Političen list za slovenski narod.
r« y«ltl rreJeiMH teljk: Z» celo leto predplač&n 1& rld., ta pol leta S rld., ta četrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 10 kr. 7 ftAnialitrkciJi prejeman velji; Za oelo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., la C-etrt leta I (M., xa en meeeu 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. MaiaSnino prejema opravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil le sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 13 kr ae ae tiska dvakrat; 15 kr., ue ae tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
^tev. OO.
V Ljubljani, v ponedeljek 21. aprila 1890.
LetiiiU
1)i'žaviii zbor.
z Dunaja, 18. aprila.
Budgetna razprava.
(3. dan.)
Pred današnjo sejo bilo je vpisovanje govornikov za posebno razpravo državnega proračuna. Slovenski poslanci so se dogovorili, kdo izmed njih pri tej ali oni točki govori, ter so se za vsako točko oglasili vsi, da jeden ali drugi pri žrebanji zadene ugodno mesto, katero odstopi za dotično zadevo odločenemu govorniku. Pri ministerskem predsedništvu hoče govoriti dr. Vi tez i č; pri notranjem ministerstvu in pri politični upravi Vošnjak ali dr. Ferjančič; pri cestah dr. Tonkli iu Klun; pri cen-tralu učuega ministerstva ali pri verskih zakladih iu srednjih šolah Klun; pri strokovnih šolah dr. Poklukar in Nabergoj; pri ljudskih šolah Nabergoj iu Klun; pri državnih železnicah dr. Ferjančič; pri poljedelskem ministerstvu dr. Poklukar, bodisi pri centralu, ali pri deželni kulturi iu pri konjereji, pri justičnem ministerstvu dr. Gregorec iu dr. Ferjančič. Ali jim bode res mogoče priti do besede, odvisno je od sreče pri ži-e-banji in od števila govornikov, katerim bode dovoljeno govoriti.
Pri splošni razpravi so letos število govornikov skrčili ua pet poslancev z vsake strani, ker se ima skleniti že po Lupulu, ne pa še le po dr. Eben-hochu, kakor je bilo sprva določeno. Vsled tega so se nadejali, da bode splošna razprava že danes popolnoma dovršena, ali pili so na medvedovo kožo iu finančni minister jim je zmedel lepo vbrano štreno.
Dr. Dunajewsky je prišel namreč danes prvi k besedi in se je prav v obilni meri poslužil svoje pravice, ker je govoril čezdveuri. V prvem delu je razpravljal posamezne številke, v drugem
politične razmere in v tretjem je zavračal nasprotne govornike. Dokler je živel poslanec Hausner, je navadno on prijemal in stresal štajarskega poslanca Carnerija; letos ga jo zgrabil finančni minister sam ter ga bičal po zasluženji. Tudi dr. Gr^gru je posvetil velik del svojega govora in med splošno veselostjo prav temeljito razkrival njegove napačne nazore in sklepe. Govor je prav pomenljiv v vsakem oziru, zato bi ne bilo prav, prinašati le nekatere I odlomke, ampak gotovo ustrežem željam vseh čitateljev, ako Vam ga pošljem po steuografičnem zapisniku.
Drugi govornik je bil koroški poslanec Stein-wender, ki je z nekako posebno mogočnostjo pod-učeval nemško-liberalne poslance, da so napačno ravnali, ker so češko-nemško pogodbo sklepali brez svojih nemških tovarišev iz druzih dežel. Vendar on in njegovi tovariši pritrjujejo tej spravi. Tudi nad tem se je silno izpodtikal, da je dr. Gregorec dosledno jednako spravo zahteval tudi za slovenske dežele. To bode provzročilo po Steinwenderjevi misli bude boje, zato pričakuje, da jih bodo v tem boji podpirali nemško-avstrijski poslanci, dasi so Nemci po planinskih deželah močni dovolj, da uženo slovenske sodeželane! Steinwender si jako veliko upa; iz raznih njegovih govorov je razvidno, da bi v svoji nenasitljivosti silno rad pohrustal vse Slovane, vendar prezira, da nima tako krepke narave, da bi mu ne obtičali v želodcu, ali da bi se ne zadavil nad tako pogoltnostjo.
Za njim je prav kratko govoril bukovinski poslanec Lupul, potem je obveljal sklep splošne razprave in sta bila za generalna govornika izvoljena dr. Plener od levičarskih, prof. Šuklje od des-niških poslancev. Ko to sklepam, govori Plener, ki bode za svoje obširne razprave tudi potreboval kake dve uri, zato Suklje danes gotovo ne pride več na vrsto, ampak še le jutri, kar je zdnj zaradi tega
I ugodno, ker dotlej lahko dobro premisli, kako in I kaj bode odgovarjal današnjima nasprotnikoma Stein-, wenderju in Pleuerju. Za Šukljetom govori jutri še generalni poročevalec dr. Kathrein, potem bode glasovanje za prestop v posebno razpravo, ki se tudi prične že jutri.
Z Dunaja, 20. aprila.
Budgetna razprava.
(4. dan.)
Splošna razprava o državnem proračunu bila je letos nenavadno hitro dovršena, ker še štiri dni ni trajala. Včeraj sta namreč govorila samo še generalni zagovornik Šuklje m poročevalec dr. Kathrein, potem seje pričela posebna razprava. Profesor Šuklje je govoril izvrstno ter si na desnici pridobil splošno pohvalo in pogosto odobravanje. V prvem delu je zavračal trditve poslancev Men-gerja in Plenerja gled6 državnega proračuna, dokazujoč iz obnašanja levičarjev, da so državne finance ugodne in utrjene. V drugem delu pečal se je s češko-nemško spravo, ter poudarjal, da slovenski poslanci pozdravljajo to spravo z avstrijskega in narodnega stališča; z avstrijskega stališča, ker utrjuje moč iu veljavo Avstrije; z narodnega stališča, ker bode po sklenjenem miru češkim in nemškim prebivalcem mogoče, vso svojo moč porabljati v povzdigo gmotnega stanja. Potem zavrača dr. Grčgra, ter mu dokazuje, da se češki narod s to spravo ni vdal Nemcem, ki bi pred desetimi leti nikdar na bili pritrdili pogojem, kakoršne so prejeU sedaj, in da so Mladočehi sami zakrivili to, ker so v trenotku, ko so se Nemci tesneje jedinili in sklepali, napravili hud razpor med narodom češkim in izpodkopa-vali veljavo muogozaslužnega voditelja. Sicer pa bode ta sprava še le tedaj prav utrjena, če jo raztegnejo tudi na sorodno deželo moravsko in šlezijsko.
LISTEK.
z ljubljanskega Grada.
Razgled po mestnih volitvah.
Sv. Jurij bo in na Jurjevo nedeljo bilo je še ne v davnem času običajno »žegnanje"; na ravnem zgorej so sekali dečki pomaranče, gospoda pa je plezala na stolp ter gledala mesto in njega okolico. Zdaj tega pač več ni, na stolp ne smč brez dovoljenja vsako truplo, vendar pa vsak duh. Spodaj v Gradu je tudi tako; tam so zaklenjena le trupla, duh pa, kolikor ga je še, sme letati po vsem svetu iu jaz stavim vse, da je malokaterega ptička duh na Gradu.
Moj duh zleti torej kar ua grajski stolp iu se ozre — ne po okolici, marveč po mestu, ker gore so še pokrite s snegom, okolica gola. O sv. Jurji je navada, da se ljudje selijo. Tudi na »rotovži", ki mi stoji pod nogami, so bile selitve ali — kakor te sitnosti tam zovejo — volitve. Tako se je mudilo, da še sv. Jurija niso čakali in to je prav, ker na ^rotovži" morajo biti možaki, kateri so drugim vsaj za dva nosova in tri inteligenčne na-glosti spredaj, da se razločijo od rotovške ure, ki je večidel nasprotnih načel — menda zato, da n e-kateri nikoh prepozno ne prihajajo v p. n. pisarne.
Pa naj ne preskočim samega sebe. Ljubljana se razprostira pod mano, a čuda! Komaj je poznati
jo. Prej je bila »bela", pod nemčurskim gospodarstvom »črna" in jeze zelena, zdaj pa je — svitla, tako svitla, da se kar blišči in treba črnih ali vsaj višnjevih očal, da človek ne oslepi. Vsa ta čarobna izprememba zgodila se je v enem tednu, čeravno je bilo truda toliko, kakor pri zvonu, ki ga v livarni iz ilovice potegnejo. Da se tako sveti, je v prvi vrsti zasluga tiste hiše na Auerspergovem trgu, v kateri je bila nekdaj policija, zdaj pa je »oficina" ali kuhinja, kjer se iz najdišečejših reči kuha najfinejša piča za inteligenco in za vse, kar hoče biti inteligentno. Razven tega je tam tabor neke banke, kjer je nekaj »generalštaba" in jako urnih »oficirjev".
^Narodna »Tiskarna" — antiklerikalna kovač-nica. Tam sedi »Brus-Narodov" vrednik. Analizuj ga in našel boš snovi za žvepleno kislino (SOj). Ta hidalgo je zdaj zelen, kakor krajcarjev volk, in piše s kolom iu žolčem ter pljuje v klerikalce »par di-stauce", ker blizo nobenega ni. To je poosebljena strupena jeza, ki bi se morala fotografovati in poslati v kako razstavo; efekt gotov, posebno ker zraven njega stoji brus, napolnjen z gnojnico. Mož je v pravi soparici, in da je, temu ni kriv sam, nego volilci, ki so ga Se pred sv. Jurijem tako neusmiljeno izselili iz »rotovža", kjer se je tri leta šopiril z — molčanjem. Borih 46 glasov od 880! »Za počV!" In kaj tacega se zgodi »chefu" »Brus-Narodovemu'! Ali ni več strel, Jupiter? Zdaj na rotoTži za-nj ni več prostora, za-nj, ki je z »Bru-
sovim Narodom" hotel strahovati ves slovenski svet!
Pustimo ga, naj skuha svojo jezo, in poglejmo njegove patrone. Nad njim biva eden tako zagrizen, kakor v jesihu skuhano mleko. Spodaj sedeči hidalgo se mu je gotovo smilil, pobral ga je in tolažil, češ: tiho, zdaj pride maščevanje. In najel je druzega svojega imena ter poslal v boj svoje oficirje in druge »landsknechte" in deviza bila je: vsako orožje. In to je zualo sukati v tej protikrižarski vojski vse, kar se v tej nekdaj policijski hiši giblje in ziblje, dokaz vspeh v IL in L razreda, v katerem so rešili Ljubljano srednjeveške temote, preteče po .Capui" v IIL razredu. No, splačala sta se trud in delo, tudi je tekla rudeča — ne kri, ampak kapljica, prava in Šternova, da bi »gnala mlinske kamne tri".
Toda to še ni nič, ves trud bi bil brez vspeha, če ne bi bilo one hiše na Bregu, kjer je nekdaj bil dom »Matice Slovenske". Tam je poveljništvo in od tam je kar čez strehe most v »Brus-Narodovo" ko-vačnico, pa še telefon pod zemljo. Cesar hidalgo v »Brus-Narodovi* kovačnici skovati ni zmožen, to se skuje tukaj v advokaturi in ob volitvah se vse »mo-bilizuje". Zakaj ne? Zastavljena je čast in čast mora biti naj viša reč »oficirjem", kaj še li poveljnikom! Včasih, v sili posebno, pošljejo se v boj tudi ženski — agitatorji.
Šlo je torej le za čast, kajti masti ni treba
Prat odločno je obsojal Suklje neosnovane in ošabne besede SteinwenderjeTe, iz katerih se more sklepati, kako ravnajo Nemci s svojimi sodeielani. Steinwender je rekel, da Nemci tam, kjer so v večini, sToje oblasti ne bodo niti odstopili, niti delili; temu nasproti Šuklje odgovarja, da Slovenci nad seboj pač priznavajo oblast zakona in oblast vladarja, oblasti kakega naroda ali pa cel6 kake stranke se pa nikdar ne uklonijo. Potem pojasnjuje s posameznimi zgledi, kako se godi Slovencem na Koroškem in Primorskem, in pritrjuje besedam Pleuer-jevim, da se sprava ne sme omejati na Češko, ampak da jo je treba raztegniti tudi na deiele, kjer prebivajo Slovenci. Na Kranjskem in Goriškem sta se oba naroda med seboj prijateljski porazumela in delata v lepi slogi za vsestranski napredek. Ali drugod te sprave še ni. Sicer je res, da se češka sprava ne more prepisati za vsako deželo, ker so razmere in okoliščine povsod drugačne, ali kar je potrebno in mogoče, to se mora dovoliti tudi Slovencem. Njih zahteve so vladi znane, zato pričakuje, da jim že skoro tudi ustreže. (Živahno odobravanje in čestitanje.) To je kratek posnetek izvrstnega govora, ki Vam ga pošljem jutri po steno-grafičnem zapisniku, da ga objavite vsega v prevoda.
Poročevalec dr. Kathrein je najprej poudarjal, da češke sprave ni sprožila vlada, ampak mogočnejša oseba, h kateri se vsi zaupljivo obračamo, in ki je bila že prej vladi zaukazala, da mir naredi med narodi. Vlada je to od nekdaj poskušala, ali levičarji nikdar niso hoteli mirii. Poslanci Carneri, Steinwender in Plener so se zaganjali zlasti v finančnega ministra, ki je pa z veliko razumnostjo povzdignil in utrdil državne dohodke, ki hoče vravnati davke in naposled valuto (denarno veljavo). Nasprotniki mislijo, da bi bil odstop njegov koristen, on (govornik) pa trdi, da bi bil velika škoda za državo. Zatem se obrača proti napadom omenjenih govornikov na izjavo škofov gled^ verske šole, in ; poudarja, da ta izjava dosledno izvira iz poklica katoliške cerkve, katere dolžnost je, vplivati na od- ^ gojo narodov. Vsi dobri katoličani žele versko šolo in napadi poslancev Carnerija in Plenerja naj bodo za vse katoliške državljane živ opomin, kam nasprotniki merijo, in kako silno potrebno je, da se tesno in zvesto med seboj zvežejo, da z odločnostjo in zmernostjo naposled dosežejo svoj namen. Nasproti Gregru dokazuje, da je bila češko-nemška sprava potrebna, da bode treba take sprave pa tudi drugod, in sicer ne samo z raznimi narodi, ampak tudi s katoličani gled^ na versko šolo. Govornik želi, da bi se vladi že skoro posrečilo, tudi to vprašanje rešiti po volji katoličanov in v korist države. Prestopivši na posamezne oddelke državnega proračuna pravi, da se je ugodni vspeh dosegel vsled soglasnega delovanja vlade in večine državnega zbora. Večina ve, da je ljudstvu odgovorna; ali v4 tndi, da mora državi dati, česar v gospodarskem in socijalnem oziru potrebuje. Sicer nekateri trdijo, da
takim, ki so že debeli ali še hočejo biti na mošnji ali na telesu. In ta čast je rešena, slavno rešena, Capua III. razreda pa vendar-le ostane.
Poglejmo zdaj drugam, ker posameznih ljudi in degodeb se ne vidi od tod, bomo že še srečali se. Pod nami, nevidna pač s stolpa, stoji obširna hiša, odgojevališče za duhovnike. Ta je dala sedanjemu mestnemu zboru več udov, letos dva. Prvi je svojo luč prinesel na rotovž s pomočjo II. razreda, a bil v tem listu že označen, drugi je pa splezal v zbor celo v I. razredu, le ne vem, kaka bo, ker so mu jo tam prižigali le eno leto, potem je pa pokazalo se, da ima več uma za prodajanje ,pipcov", ko za duhovski stan in zdaj bo njegova loč svetila v mestni dvorani; klerikalec pa ni, na to se dA priseči, vendar je verjetno, da bo zdaj, sedeč na narodnem kuruličnem stolu, vpisal se v kako narodno društvo; drobiža ima — inde!
Da, ta hiša za staro hranilnico je že veliko grešila — ne — kaj pravim! veliko olja pridelala ca liberalno luč. Ni čuda! Zraven je koj hišnik tako liberalen, da ga je vselej videti povsod, kjer so libe ralne žabe. Na Notranjskem so ie zdaj pravljice o tistih peUkih, ki so svoj čas vrgli Hohenwarta. Zdaj je mož tudi jako darežljiv in podpira posebno slovenske pisatelje. Čudno je le, da kedar kdo kam ošabno postavi svoje kosti, odkrivajo se mu, kakor Gesslerjevema klobuka!	(Konec sledi.)
se večina kruši, ali to govori menda ie zaradi tega, ker to iel^. On (govornik) ne more verjeti, da bi jo jeden del desnice ukrenil na drngo stran. Govor Plenerjev obaeza moder nauk za vse, ker kaie, kako potrebno je, da desnica skupaj dril. Leviea desnlei nikdar ne privoli, kar slednja zahteva; desnica mora sama izvršiti svoj program; ako je desnica jedina, bode vlado pripravila, da dovoli, kar zahteva koriat države, ravnopravnost vseh narodov, pa tudi praviee katoliškega prebivalstva. (Pohvala in ploskanje na desnici.)
Po Kathreinovem govora bilo je z veliko večino sklenjeno pričeti posebno razpravo, ker so nasprotno glasovaU samo nemški narodnjaki in Mladočehi. Ali že včeraj se je pokazalo, da posebna razprava ne bo tako kratka in gladka, kakor so pričakovali, in če pojde tako naprej, državnega proračuna do sv. Jakoba gotovo ne rešijo. Pravijo, da ga ni oddelka, pri katerem bi ne bilo vpisanih več govornikov, in da so se Mladočehi in skrajni levičarji med seboj zavezali, drug drugemu si pomagati k besedi in kolikor mogoče dolgo govoriti, da češkemu deželnemu zboru ne bo mogoče sniti se meseca maja, ampak še le na jesen in da Mladočehi dotlej pridobi časa za svoje agitacije. Je li to res ali ne, ne vem, to pa je gotovo, da so oboji skoraj povsod vpisani.
Precej pri prvi točki, pri stroških za najvišji dvor, je včeraj govoril dr. Lueger in sicer sede, ker je bolan in so ga morali prinesti v zbornico. V razgovor je spravil deputacijo splošnjega obrtnega shoda dunajskega, ki je hotela cesarju izročiti neko peticijo z več kakor 100.000 podpisi, in v kateri krojaške zadruge prosijo, naj cesar zaukažejo, da se postavno tolmači obrtni red. Ali deputaciji je bilo zabranjeno priti do cesarja. Dr. Lueger sprožil je to reč zboru iz tega namena, da bi se kaj enacega nikdar več ne zgodilo.
Grof Taaffe odgovarja, da o tem dogodku nič ne ve, da pa deputacija menda zaradi tega ni bila puščena k cesarju, ker je prosila nekaj protiustavnega in zahtevala, naj cesar s svojim mogočnim ukazom predrugači razsodbe sodišč. To v ustavni državi ne gre, in čudi se, da kaj tacega zahteva stranka, ki hoče biti demokratična! V Avstriji noben stan ne sme imeti prednosti, ampak v enaki meri je treba skrbeti za vse stanove. Dr. Lueger pojasnjuje, da ga je ministerski predsednik napačno razumel, dr. Kronawetter pa protestuje, da bi dr. Lueger pripadal k demokratični stranki, potem obvelja potrebščina za najvišji dvor v znesku 4,650.000 gld., za kabinetno pisarno pa 74.978 gld. (Enak znesek plačujejo ogerske dežele.)
Pri točki »državni zbor" je bila oglašena cela vrsta govornikov s skrajne levice. K besedi so prišli pa le trije, in sicer zgolj profesorji, ki so poslance podučevali, kako bi moralo biti v državnem zboru, kako naj bi se vedli, kako reševali peticije, interpelacije, samostalne predloge itd. Prvi omenjenih treh je bil profesor Fuss, drugi profesor Krauss, ki pa ni imel časa govor si zapomniti, ampak ga je od konca do kraja čital v šaljivi, za kak podlistek pripravni podobi. Dr. Smolka pa, ki je bil v enakem slučaji pokojnemu Eaiču vzel besedo, ker čitanje govorov po opravilnem redu ni dovoljeno in ga trpž le pri nemščine nezmožnih poslancih, je vse to mirno gledal, dasi je bil opozorjen na ta nedo' statek, in Kranssa pustil govoriti. Tudi on je dajal dobre svete predsedništvu in poslancem, zlasti kako bi bilo mogoče skrajšati razprave, ali tega dobrega sveta ni dal, da naj govorniki, ki svoje govore či-tajo, raje rokopise izroče stenografom, da jih sprejmo v stenografični zapisnik. Kako lepo bi bilo, če bi bil on sam lepi zgled zatajevanja dal poslancem in zbornici prihranil najmanj pol ure lepega časa.
Tudi Kaiser je govoril o državnem zboru in zlasti poudarjal, naj poslanci, kateri hrbet obračajo obravnavam, ne dobivajo dijet, in naj bi plačevali kazen, kakoršna je odločena nemarnim občinskim svetovalcem. V tem je imel prav, ker so nekateri poslanci v tej zadevi res preveč brezvestni.
Pri skupnih troških za gospodsko in poslaniško zbornico govoril je poslanec Eich horn jako nejasno in brez potrebe, ker je sam priznaval, da je dotična napaka že popravljena. Zahteval je namreč, naj bi imela državno zborska restavracija take jedi, da bi jih mogel vsakdo dobivati po svoji veri, torej katoličan ob postih postne jedi, židje, če hočejo, svoja .košer« jedila. Po teh razpravah je obveljala potrebščina za državni zbor v znesku 751.354 gld., ravno tako znesek za državno sodišče 22 fiOO gld.
Pri ministerskem sv^tu vpisana je zopet dolga vrsta govornikov; mislili so to točko rešiti že včeraj, ali govoril je samo Kaiser (ai eno uro. Bekel je, da on in njegovi tovariii s sedanjimi ministri niso ladovoljni, da pa tudi ministerstva Ghlumetckj-Plener ne marajo. Govoril je tudi o izgredih delavcev, rekSi, da je tega le vlada kriva, ker nič ne stori za zboljšanje gospodarskih razmer.
Jntri pride prvi na vrsto dr. Vitezič, ki hoče govoriti o razmerah v deželnem zboru ister-skem. Jutri bo tudi glasovanje o dispozicijskem zakladu, katerega hočejo levičarji zavreči. Na desnici so zato telegrafično sklicali poslance, katerih ni na^ Dunaji, izvzemši bolnike.
Mitnice.
Dasi je bila včerajšnja seja sklenjena še le ob petih popoludne, vendar se je zvečer ob 7. uri sošel budgetni odsek ter je obravnaval o vladnem predlogu glede na cestne mitnice. Vlada hoče namreč odpraviti mitnice pri mosteh, namesto tega pa pomnožiti mitnice ob državnih cestah in pomnožiti tudi mitnino samo. Ce bi to obveljalo, morale bi nekatere dežele, kjer ni dosti mostov, veliko več plačevati kakor dozdaj, Istra na pr. 18.000 gld. več, in vlada bi imela od mitnic 27.000 gld. več dohodkov kakor dozdaj. Budgetni odsek je včeraj soglasno sklenil, tako vravnavo mitnic in mitnine odkloniti in reč pustiti pri starem, dokler ni mogoče mitnic popolnoma odpraviti.
Legalizovalni odsek
je včeraj razpravljal premembe gospodske zbornice gled6 legalizovanja podpisov pri manjših zneskih ter sklenil pritrditi premembam, da dotične polajšave že skoraj zadob^ veljavo.
Spravna sodišča.
Poslanca Plener in Chlumecky sta izročila včeraj samostalni predlog, naj se osnujejo posebna spravna sodišča, ki bi razsojevala o prepirih med delodajalci in delavci zastran plač.
Politični pregled.
v Ljubljani, 21. aprila.
JK^otranl« deiele.
ČeSko-nemSka sprava. Krakovski »Ozas" piše z ozirom na pismo dr. Biegra prof. Tilšerju: »Dr. Bieger si je pridobil priznanje in hvalo vsacega avstrijskega rodoljuba. To pismo je v sedanjem trenotji važna listina, resen opomin resnice moža, ki je skoraj pol stoletja boril se za pravice svojega naroda in mora na stara leta vihteti meč proti neizkušenim možem in hudobni volji. Težko je ločiti, kaj naj v tem pismu bolj občudujemo, ali energijo proti brezobzirnim radikalcem, ali Katonovo poštenost. Pismo dr. Biegra je kot strela izčistila zrak. Z vso svojo veljavo je dr. Rieger zastavil svojo besedo. Vrgel je meč na tehtnico sprave ter napovedal boj nasprotnikom. Po tej izjavi morejo dr. Rieger in njegovi tovariši podleči v boji, toda sprave ne smejo zavreči." — »Presse" primerja voditelja Staro- in Mladočehov, našteva zasluge doktor Riegra ter vpraša: Katere zasluge pa imajo doktor Gregr in tovariši za češki narod? Druzega niso storili, nego narod razburili. Velik del češkega prebivalstva je šel dr. Gregru na limanice in te zmešnjave ni še konec.
Moravska. Že večkrat smo naglašali, kolika krivica se godi češki večini prebivalstva na Moravskem, ker gospodarijo nemški liberalci! Enako slabo je zastopano v deželnem zboru tudi konservativno veleposestvo. Tu gospodujejo premogovi knezi in borzni baroni, ki nakupijo nekaj zemlje pa se sicer ne brigajo za deželo in ne poznajo potreb prebivalstva. Možje, ki so delali ustavo, gotovo niso imeli pred očmi takih bogatinov, ki si na borzi nakupijo zemljišča, temveč one stare in stalne veleposestnike, ki dajejo cesarju in državi zveste sinove kot častnike in uradnike. Veleposestvo ima v deželnem zboru 25 zastopnikov, toda nobenega konservativnega. Zato bodi prva skrb odločujočih faktorjev, da se odstrani ta krivica ter število zastopnikov iz veleposestva primerno v ravna.
Tnai^e driare.
Bolgarija. O sedanjem položaji Paničeve zarote poroča se iz Sofije mej drugim to-le: Nedavno je Panica ponudil precejšnjo svoto denarja iendarmu, ki ga je stražil. Zvesti policijski služabniki so pa zavrnili ponudbo in ovadili stvar dotičnim oblastvom. Vsled tega so zaprli Panico v drugo ječo, kjer ga še mnogo strože čuvajo, kakor v prejšnjem zaporu. V nekaterih krogih gre govorica, da je Panica na smrt obsojen in da se bode ta razsodba izvršila nad njim. Da je Panioa v istini osnoval zaroto, imajo bajč mnogo dokazov. Po tukajšnjem turškem kazenskem zakonika obsojen je vele-
izdajalec tudi tedaj, če se ni moglo dejanje izvršiti radi različnih ovir. Panica je baje mnogo priznal in omenil več sokrivcev, katerih še niso kaznih. In Uko še ni končana pravda o Paničevi zaroti ter bode trajala še dva ali tri tedne. — Po našem mnenji ni preveč resnice na takih poročilih, ker
vsak list o tem drugače piše.
Francija. Predsednik republike, Carnot, zapustil je 18. t. m. Marseille ter se je v Lacioto po-dal. Ljudstvo se je sijajno poslovilo od njega. — Protižidovi imeli so v Parizu nedavno volitveno zbo-rovanje, katero se je jako burno vršilo. Cule so se besede, ki utegnejo stranki več škodovati, nego ko. ristiti, in vzeti jej pečat krščanstva, ki m nikoli oznaujevalo »prelivanja krvi\ O zboru samem se poroča: Na odru so vzeli prostor: protižidovski kandidat za občinske volitve Drumont, markiz de Moreš in anarhist Sondey. Zbor je organizoval podporo Drumontove kandidature. De Moreš je zahteval, da se zatr6 „iidovski Krvosesi" in obžaloval, da je prizanesla občina Eothschildu. (iovornik se nadeja, da bode prihodnjič najmanj tristo skopuhov umorjenih (i). Drumont trdi, da odločno zahteva občni blagor naj se zatre borza. Poslanec Mermeix je govoril proti prenapetemu protižidovstvu, a malo je zadovolil občinstvo, kajti od vseh stranij so mu žvižgali: Protikandidat Leo Taiil je poudarjal, da ne bo^de višja duhovščina odobravala Drumontove kandidature na kar je jelo leteti nanj zaničevanje, zasra-movanje in psovke. — Taki in jednaki govori m postopki značijo čez vso mero dovolj imenovani zbor.
NemUja. Kakor se poroča listom, bil je lastnik »Hamburger Nachrichten" v torek kot pst pri knezu Bismarcku v Friedrichsruhe. Ta obisk je baje v zvezi z nekim člankom, natisnemm v omenjenem listu preteklo sredo. Članek obsoja Capri-Tijev nastopni govor odločno in povsem neprijazno ter pravi: Caprivijeva izjava, da se do sedaj m pečal s politiko, nikakor ni povečala že same na sebi slabe prevare mož v novem polku. Tudi v poznejših člankih se nič kaj pohvalno ne izraža zgoraj imenovani list o novi sistemi. Ta list je bil od nekdaj Bismarckovo glasilo in zato sklepa neki list iz imenovanih člankov, da pobija knez Bismarck novo vlado. — Iz Berolina se poroča 18. t. m.: Ko se je v zbornici posvetovalo o bogočastnem proračunu, izrekel je Windthor't željo, da bi se osnoval v ministerstvu katoliški oo lelek, vravnalo vprašanje o umeščejni duhovnikov, vpeljalo katoliško nadzorstvo v šolah ter se izrazil proti starokatolikom, ki se poslužujejo katoliških cerkva. Minister bogočastja mu je odgovoril, da ne more vlada izpolniti teh zahtev. Dne 19. t. m. se je v zbornici razprava o bogočastnem proračunu nadaljevala. Knorcke se je izrazil v imenu nemških prostomišljakov proti predlogu Windthorstovemu. Zedlitz je govoril tudi proti predlogu Windthorstovemu glede na katoliško nad-zorništvo v šolah in katoliški oddelek v ministerstvu. — Žalibog, da ne prodro v nemški zbornici lepi, sadonosni predlogi Windthorstovi. Ne iz prepričanja, temveč iz slepe strasti in sovraštva ugovarja se, kakor Windthorstu, tudi drugod takim možem.
Anglija. Dnč 17. t. m. se poroča iz Londona : Pri predlogu o proračunu je omenil kancelar državnega zaklada, Goschen, da znaša presežek prejšnjega finančnega leta S'/* milijona funtov. Državni dolg se je zmanjšal baje zadnja leta za 23 milijonov. Proračun za tekoče finančno leto kaže 869/io milijonov funtov sterlingov troškov in 90'/, milijona dohodkov, torej 3'/, milijona presežka. Dohodki so baje previdno cenjeni, ker ni preveč upanja, da se blagostanje še dolgo ohrani in mnogi štrajki ovirajo dobre razmere. Za vojašnice znaša proračun 300.000 funtov in za oboroženje prostovoljcev 100.000 funtov. — Ko je Goschen izdelal proračun, omenil je, da bi se znižal hišni davek manjših stanovanj z 20 do 60 funtov najemščine. Presežek se bode baje skrčil na jedno četrt milijona. — Zbornica poslancev je sprejela na to več predlogov o proračunu, med temi one o carini na zlatnino in srebrnino.
Izvirni dopisi.
Iz Smlednika, 20. aprila. Kruta smrt, ki nikomur ne prizanese, odvela je z neizprosno svojo roko že zopet jednega izmed naše srede, moža poštenjaka, moža trdnega značaja in blagega srca. Ljubečim starišem vzela je ljubljenega sina, hčerki skrbnega očeta, šoli pirniški izvrstnega učitelja in vsemu učiteljskemu stanu viglednega tovariša. Dn6 14ega t. m. zjutraj ob 1. uri izdihnil je svojo blago dušo Karol Veber, učitelj v Pirničah po dolgi, mučni prsni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 29. letu svoje dobe.
Pokojnik je bil porojen v Cerknici. Prvi pouk prejel je od svojega očeta, kateri je služboval dlje ^asa kot učitelj v kočevskem okraji. Kot pripravnik pa se je šolal v Kopru. — Služboval je od 1.1881. Štopivši iz pripravnice dobil je službo na Tojskem T logaškem okraji, kjer je služboval tri leta. Na to pa se je preselil t prijazno Hotederšico. Zelo se je veselil svoje nove službe, pa sreča mu ni bila mila. Po preteku dveh let prisililo so ga razne okoliščine, da je moral zapustiti Hotederšico ter se zopet vrniti
na Vojsko. Zdaj pa so nastopili žalostni časi za njega in njegovo rodbino. H krati pričela sta bolehati on in njegova soproga, katera mu je tndi čez leto dni umrla za jetiko, zapustivši mu Sletno ličerko. Toda tudi on oslabel je toliko, da je moral prositi za jednoletni odpust, katerega je tndi dobil. V tem času zdravil se je redno ter se res toliko pozdravil, da je v pričetku letošnjega šol. leta prevzel službo v Piruičah, katera mu je bila od slavn. C. kr. dežel šol. sveta podeljena radi milejega podnebja. Pa ž njegovim zdravjem je bilo pri kraji. Poučeval je komaj par mesecev, pa se je moral že zopet vleči in zdaj ni več vstal iz postelje. Trpel je velike bolečine toda mirno in vdan v voljo božjo, dokler ga smrt ni rešila v boljše življenje. Bolezen nakopal si je pokojnik — kakor mi je sam pravil — že pri vojakih, kjer se je bil pri vajah nekoč hudo prehladu. — Pokojnik je bil pohlevnega in lepega vedenja, tako da se je vsakemu prikupil. Vedno in povsod se je kazal odločnega katolika, in kot vzoren katolik je tudi vzdihnil svojo dušo v naročji blage matere in dobrega očeta. Za svoj poklic je bil ves vnet. V šoli je bil nekoliko bolj strog ali vendar ljubeznjiv do otrok — in otroci so ga zelo spoštovali in tudi ljubili. Zakaj bi ga pa ne, saj je tudi njegovo srcž bilo le za nežno mladino. Povsod jo je učil z besedo in dejanjem, navduševal jo za vse lepo, blago in dobro, kazal ji je pot, po katerej naj hodi, da bode srečna tu in onkraj groba. V resnici: on je mladino poučeval in vzgojeval.
Toda 16. aprila zjutraj zbralo se nas je, da spremimo blagega pokojnika k večnemn počitku, 11 učiteljev, 2 učiteljici in šol. mladina iz Pirnič. S svojo navzočnostjo počastil je sprevod ranjcega tudi visokorodui g. okr. glavar Mahkot ter mu izkazal zadnjo čast. Veličasten pogreb, lepo venčana rakev, in lepo petje — vse to nas je slehernega do solz ganilo. Marsikatera solza je zdrknila po lici na hladno zemljo. Tolažila nas je le nideja, da je zamenjal mučno svoje življenje z lepšim, večnim gori nad zvezdami, da uživa sedaj tudi lepo plačilo za težavni svoj trud. Zato smo klanjajoč se ne-skončnej previdnosti božji, zaklicali mu še jedenkrat: »počivaj v miru, blaga duša!"	B.
Iz šaleške doline, 18. aprila.*) Dragi Slovenci! Volitve za deželni zbor štajarski se približujejo in nihče iz našega volilnega okraja še ni imel poguma svetu razglasiti in naznaniti želje Slovencev šaleške in slovenjegraške doline. Kdo bi bil naš prihodnji deželni poslanec, kdo bi bil odločen boritelj našega milega naroda v gmotnem in narodnem oziru? Vse je tiho, vse spi, kakor bi v resnici ne vedeli, kaj nam naklanja prihodnjost in kaj nam donese čas. Pogovarjal sem se že z enim in drugim prijateljem, pa vsak pravi, kaj je vzrok, da se ta prevažna stvar na zadnji trenotek odlaga? Na vprašanje odgovoriti, kdo bi bil naš prihodnji deželni poslanec, ni težavna stvar. Splošno mnenje v Šaleški dolini je, voliti moža, katerega značaj se sveti kot čisto žareče zlato, katerega ljubi cela Šaleška dolina, kateri ima vpliv in veljavo tudi po slovenjegraškem in mareuberškem okraju, čegar ime izhaja iz imovite, celemu slovenskemu svetu znane rodbine. In ta mož je čast. gosp. dr. Lip o Id, župnik pri sv. Martinu pri Šaleku. On ni mož mlačne krvi, ampak trd kot jeklo, ker ne stopi niti trohice od svojega načela. Njemu je dobro znano, kako si ubogi kmet s potom svojega obraza kruh prideluje, kako mora previdno obračati, da more svoj davek plačevati. Že pred 6 leti bilo mu je to težavno mesto namenjeno, pa zaradi nekaterih drugih razlogov ni hotel prevzeti kandida-i ture ter pripustil je to drugemu. Obljubil nam je pa že tedaj, ako mu Bog zdravje dA, hoče nam izpolniti presrčno željo ter potegniti se za pravico na-j šega naroda. Zatorej dragi volilci slovenjegra-škega, marenberškega in šoštanjskega okraja priporočam ga Vam najtopleje in želje naše šaleške doline so, proglasiti ga edinim našim kandidatom. Kadar pa pride dan in čas volitve, zložimo se in volimo skupno g. dr. Lipolda.
Mislim, da naše želje ne bodo glas vpijočega y puščavi.
,mo ta dopis icot izrecno žejlo jednega v imenu
♦
mnog
") Objavljal
Dnevne novice.
(Nai rojak, g. Alojiij Gtagl), ki je izdelal lepi spomenik Valentinu Vodnika, dovršil je te dni drugo znamenito delo za stolno cerkev t Djakovu, namreč basrelief, ki predoiuje vstajenje Jeiusovo. V sredi je kamenit grob. Na ladnjem robu stoji
vstali Zveličar, držeč zastavo. Božja prikazen! Ns levi strani stoji angelj nebeške krasote, ki drži nad-grobni kamen in upira svoje oči v Zveličarja. Za angeljem spita dva stražnika. Na desni strani Zveličarja so trije stražniki. Vse delo je prava umetnina, polna življenja in duha. Vladika Strossmajer je od vsega srca čestital mlademu umetniku in mu izrazil svoje popolno zadovoljstvo.
(Premeščen) je c. kr. notar g. Maks K o ser iz Idrije v Ptuj.
(Domoljubnega deželnega pomočnega drnitva) za Kranjsko redni občni zbor se je vršil dn^ 14ega t. m. Ker je bil društveni predsednik gosp. Emerik Mayer zadržan, otvoril je občni zbor I. podpredsednik gosp. ces. svetnik Ivan Murnik ter pozdravil navzoče. Za vojaški društveni svčt prišel je c. in kr. štabni zdravnik g. dr. Fran Stangl. Po računskem poročilu za leto 1889, katerega je prečital društveni tajnik g. Alojzij Merlak, se je društveno vodstvo potrudilo svoje domoljubne in človekoljubne dolžnosti vestno izpolniti. Badi podelitve zajutreka, kosila in večerje rekonvalescentom, kateri bodo s privoljenjem kranjske hranilnice stanovali na starem strelišči, sklenila se je pogodba z ljudsko in dijaško kuhinjo. Mesto umrlega mestnega fizika gosp. dr. Avelina Bobleka, kateri je obljubil brezplačno lečiti bolnike v rekonvalescentni hiši na starem strelišči, naprosilo je vodstvo g. dr. Roberta Prossinagg-a, kateri je ta posel tudi prevzel. Število ponudeb za brezplačno privatno oskrbovanje bolnikov in ranjencev se je pomnožilo za ponudbo predsednika metliške podružnice g. dr. Josip viteza Savinschegg-a, kateri je izjavil, da je pripravljen sprejeti dva ranjena častnika v svoje brezplačno oskrbovanje. Društvo je tudi zalogo materijala pomnožilo ter je nakupilo potrebne kirurgične inštrumente za tri sanitarne oddelke v Ljubljani, kateri stanejo 310 gld. 10 kr. Skupna vrednost zaloge materijala znaša sedaj 810 gld. 46 kr. Podpore prejelo je društvo in sicer od kranjske hranilnice 300 gld. iu od deželnega odbora kranjskega 100 gld.
Društvo je štelo v pretočenem letu 8 častne člane in 188 rednih članov; zgubilo je pa 29 udov. Vodstvu se je pa posrečilo za leto 1890 pridobiti 41 novih udov. Kakor je ravideti iz letnega računa, je bilo dohodkov 1679 gl. 64 kr. in izdatkov (vra-čunši tudi znesek 296 gl. 19 kr., kateri se je po pravilih odposlal centralnemu fondu za leto 1889) pa 941 gld. 59 kr. Koncem leta 1889 znašalo je premoženje 6738 gl. 64 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih in se je premoženje za 738 gl. 5 kr. pomnožilo. Podružnice tega društva, katerih je 17 — imele so 651 udov in premoženja 3566 gl. 4 kr. v gotovini in 95 gl. v vrednostnih papirjih. Konečno je vodstvo zahvalilo vsa civilna in vojaška oblastva, kakor tudi osebe in korporacije, katere so skrbele za blagor in napredek »rudečega križa". Ko se je letno poročilo in tudi računski zaključek odobril, odložilo je vodstvo svoj za tri leta podeljeni mu mandat in vršila se je potem nova volitev odbora, o katere izidu smo že poročali.
(Imenovanje.) Gdč. Amalija Spoljarič je imenovana za učiteljico na ces. in kr. mornarski ljudski in meščanski dekliški šoli v Pulju.
(Umrl) je g. Štefan Širok, profesor na gimnaziji v Nikolajevu na južnem Ruskem. Rodil se je v Ravnici na Goriškem ter bil nekaj nad štirideset let star. Kakor omenja »N. Soča", postal bi bil ravnatelj, ko bi bil hotel prestopiti k pravoslavju. Tega pa ni hotel storiti ter je ostal profesor in katolik. Naj v miru počiva!
(Prvi maj.) „Wiener Abendpost" je objavila naslednje : Kakor smo zvedeli, naznanjeno je načelnikom državnih podjetij, da vlada nima povoda, da bi se dne 1. maja, ki ni ne nedelja ne praznik, v njenih podjetjih ustavilo delo. Torej naj načelniki odgovore delavcem, ki bi hoteli praznovati dne 1. maja, da jim tega ne morejo dovoliti po službenih navodilih in da morajo delavci sami prevzeti odgovornost, ako svojevoljno ustavijo delo.
(Židovstvo.) Pod lem naslovom piše ,N. Soča": V tržaškem »Mattinu" je poročal neki goriški dopisnik, da bodo pri prihodnjih dopolnilnih volitvah za mestni zastop kandidovali trije židje, namreč baokir Jona, strojar Ddrfies in starinar prof. Majonica. Goriški šaljivci so dejali, da je to jako prav in da le te sreča še potrebuje Gorica, kajti bankir Jona bode denar posojal, strojar Ddrfies kože drl in stroji!, starinar Majonica pa strojene kože branil t deželnem muzeji, da bodo vedeli še pozni rodovi, kako dobro se nam je godilo pod židovskim gospodarstvom.
(Podporna dralba dobomikov lavantiiske Škofije) je te dai ratposlala poročilo in račun o svojem delovanju la leto 1889. Iz istega povzamemo sledeče podatke: Odbor pred vsem izreka, kar mu je najbolj pri sreu, ter v poročilu spomenik siuovske hvaležnosti postavlja na grob .dražbe" začetnika, očetu, pokrovitelja in največjemu dobrotniku, namreč pokojnemu kneza in škofu Jakobu Maksimilijanu. Bil je družbi zares oče; prvič, ker je 1. 1864. dal povod in navod k ustanovi prejšnje .družbe za doslužene duhovnike", koje premoženje je postalo prvi vogelni kamen dražbi, ko se je I. 1873. dražba za doslužene dahovnike razširila tudi na še služeč« duhovnike in spremenila v sedanjo .Družbo duhovnikov"; potem, ker je dražbi položil drugi vogelni kamen z ustanovno daritvijo 9850 gld., in tretjič, ker se je vseskozi zanimal za stanje družbe ter kazal posebno veselje nad njenim v resnici nenadnim lepim napredkom. Tudi knez in vladika Mihael je blage volje prevzel pokroviteljstvo družbe ter obljubil, da ji vsaki čas hoče biti zaščitnik in oče. Dražba je koncem leta 1889. štela 273 društvenikov. Umrlo je 10 udov, izmed teh je jeden dobil podporo šestkrat, jeden desetkrat, jeden štirikrat, jeden dvakrat, ostali niso prosili za isto. Družba ima na Dobrni lastno hišo, kjer adje streho dobivajo brezplačno. Društvene dobrote sta minolo leto aživala dva topličarja, razven tega je neki duhovnik škofije ljubljanske dobil stanovanje po izredno znižani ceni. V polajšanje troškov je deželni odbor vsem družbenikom v društvenem hrama bivajočim spregledal topliško in godbeno takso, ako o prihodu pri topliškemn ravnateljstvu pokažejo legitimacijo, da so udje družbe. Za podporo je lani prosilo 21 družbenikov, ki so jo tudi vsi prejeli. Razdelilo se je iste za 1720 gld. Stanje premoženja in gospodarstva koncem leta 1889. pa kaže račnn, iz katerega omenimo samo sklep: Brez omenjenega poslopja ima .Družba" imovine za 48.511 gld. 63 kr. Na novo je pristopilo 19 duhovnikov. Pristopnine se plača 50 gld. vsaj v petletnih obrokih, k temu še po 1 gld. vsako leto ali 20 gld. enkrat za vselej. Družbi načelnik je prelat msgr. Eosar.
Raznoterosti.
—	Bolne rastline po loncih. Ce se začn6 rastline po loncih osipati, so bolehne. To pa zato, ker so pokvarjene lasuate koreninice, in sicer vsUd prepičle hrane, prevelike mokrote, velike vročine, hudega mraza ali vsled česa drazega. Navadno pri-lijejo ob takih slačajih rastlini prav veliko gnojne vode. To je pa ravno slabo. Ako je kaka rastlina medla in kaže, da je bolna, naj se prst popolnoma )osuši, potem pa vzemi rastlino s prstjo vred iz onca, odkruši zunanjo prst od kepe in vsadi rastlino v nov lonec, ali pa v prejšnjega, če si ga dobro izpral. V lonec deni sveže prsti. Nove prsti bodi okoli kepe le ta kaka dva prsta na debelo, zato izberi primerno velik lonec. Kadar si že presadil, prilij dobro, a potem ne prilivaj prej, dokler ni rastlina pričela rasti, ali pa, dokler se ni prst popolnoma posušila.
—	Nov način večerne razsvetljave v šolah. Na Dunaji je pred letom izročil šolski vodja in učitelj lepopisja g. E. Bayr mestnemu magistrata na podlagi temeljitega preiskavanja nov načrt za razsvetljavo v šolah. Po tem načrta bi se šolske sobe pri večernem pouku razsvetljevale s posrednjo r i reilektirano svetlobo. Pred kratkim so po tem načrtu napravili poskušajo. Dotična iz učiteljev, tehnikov in zdravnikov sestavljena komisija je spoznala, da se pri tem načinu razsvetljave senca popolnoma odstrani, da je senca po vsej sobi jednalco-merno razširjena in da se povsem zabrani prehuda svetloba, kateri se po sedanjem neposrednem razsvetljevanji ne more v okom priti. Otroci ne morejo v luč gledati, ker je z reflektorji zakrita, vrhu tega zabranjuje tudi vročino, katere navadne 8vetiln'ce izpuhčajo. Komisija je tedaj sklenila, da se poskušnje nadaljujejo in se ta način razsvetljave za praktično uporabo kolikor mogoče popolni.
—	Koliko je jeden bilijon? Besedo bilijon je mogoče izgovoriti v dveh sekundah, napisati v desetih sekundah, ali došteti do bilijona bi ne mogel nikdo, kar se lahko dokaže. V minuti se more došteti do 160 — 170, računimo do 200. Torej doštejemo v jedni uri do 12.000, v jednem dnevu do 288.000, v jednem leta do 105,120.000. Ako bi Adam začel šteti s prvim trenotkom svojega živ--Ijenja do jednega bilijona, še davno ne bi bil dofitel do bilijona, ker za to bi potreboval nad 9512 let.
—	Znamenita najdba. Ii Pariza se poroča : Tokajšnji trgovec s hišno opravo je kupil nedavno na dražbi toaletno mizo za 25 frankov. Ko je imel mizo v svojem skladišči in jo hotel nekaj popraviti, zapatil je, da se jedna mizuiea težko odpira. Potegne jo t močjo in ostrmi, lagledavAi v! njej zavitek, v katerem so bile obligacije mesta pa-
, riškega v znesku 12.000 frankov. Trgovec je izročil najdene obligacije policiji, katera je po dolgem pre* iskavanji našla pravega posestnika. Ta je bil bogat, pred šestimi meseci umrli posestnik v Parizu, ki je vse svoje imetje blagovolil svoji vnukinji. Pokojnik je bil spravil pred desetimi leti omenjene obligacije v mizuico in pozabil ndnje. Ko jih pozneje ni mogel najti, m^nii je, da je okraden. Ovadil je stvar policiji in je razveljavil papirje, katerih številke si je bil zabilježil. Po njegovi smrti je bilo njegovo pohištvo prodano, katero je kupil neki . prekupee starine. Ta jo je zopet drugemu prodal. Tako je šla miza petim lastnikom iz roke v roko, dokler je ni dobil gori omenjeni trgovec, ki je našel pozabljen zaklad v mizi. Obligacije so sedaj last pokojnikove vnukinje.
Narodno gospodarstvo. Tisa, Krka, Ljubljanica.
(Dalje.)
Leta 1860. so se zopet lotili dela in popravili do 1. 1868. najprvo pri Cesarskem grabnu kar so opustili ali zamudili I. 1838., potem pa tadi pri Ljubljanici, a tukaj pa nekako preveč, kakor se je pozneje pokazalo. Cesarski graben so poglobili, razširili, star zidan most, ki je imel zatvornice, podrli in stavili sedanji kameniten most, kateremu pa sedaj ' oponašajo, da kolikor toliko vodo zadržuje; tedaj so se faktorji pokazali, s katerimi niso računali. No, tačas so se dolgo obotavljali, predno so tukaj most postavili. Na [)unaji nikakor niso privolili tukaj mostu, ki je vendar sitno potreben. Konečno je vendar prodrlo mnenje, da je tukaj most prepo-treben. Koliko je ta .Graben" potreben za barje, videlo se je posebno takrat, ko se je vsa Ljubljanica odtekala po mestu. Ko so bili tam delo dokončali, zajezili so Ljubljanico ta pot takoj pri izliva v Gra-dašico. Takrat, ko je bila Ljubljanica zaprta, so vse hiše po Starem trgu na obrežji kmalu prestopile proti Ljubljanici, v Ljubljani se je ponavljalo, kar so že hišniki skusili leta 1828. in pozneje, ker ni več vodna sila obrežja varovala, kajti vedeti je treba, da hiše pri Ljubljanici nimajo globoke podlage.
Voda je bila nekdaj popolnoma ua vrhu, tedaj tudi ni bilo mogoče podlage globokeje staviti itd V teh letih sicer struge po Ljnbljani niso toliko poglobili, kakor leta 1840., a iz zdravstvenih ozirov vendar preveč, izvršili pa so drugo prepotrebno delo, ua kar tudi sedaj ne bodo pozabili, ako pride zopet do dela: pri šentpeterski vojašnici so veliko prodnatega sveta iztrebili, voda je mnogo hitreje iz mesta odtekala. — A kaj so potem uganili? Dovolili so jez za tovarno pri Vodmatu, ki ob povodnjih kolikor toliko vodo zadržuje. Tudi o tem jezu so se veščaki kaj nepovoljno izrazili pri 13. vprašanji. Od leta 1868. naprej, ko je voda tekla po znižani strugi po Ljubljanici, so se pri majhni vodi prikazavali odkriti kanali, talna voda se je po mestu močno znižala, in vsako poletje je trda za dobro pitno vodo; nekateri si s tem pomagajo, da bolj na sredo Ljubljanice hodijo po pituo vodo, no, pri kraji ni za rabo. Sedaj tega ne bode treba, vodovod imamo.
Kakor smo že omenili, je delo na močvirji pod rokami rastlo, voda je po Ljubljani močno upadla, da je poletu še premajhna, a povodnji na barji niso nehale, marveč so bile veče od leta do leta. Kaj je bilo temu vzrok? Toliko rodovitnega sveta, pa vse pridelke voda uniči. Leta 1880. je komisija v to odbrana iz zastopnikov vlade, dežele, mesta in barja pod predsedstvom dr. Jožefa Koslerja posvetovala se o tej stvari ter je sestavila več vprašanj, ki se tičejo a) odpravljanja povodenj, b) osuševanja in obdelovanja močvirja*) (Dalje sledi.)
*) Ali je ljubljansko polje in za koliko je niže, kakor barje, oziroma koliko je ustje Ljubljanice nad Savo, in kaj bi se utegnilo zgoditi, ko bi ob enem bila povodenj v savskem I in ljubljanienem porečji? tega vpraSanja ne najdemo v tem j operatu. Morda bi tako vprašanje ne bilo odveč!	j
Telegrami.
Praga, 21. aprila. Zjutraj je šlo 200 štrajkujočih zidarjev Iczidanju benediktinskega samostana v Smihovu in so hoteli delavce pri delu zadržavati. Da se ne bi kalil mir, odpustil je zidarski mojster potnagače, katere je policija razpodila.
Moravsl(a Ostrova, 20. aprila. Tu je zopet mir; prijeli so več oseb. Kudarji zahtevajo osemurno delo, zvišano plačo in pomiloščenje delavcev.
Budimpešta, 20. aprila. Mestni načelnik ni dovolil dno 1. maja nameravanega delavskega obhoda, pač pa izjavil, da ne prepove ljudskega shoda.
Rim, 20. aprila. Papež je danes sprejel 6000 italijanskih romarjev ter rekel mej drugim, da moreta v Italiji biti le dva tabora, prijateljev papeža in škofov in njihovih nasprotnikov. Papež je čestital romarjem, da javno pokažejo svoje versko prepričanje in pravoljubezen do Italije.
Berolin, 21. aprila. Cesar je odpotoval v Bremen.
Madrid, 21. aprila. Na sprehajališči se je razpočila zvečer petarda in ranila mimo-gredočega človeka. Hudodelec je neznan.
Peterburg, 21. aprila. „Novoje Vremja" poroča, da bode nov gubernij Holm sestavljen iz okrajev gubernija lublinskega in sosednih gubernijev. V Holmu bode samostojni škofovski sedež.
TremenMko sporočilo.
a	>
g Cas Stanje	g g --Veter Vreme iSa; |
opazovanja I	| Ž g
. 17. u. zjut. 729 5 iT?	jzapad oblačno
19	2. n. pop. 731-3 13-2	„ „ 0 00 9. B. zveč. 733 3 9 8	_^^_
17. n. sjut. 735 7 11-4	si. vzh. jasno ,
20	2. u. pop. 736 3 18-4	, del. jasn. i 9. u. zveč. 737-5 11-a	si. s vzh. | jasno
..1...1. J..: 1.1.AO	-lo.r^n __i.nn
Prednja temperatura obeh dni lo ^", in 13-7°, za 1-6° in 4-2° nad normalom.
I>iina|ska borza.
(.Telegrafično poročilo.) 21. aprila.
Papirna renta n% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld. 70	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ , 16 * . '	88	.	80	.
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „	95	.
Papirna renta, davka prosta......101	„	06	„
Akcije avstr.-ogerske banke............944	„	—	„
Kreditne akcije ....................296 „	50	„
London • • •..........118 „	75	„.
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	„	43	„
Cesarski cekini...........5	.	64	„
Nemške marke ..........58 „	32Vi„
v bogati izberi priporoča za prihodnjo sezono (10-10)
I. kočevski domači obrt
v LJubljani, Schellenburgove ulice 4. S^ Za prekupovalce vsekako najcenejša zaloga,
(20-8)
Karoia Gianija lalogo umeuljne verenine in tkanine priporočata
I

assisrer
w	e
Dunaj, I., Seilergasse 10, Gottweigerh«f
veleČMtiti duhoTjčiDi kakor:
bandera, baldahine,
masne plašče, dalmatike, pluviale,
velume monštrance,
kelihe, kadilnice, aHame svelilnioe,
svete kipe, križeva pota,
jfrol>e, cerkvene leatenoe od
stekla in medi,
viakovratne oblike in sloga.
Na zahteranje pošiljajo se
paramenti na ogled. Skoro ICO let iroi^oti s1ot.č ob-atanrk naae ustanoTitve jamJi ra-, nc.lJiv.Bt naic trrdk«. BV llu.trovane cenike poii-Ijava breiplaino in franko.-VF
Št. 1913.
Razpis službe hišnika.
(3-1)
Za poslopje meščanske bolnišnice v Ljubljani (kresijo) je od SV. Mihaela letos naprej oddati
B -V	t)
8 prostim stanovanjem lu mcsc^^uo plaCo 5 goldinarjev.
Prošnje za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi pravico ljubljanski meščani, vložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti do L JnniJa t. 1. pri podpisanem magistratu.
dnč 16. aprila 1880.
Iidajatelj: MaUia Kelv.
Od«ovonii vrednik: IfMeii iMilk.
Tiak .Eatoliike Tiskarne" v Ljnbljani.