliti. Naš klic je; »Vsi v svobodne strokovne organizacije!«
Splošna delavska zveza Jugoslavije, podružnica v Tržiču, sklicuje na dan 14.
marca ob 7. uri zvečer v prostorih Zadružnega doma v Tržiču svoj redni letni občni zbor z niaslednim dnevnim redom:
1. Poročilo podpredsednika.
2. Čitanje zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo revizorjev.
5. Volitev novega odbora.
6. Razno.
Ker je občni zbor zelo važen, je dolžnost članstva, da se ga udeleži.
ŽIVILCI.
Živilci.
V nedeljo, dne 1. marca 1931 se je vršil kongres Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v palači Delavske zbornice.
Na kongresu se je v prvi vrsti razprav ljalo o ujedinjenju živilcev Jugoslavije, o katerem se je že na konferenci v Beogradu razpravljalo ter je o tem obširno poročal s. Pretnar, ki je šel tozadevno na pogajanja, ki so uspela zadovoljivo.
Po poročilu blagajnika je razvidno, da se je na podporah izdalo ogromno vsoto Din 48.000.—, in sicer v večinii za brezposelne in potne podpore. V tem pogledu bi se moralo ukreniti, da bi se v sporazumu z Borzami dela uredilo izplačevanje brezposelnih podpor delavstvu s .posebnim ozirom na organizirane. Sicer je ta predlog JSe' bil objavljen od več strani, dobro bi pa bilo, ako bi se tudi z merodajne strani začelo v tem pogledu malo misliti.
Končno se je sklenilo, da se bo po vzorcu beograjskega saveza živilcev uvedlo nove lične članske izkaznice, ker sedanja že ne odgovarjajo današnjim potrebam.
Kongres se je zaključil po vsestransko živahni debati v lepem redu in zadovoljstvu.
Anketa na banski upravi.
Za 27. febr. t. 1, je bila naznanjena anketa za korigiranje uredbe za odpiranje in zapiranje trgovin in obratov. Na anketi so bili zastopniki Trgovskih gremijev iz cele Dravske banovine, kakor tudi Trgovska in Obrtna zbornica. Delavske interese so zastopali referent Delavske zbornice, zastopniki Zveze živilcev in privatnih nameščencev v Ljubljani.
Na anketi so zavzeli zastopniki delodajalcev staEšče, ki ga mi nikakor nismo mogli sprejeti; vsled prevelikih diferenc pa se je .po daljši brezplodni debati anketa prekinila. Naša Zveza je zaprosila, da bi banska uprava sklicala ožjo anketo med pekovskimi mojstri in .pomočniki, vendar še ne vemo, če se bo ista vršila.
Delkvska zbornica je dobila nalog, da v 'Sporazumu s .posameznimi strokovnimi organizacijami izdela predloge, po katerih naj bi se izdelala in izdala nova uredba. V tem slučaju pa, kakor -je navadno, se bodo menjavali pismeni predlogi zopet pol leta, a delavstvo bo moralo še nadalje prenašati vse nedostatke in krivice, ki jih v obilni meri deli sedanja uredba.
Pripominjamo značilno izjavo, katero so dali delodajalci glede kršenja nedeljskega počitka, nadurnega dela itd. Izjavili so, da ako gospodarji, oziroma mojstri kr&ijjo uredbo in zakon, da naj se delavstvo pritoži na Inšpekcijo dela in strokovne organizacije, ki naj same skrbe, da bo red, nikakor pa ne more delavstvo zahtevati, da bi mojstri sami delali sebi v zgubo. To se^pravi, mi imamo zakone, pa se jih poslužujmo in tedaj bomo imeli 8 urnik, nedeljski počitek
Mi pa priporočamo vsem sodrugom, da postopajo v bodoče v smislu te izjave mojstrov, oziroma gospodarskih kro.gov in vsak slučaj kršenja zakona javijo svoji strokovni organizaciji. Zavedajmo se svo-jih pravic in čuvajmo si jih sami, kajti drugi nam jih ne
bodo,	....
Vsem drugim pa: Organazirarte se vsi, ki še niste, ker kolikor je sloge, toliko »e moči in kolikor je moči, toliko je pravice za nas delavce. Zavedajmo se tega!
Pivovarji« Ljubljana.
V pivovarni »Union« v Ljubljani sr> se dne 26. februarja 1931 vršile volitve obrat-
nih zaupnikov, in sicer so bili soglasno izvoljeni po skrajšanem ,postopku sledeči sodrugi:
Predsednik Cankar Ivan; Snoj Štefan, Nebec Franc, Farčnik Franc, Bratina Alojzij in Mrgole Marija. Namestniki pa: Gašperšič Gabrijel, Janko Peter, Kos Franc, Letnar Ivan, Omejc Franc in Ševšek Marija.
Ker je v pivovarni samo ena organizacija, ki je najmanj 90%, so se volitve vršile v najlepšem redu. Z zadovoljstvom pa .poudarjamo, da sc bodo sedaj potom obratnih zaupnikov tamošnje razmere v pivovarni izboljšale, ker se bo delavstvo v slučaju potrebe lahko poslužilo intervencij svojih obratnih zaupnikov.
V.se sodruge pa opozarjamo, da se v vsakem slučaju .poslužijo v .prvi vrsti svojega obratnega zaupnika ter da se v polni meri poslužujejo tega, kar na.m zakon nudi.
Dne 3. marca 1931 je umrla nenadne smrti sodružica Marija Činkole, delavka v pivovarni »Union« v Ljubljani. Bila je dolgoletna zvesta članica podružnice pivovarjev v Ljubljani.
Njeni so.drugi so uvedli nabiralno akcijo, da sc ji priredi dostojen pogreb ter so nabrali v podjetju preko Din 1000.—, kar je mera in znak sodružne zavednosti in solidarnosti tamošnjih članov. Vsi, ki so bili prosti, so jo spremili k zadnjemu počitku ter konstatiramo, da je med delavstvom res vzorna vzajemna pomoč, ki jo lahko vsi ostali .posnemajo.
Preminulo sodružico ohranimo v lepem spominu!
Peki, Ljubljana.
Med pekovskimi pomočniki in mojstri se govori, da se bo začelo delati sedaj ob
4.	‘uri zjutraj. Ne verno sice.r, od kje in v koliko so te vesti resnične, so pa v gotovi zvezi z izdajo novega obrtnega zakona, ki bo v kratkem izšel, ki pa predvideva tudi podobne točke, v splošnem pa je za pekovske pomočnike v marsičem boljši od prejšnjega. Radi teh govoric pa bi bilo tudi v interesu vseh .pekovskih pomočnikov in mojstrov, da bi se ta preobrat moral izvršiti v sporazumu, kateri pa je mogoč le, ako bi se ustanovil pekovski pomočniški odbor, ki bi zagotovil, da bi se delalo vedno v okvirju Sporazuma med pomočniki im mojstri, kakor tudi reševali vsi spori, ki se sedaj običajno dirigirajo na Obrtno sodišče. Med pekovskimi pomočniki pa hi končno zopet prišlo do nekake vzajemnosti in skupnih ciljev.
Potrebno bi bilo, da tudi pekovski mojstri že enkrat pridejo na dan s svojimi nameni in mišljenjem, ker to bi bilo tudi njihova korist, za katero se sedaj tako boje in bore.
Čas bi tudi že bil, da bi ljubljanski pekovski pomočniki začeli enkrat misliti s svojo glavo, kakor nekdaj in zato je organi-I zacija tu, da dela inicijativno in se bori za izboljšanje našega položaja. Sodrugi! Ali veste, kdo je organizacija? ...
Zato vsi na delo v organizacijo!
% Izjava.
Podpisani imenujem pisca (pisce) dopisa, poslanega na zaupnike tovarne »Saturnus« in ki je brez podpisa, za podle obrekovalce in lažnivce.
Slavko Pretnar.
LESNI DELAVCI.
Lesni delavci, Maribor.
Podružnica mariborskih mizarjev je imela svoj redni letni občni zbor dne 22. 'februarja 1931. Občni zbor je bil še precej dobro obiskan kljub slabemu vremenu. Želeti bi bilo, da bi se drugič malo bolj zanimali. Občni zbor je vodil s. šk.rinjer, predsednik podružnice, Z otvoritvijo dnevnega reda fe pozdravil došle zastopnike, ki so .prisostvovali občnemu zboru. Podal je nato predsedniško poročilo; tajniško poročilo je podal s, Duh, blagajniško pa s. Kopič. Vsa poročila so bila vzeta na znanje, nakar se je staremu odboru izrekla zaupnica. Kot poročevalec Medstrokovnega odbora v Mariboru je	poročal	s,	Dvoršak, ki je
dejal: Pred vojno	je	bila	v	Mariboru prav
dobro razvita strokovna organizacija mariborskih mizarjev,	in	grajati	moram, da se
danes, v času, ko bi se morali mizarji še bolj oprijeti svoje organizacije, ne zavedajo njene moči. Poročilo so sprejeli na znanje. Sodr. Bricelj kot delegat centrale iz Ljubljane je v svojem poročilu podal splošno stanje lesne industrije v državi. Dalje je poročal o združitvi vseh strokovnih central j lesne organizacije v Jugoslaviji v Uniju drvodjelskih radnika Jugoslavije. S tem se je storil korak naprej. Poročal je tudi o starostnem zavarovanju	ter	o	novem zakonu.
Naš starostni fond narašča počasi, ter je treba imeti pred očmi, da se čimbolj dvigne. Zato poživlja članstvo, da bi se tudi za to nekoliko bolj pobrigalo, ker misliti moramo na to, da bomo vsi postali stari ter pod-poro nujno potrebovali. Poroča o delovanju posameznih podružnic ter graja mariborsko podružnico, zakaj se tako malo zanima za vse. Odbor sam kot tak ne more delati ču-
DELAVSTVU V JESENIŠKI OKOLICI!
Na praznik v četrtek, dne 19. marca (Jožefovo) ob 15. uri ponovi »Svoboda« na Jesenicah izredno uspelo socialno dramo »Dva bregova«. Avtor: A. Leskovec. Ta ponovitev igre v treh dejanjih iz beraškega življenja je namenjena predvsem okoličanom, ki se ta dan, ko je semenj, v velikem številu mude na Jesenicah. Naj velja deviza: V četrtek, dne 19. marca t. 1. popoldne vsi v »Delavski dom« (»Pri Jelenu«) na Savi!
dežev, če ga članstvo ne podpira v polni meri. To pa radi tega, ker se ne zaveda, kako slabe čase preživlja in da ‘bo edinole močna strokovna organizacija kos ščititi potrebe delavstva. Vzpodbuja članstvo, da naj se vsaj mladina zanima za pokret. Graja postopanje članov glede volitev obratnih zaupnikovi ki bi zastopali interese delavstva.
Nato se je izvolil novi odbor podružnice, ki si je nadel nalogo, da podružnico poživi. Odbor je sledeč:	Škrinjer Ivan,
predsednik, Petek Franc, podpredsednik; Gradišnik Martin, tajnik, Duh Aleksander, namestnik; Kopič Franc, blagajnik, Majerič Anton, namestnik; odborniki: Sotler Ivan, Drofenik Alojz, Štok Matija, Sancer Simon; kontrola:	Schweder Adolf, Wisjak Fric,
namestnik Matjašič Štefan. Vsi novo izvoljeni člani so se izrekli, da bodo posvetili vse sile za razvoj organizacije.
Sodr. Petek je nato poročal o pomočniškem zboru in o luženskem tečaju, nakar se je vfič članov prijavilo za ta tečaj. Razvila se je nato tudi debata o starostnem zavarovanju, nakar je bilo sklenjeno, da bi naj mariborska podružnica v la fond votirala večji znesek, ki je bil pred leti nabran za društveni prapor. Vse članstvo je pristalo na ta sklep, le potrebno je, da se povabi še nekaj delavnic, predvsem pa delavnico Potočnik, na širši sestanek, da se o tem razgovorijo in da ne bo po nepotrebnem kakšnih predbacivanj.
Ob zaključku občnega zbora je s. Škrinjer pozval novi odbor kakor članstvo na vztrajnejše in požrtvovalnejše delo za dobrobit podružnice!
Bricelj.
Razno.
Ali spolna vzgoja res ni potrebna?
Pod tem naslovom je izšla te dni v založbi Ljudske tiskarne v Mariboru 96 strani debela knjiga, ki jo je spisal odličen in moderen pedagog dr. Žgeč. Avtor se zavzema v knjigi s prepričevalno besedo za novo spolno vzgojo, ki mora čimprej nadomestiti staro. Knjigo mora čitati vsaka slovenska mati in vsak šolnik. Pisana je zelo poljudno, kakor povest. Oblika knjige je lepa, da je tudi v kras knjižnici. Naroča se v vseh knjigarnah, ali pa pri založništvu Ljudske tiskarne v Mariboru ter stane komad Din 8.—.
mmmmmmKmmumammmmmmmmmm
Razpis mest.
Centralni sekretariat Delavskih zbornic v Beogradu potrebuje sledeče uradnike:
1. Strokoven statistik. Znati mora vsaj en tuji jezik in praktično poznati socialno statistiko.
2. Še! dokumentacije. Znati mora najmanj dva tuja jezika ter biti sposoben za samostojno književno delo po socialno-poli-tičnih vprašanjih.
3. Steno-daktilograf. Znati mora naj manj en tuji jezik.
4. Strokoven daktilograf.
Kandidati nai pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi prilogami pisarni tajništva, Ne-manjina 28, Beograd, najpozneje do 25. marca 1931 ter navedejo pogoje.
-*
Higijenična pralnica in svetlolikalnica
FR. ŠIMENC
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8 KEMIČNO. SNAŽEN1E OBLEK
„DUNAV“
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA
PodruZnica za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3
prevzema
špecijalna življenska štedilna zavarovanja za delavce brez zdravniške preiskave s tedenskim premijskim vplačilom po Din 10—. — Zahtevajte prospekte!
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. - Urejuje ter za tiskamo odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru