Hto XXXIII. Številka 98 <*eritelji: občinska konferenca SZDL ~*k*. Kranj, Radovljica, Skofja Loka rTrti« - Izdaja Časopisno podjetje »Kranj - Glavni urednik Igor Slavec OrifDvorni urednik Andrej Zalar Kranj — Na osrednji proslavi ob letošnjem dnevu armade včeraj dopoldan v kranjski vojašnici so se poleg pripadnikov planinske enote in nekdanjih borcev Prešernove brigade zbrali družbenopolitični delavci, predstavniki delovnih kolektivov iti družbenih organizacij pa drugi delovni ljudje in občani. Med svečanostjo je predstavnik ljubljanskega armadnega območja general Zupančič pohvalil delo planincev, ki so letos zasedli drugo mesto v območju, pa čestital topničarski enoti za najboljše rezultate tega rodu v območju. Med drugim je poveljnik planinske enote Spiro Niković podelil številna priznanja najzaslužnejšim pripadnikom. (S) - Foto: S. Saje Kranj, torek, 23. 12. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO taturni amaterizem v Jugoslaviji danes Privrženost, vnema, ustvarjalnost v svojo zgodovino, z njo tudi svojo kulturno dediščino, kulturno tradicijo, pojmovanje kulture. Vsaka od naših izkušenj more biti vsem drugim zanimiva in koristna le, če vnaprej spoštujemo njeno samostojnost, če si jo znamo razlagati v njeni lastni družbeni danosti. Tako različnost kulturnega amaterizma postane svojevrstno bogastvo, ki ga drug drugemu po bratsko ponujamo ne le na ogled in primerjavo, temveč tudi za uživanje. In tudi za sodelovanje. To pa seveda tudi pomeni, da ^dvodnevnem posvetovanju v Kranju so ude mci iz vseh rephlik in pokrajin izmenjali iz me o programski in organizacijski usmerie pft ljubiteljstva v kulturnih dejavnostih — m so strnili v zaključke, ki jih bodo posredn Wzvezni konferenci SZDL *reao- p*aj - Pretekli petek in soboto republika prinaša v današnji čas E£d okriljem zvezne konference V Kranju potekalo posveto-F# »Kulturni amaterizem v Ju-"iji danes«, ki je zbralo ude-iz vseh republik in pokrajin, torne delavce, ki delajo v svetih rih socialistične zveze, v zvezi mladine, samoupravnih ih skupnostih, sindikatih, > kulturnih organizacij, dru-Cilj posvetovanja je bil med-i izmenjava izkušenj o pro-i in organizacijski usmerje-Ijubiteljstva v kulturnih de-in ocena kulturnega ama-v vsaki od republik in po-ih tako celovit prerez današ-trenutka kulturnega amate- * Jugoslaviji. Jože Humer, pred-Zveze kulturnih organizacij ije je dejal, da je amaterizem iti pri nas pomembna druž-kategorija in zato velja pri-njegovi besedi, njegovim im težnjam, velja pa tudi z ■amirn drugim spregovoriti o * in široko deliti odgovornost -Posvetovanju na pot je razčle- tamaterizma v kulturnih , ki ga moramo razumeti janje in poustvarjanje vrednost brez pridobit-, Muucna, kot aktivno, organi-*° sprejemanje kulturnih vred-zjaati pa njih posredovanje in k'irjanje pogojev za kulturno živ-»Če velja za kulturo, da se v : ^cali duša naroda, velja to za ,ter»ko kulturo še posebej. Vsaka smemo biti bolj vztrajni v iskanju skupnih pogledov, v medsebojnem preverjanju odgovorov na nekatera vprašanja družbenopolitične ocene amaterizma in njegovega vraščanja v naše samoupravno družbeno življenje,« je dejal Jože Humer. Po uvodnem plenarnem zasedanju je steklo delo v treh komisijah, ki so obravnavale posamezne problemske sklope. V soboto so v posameznih komisijah strnili misli v obliki zaključkov, ki so jih udeleženci posvetovanja nato sprejeli na plenarnem zasedanju ter jih posredovali zvezni konferenci SZDL. V prvi komisiji so spregovorili o številčnosti, oblikah, vsebini in kadrih v ljubiteljski kulturni dejavnosti. Predstavniki posameznih republik in pokrajin so prispevali prerez dejavnosti in poglede na različna vprašanja. V zadnjih letih je v Nadaljevanje na 5. str. Gorenjski dogovor pripravljen in usklajen Skupščina gorenjskih občin je pretekli teden obravnavala predlog dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za prihodnje srednjeročno obdobje — Le splošne usmeritve ali konkretne zadolžitve Delegati skupščine gorenjskih občin so v četrtek na zasedanju skupščine obravnavali predlog dogovora o temeljih planov gorenjskih občin za prihodnje srednjeročno obdobje. Obravnava na skupščini je bila ena od skupnih obravnav omenjenega dokumenta, ki je bil v razpravi od marca dalje. Med pripombami, ki jih je bilo slišati v razpravi na seji in tudi med Saj - V petek, 1». decembra, so «. prostorih skupščin ^ pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacii zdru-%*a dela, KS, S/S in drugih skupnosti podpisali vrsto pomembnih "**kih dokumentov za obdobje 1981-I9£ družbeni dZ^or o ^Ijih družbenega plana občine Kranj, samoupravni sporazum o yt/ihplanov SIS. samoupravni sporazum o združevanju sredstev za ^ticije v družbene in komunalne objekte, samoupravni sporazum o sevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v *f*ticije v družbene in n—£tvoljevanje skupnin p\)treh v KSin samo-^evanju združevanjusredstev za izvajanje skupnih nalog močjuSLO m D>< * foto: M. Ajdovec mnenji, ki so se oblikovala v javni razpravi po občinah, je bila tudi ta, da je dogovor premalo konkreten in neobvezujoč. Vendar je dogovor, kakršen je te dni predložen v potrditev občinskim skupščinam posledica mnenj v javni obravnavi. Dvoje osnovnih vprašanj se je namreč pojavljalo še vse od začetka snovanja dogovora. Ali oblikovati dogovor, ki bo konkretno opredeljeval naloge, obveznosti in sredstva in bo določil tudi nosilce posameznih nalog ali pa naj bo to dogovor, ki vsebuje le skupne gorenjske naloge in usmeritve. Razprava oziroma večina v razpravi se je opredelila za drugo možnost. Tako dogovor vsebuje le tiste programe in cilje gorenjskega gospodarskega in družbenega razvoja, ki jih lahko uresničimo z medsebojnim sodelovanjem, dogovorjenimi akcijami, z usklajenimi programi in z združevanjem materialnih ter drugih možnosti. To so tiste naloge, ki so skupnega gorenjskega pomena in jih mora uresničevati vsaka občina, da se zagotovi usklajen razvoj oziroma so preobsežna, da bi jih lahko zmogla posamezna družbenopolitična skupnost. Pri tem gre za izkoriščanje naravnih bogastev, za skupna prizadevanja v gospodarjenju s prostorom, za sodelovanje pri urbanizmu, varstvu okolja, pri komunalni in drugi infrastrukturi. Gre za skladen razvoj izobraževalnega sistema, zdravstva, telesne kulture in še nekaterih drugih področij. Dogovor prinaša skupne naloge in usmeritve. Za uresničevanje z dogovorom opredeljenih nalog pa bo treba sklepati ustrezne sporazume in dogovore, v katerih bodo zapisane povsem konkretne zadolžitve, obveznosti in potrebna sredstva. L. Bogataj Produktivnost naj bo osnovno merilo V razpravi na 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije je predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Miran Potrč pri delitvi osebnih dohodkov pokazal na številne odklone od zakona o združenem delu — Merilo ne sme biti le dosežen dohodek Nepripravljenost v tozdih, da bi pripravili skupne osnove in merila za delitev po delu in rezultatih dela, miselnost v nekaterih delovnih organizacijah, kjer so dosegali nizke osebne dohodke, da naj družba ureja višino osebnih dohodkov z nekakšnimi socialnimi merili, ne pa po rezultatih dela, zahteve nekega tozda znotraj delovne organizacije, panoge ali združenja, ki slabo dela, pa hoče imeti osebne dohodke kot ostali v združevanju, ugotavljanje in delitev osebnih dohodkov le po dohodku, ne glede na pogoje, kako so jih kje ustvarili - vse to so odmiki od zakona o združenem delu, ki narekuje deliti le po delu in rezultatih dela. Vse preveč smo se pri delitvi osebnih dohodkov držali doseženega dohodka, kot edinega merila, po katerem bomo lahko določali delitev, oziroma višino osebnih dohodkov, je poudaril tovariš Potrč. Pokazalo se je, da je upoštevanje samo tega merila škodljivo za naše gospodarstvo. Kajti prav to je poganjalo mehanizem cen in v gospodarstvu povzročalo vse večjo inflacijo: vsak je iskal višji dohodek le v višjih cenah. Takšne ideje niso mogle pripeljati do pravih rezultatov, pravi tov. Potrč, kajti iz njih veje. težnja po absolutni uravnilovki in neenotno in neustrezno je tako uresničevanje zakona o združenem delu v praksi. Družbeni dogovor bo podlaga za menjanje dosedanje prakse za izračun in delitev osebnih dohodkov, kar bo prispevalo k boljšim medsebojnim odnosom. Pogoj za to pa je jasno opredeljena vsebina osnov in meril, ki jih delavci morajo vgrajevati v svoje akte. Toda ne samo v akte za delitev osebnih dohodkov, temveč tudi v plane. In nič več formul, ki bi omogočale posameznikom, da bi po formulah določali osebni dohodek v delovni organizaciji! Le po delu in po rezultatih dela! Tovariš Potrč tudi ugotavlja, da ni res, da bi bili osebni dohodki poglavitni vir za inflacijske tokove v zadnjih desetih letih. Delež sredstev za osebne dohodke se je v končni porabi in po tekočih cenah iz leta 1970 stalno zmanjševal. Tako je znašal leta 1970 približno 52 odstotkov, v letu 1976 je porastel skoraj na 54 odstotkov, letos se je pa zmanjšal na 49,5 odstotka. V zadnjih desetih letih so se sredstva za osebne dohodke povečevala samo v letih 1972, 1975 in 1976 za več, kot je porastel družbeni proizvod, v vseh ostalih sedmih letih pa je družbeni proizvod na delavca hitreje naraščal kot so rasla sredstva za osebne dohodke. Osebni dohodki so leta 1976 znašali v celotnem prihodku 9,5 odstotka, letos pa le še 8,2 odstotka, pri tem pa je čisti dohodek narasel kot delež v dohodku za približno 1,5 odstotka in več kot za 1 odstotek so narasla sredstva za razširitev materialne podlage, ki so v vseh petih letih stalno rasla, sredstva za osebne dohodke v čistem dohodku pa ves čas padala. Res pa je. da se niso osebni dohodki držali rasti produktivnosti. Bila so leta, ko produktivnost sploh ni porasla, realni osebni dohodki pa so vseeno rasli za 3 do 4 odstotke. Bila pa so seveda tudi leta, ko smo imeli visok porast produktivnosti ob realno nizki rasti osebnih dohodkov. Tako je v letih 1971 do 1976 poprečno naraščala produktivnost za 2,1 odstotka, ralni osebni dohodki pa le za 1,4 odstotka. V obdobju od 1976 do 1980 pa je produktivnost rasla za 2,2 odstotka, realni osebni dohodki pa 4e za 0,9 odstotka, tako da so naši letošnji osebni dohodki v Jugoslaviji na ravni leta 1976. Zato se moramo v bodoče veliko bolj, kot do zdaj držati rasti produktivnosti, ki naj bo eno poglavitnih meril za delitev osebnih dohodkov. D. D. DOGOVORIMO SE SKUPNE SEJE VSEH TREH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Na 6. in na 7. strani objavljamo gradivo za skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Radovljica, obenem pa tudi povzetke iz zapisnikov zadnjih ločenih sej vseh treh zborov. Delegati bodo tokrat spregovorili o nadaljnjem razvoju občine v naslednjih petih letih, o skupni razvojni poti vseh gorenjskih občin ter o planih samoupravnih interesnih skupnosti ter o prispevnih stopnjah. Na dnevnem redu je tudi še precej predlogov odlokov in poročilo o solidarnostni ^ akciji za pomoč prizadeti pobrateni občini Brus. PO JUGOSLAVIJI 60-letnica rudarske stavke Rudarji Bosne in Hercegovine so z zaključnimi manifestacijami r Tuzli proslavili 60-letnico vsesplošne stavke rudarjev v BiH in 60-letnico Husinske vstaje. Zaključne slovesnosti so se začele z razstavo fotografij in dokumentov o rudarski stavki in Husinski vstaji v delavskem domu Moša Pijade. Rudarske delegacije, med katerimi je bila tudi slovenska, so zatem položile vence na spomenike v Kreki in Husinu, medtem ko so na slovesnem zasedanju delavskega sveta »Titovih rudnikov« izročili enemu od legendarnih organizatorjev vstaje Juri Ko-roševiču odlikovanje jugoslovanske zastave z lento, s katerim ga je za revolucionarno delo odlikovalo pred sedstvo SFRJ. Režijciza tekočim trakom Zaradi energetske krize jugoslavenski proizvajalci bele tehnike sproti * prodajo vse električne štedilnike. Vendar pa bi bili lahko njihovi uspehi ogroženi zaradi ozke ga grla, ki nastaja pri proizvodnji grelnih plošč. Te med drugim delajo v cerkljanski ETI, kjer zaradi težav pri uvozu sodobne opreme niso uspeli povečati proizvodnje. Da bi izpolnili svoje pogodbene obveznosti in omogočili uresničitev plana, so se delavci odpovedali dopustu in delajo tudi vse sobote in nedelje. Za stroje pa so se vsedli tudi delavci, ki delajo v pisarn na h. Posvetitev mariborskega škofa V stolni cerkvi v Mariboru so v nedeljo popoldne posvetili in ustoličili najmlajšega škofa — ordinarija v Jugoslaviji, 44 letnega dr. Franca Krambergerja. Glavni posve-če valeč je bil nadškof Miche-le Cecchini, veleposlanik Vatikana v Beogradu, sapo svečevalca pa sta bila ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in grški škof Johann Weber. Novega mariborskega škofa je papež imenoval 4. novembra letos. Po smrti škofa dr. Maksimilijana Držečni-ka, ki je vodil škofijo domala tri desetletja, je bil poltretje leto mariborski škof kapi tu-larni vikar dr. Vekoslav Grmič. Posvetitve 60. škofa v vrsti mariborsko lavantin-skih škofov so se udeležili tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta in predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj in še nekateri drugi visoki predstavniki našega družbenopolitičnega življenja. »Jugo« 45 v prodaji Zavodi Crvena zastava bodo te dni začeli z redno dobavo novega potniškega avtomobila »jugo 45«. Novi avto bodo po tovarniški ceni 120.000 dinarjev dobili vsi kupci, ki so doslej vplačali denar za tO vozilo ali pa bodo to storili dO 3/. decembra letos. Predplačnike bo torej veljal »jugo 45« v maloprodaji 147.06H dinar ,ci. Dobava b<> tekla po enot nem spisku za vso državo, s čimer hoče Crvena zastara /amčiti, da ne bo prišlo do nepravilnosti pri prevzema nju avtomobilov. Vrstni red velja za vse. ki so vozila vplačali pri prodajnih <>rga tizacijah, ki delujejo v okvi u sinoda (Ji ena zastara JESENICE Kranjska gospodarska delegacija, ki je obiskala pobrateno občino Senta -Foto: J. Košnjek Obisk pobratene Sen te V soboto se je vrnila iz pobratenega vojvodinskega mesta Senta gospodarska delegacija Kranja, ki se je v Senti dogovarjala s tamkajšnjimi gospodarstveniki Kranj — V soboto zvečer se je vrnila v Kranj gospodarska delegacija kranjske občine, ki je bila tri dni v gosteh pri gospodarstvenikih Sente, pobratene občine v Bački v socialistični avtonomni pokrajini Vojvodini. Vodja delegacije je bil predsednik komiteja za gospodarstvo in finance kranjske skupščine Mišo Burger, v delegaciji pa so bili Franci Ekar, direktor Gorenjskega sejma, Bojan Bizjak, direktor trgovskega podjetja Elita, Tone Jereb, direktor kranjske Klavnice, Lojze Urbane, direktor Živil, Danilo Dolgan, vodja razvojne službe Iskre, in Pavle Subic, direktor Gorenjske kmetijske zadruge. Kranjska delegacija se je med drugim srečala s predsednikom občinske skupščine Senta Rozso Guila, predsednikom izvršnega sveta Tothom Horgošijem Palom in načelnikom za gospodarstvo Tari jem Jenom, ki je tudi stalno spremljal člane kranjske delegacije. V številnih sentarskih organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah so bili Kranjčani gostje v treh dneh. Kmetijski in prehrambeni del delegacije je bil v Agroindu8trijskem kombinatu Senta in njegovih temeljnih organizacijah. v trgovski organizaciji Senta, na farmi in proizvodni prganizaciji za vzgojo gob, pečurke imenovane. Zastopnik Iskre se je srečal in dogovarjal s sentarsko kovinsko in kovin-skopredelovalno industrijo, zastopnik Elite s predstavniki njihove tekstilne industrije Jedinstvo in še nekaterih organizacij združenega dela, govora pa je bilo tudi o sodelovanju na področju turizma in sejemske dejavnosti ter vezmi med občinama nasploh. Obisk delegacije v Senti gre pozitivno oceniti. Na obeh straneh je bilo pokazane obilo volje za sodelovanje, izrečene pa so bile številne pobude za konkretne oblike sodelovanja, sovlaganj in skupnega reševanja problemov, ki se pojavljajo tako v Kranju kot v Senti. Kot je dejal predsednik skupščine občine Senta na sklepnih pogovorih, mora biti sodelovanje enakopravno in realno, predvsem pa trajno, saj uveljavljanje trenutnih interesov v sodelovanju ne bo rodilo zaželenih sadov. Predstavniki Sente pošiljajo prek Glasa pozdrave delovnim ljudem in občanom Kranja ter jim želijo tudi uspešno in srečno leto 1981! J. Košnjek Dobro izhodišče za naprej Izkušnje iz poldrugega leta dela so bile na programski konferenci dobra osnova za razpravo, katerim nalogam naj socialistična zveza v prihodnje posveti največ pozornosti Tržič — Na ponedeljkovi programski seji občinske konference SZDL Tržič je predsednica Zinka Srpčič zelo objektivno ocenila delo socialistične zveze v zadnjem letu in pol. Posebej je opozorila na tri pereča vprašanja, s katerimi se najbolj množična organizacija delovnih ljudi in občanov srečuje predvsem v krajevnih skupnostih in ki bistveno vplivajo na uspešnost njenega dela. Ni nova ugotovitev, da v organih socialistične zveze delajo v glavnem vedno isti ljudje, ki se zaradi preobremenjenosti pdčasi naveličajo. Zato bo v prihodnje treba vključiti več žena. mladih in tistih občanov, ki so zaposleni zunaj tržiške občine, pa jih zato dogajanje v domačem kraju, žal, ne zanima. Večjo zavzetost za delo bi pri njih lahko dosegli med drugim tudi z bolj načrtnim in stalnim izobraževanjem. Kot frontna organizacija socialistična zveza v krajevni skupnosti le ni povsem uspela. Vanjo se premalo vkjučujejo predvsem člani zveze komunistov, tisti, ki so organizirani v združenem delu. medtem ko mladin- Uspel referendum v Begunjah Begunje - V nedeljo, 21. de« icinbra, so v krajevni skupnosti Begunje glasovali za prvi samoprispevek v krajevni skupnosti. Referendum je uspel m /.a samoprispevek je glasovalo 68 odstotkov vseh krajanov, udeležba pa je bila triindevetdeset odstotna. V naslednjih petih letih bodo zbirali denar za izgradnjo telefonskega omrežja, /a gradnjo gasilskega doma in za frizerski salon \y s. ska organizacija dokaj uspešno sodeluje pri vseh akcijah, potrebuje pa več pomoči in vodenja. Čeprav aktivnosti neke družbenopolitične organizacije ne gre ocenjevati zgolj po pogojih za delo, so ti največkrat vzrok za mrtvilo. S prostorskimi težavami se najpogosteje srečujejo prav mladi, in to v dveh največjih tržiških krajevnih skupnostih, v mestu in v Bistrici. Razprava o poročilu, ki ga je podala Zinka Srpčič, ni izzvenela zgolj v ugotavljanje, kaj je bilo v zadnjem letu in pol dobro in kaj ne. Sprevrgla se je, tako je tudi prav, v živahen pogovor o tem, katerim nalogam bo morala socialistična zveza v prihodnjem letu posvetiti še več pozornosti. Teh ni malo. NajpomembnejŠe no vsekakor priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti, na referendum za četrti občinski samoprispevek, ki bo predvidoma aprila, na Uresničevanje nalog s področja stanovanjskega gospodarstva ter na volil ve novih delegatov, ki bodo »pomladi 1982. leta zamenjali sedanje. Od izbire delegatov bo namreč veliko odvisno, ali bo delegatski sistem /;i živel v svoji funkciji Razpravljali i so opozorili tudi na nujno tesnejšo povezanost krajevne skupnosti in združenega dela prek članov zveze sindikatov, na oživitev občinske zveze prijateljev mladine in turističnega društva, hišne samo uprave ter drugih oblik dela socialistične zveze »v bazi«, na boljše delo potrošniških svetov, na vključevanje delavcev iz drugih republik v družbenopolitično delo, na organiziranje sosedske pomoči stare|šim občanom ter na nekatera druga vprašanja, bistvena za dobro delo socialistične zveze kot frontne °rWJ*asMe, H. Jelovćan Danes, 2i. decembra, ob K), uri bo seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na njej se bodo med drugim dogovarjali o organizaciji skupščine ter sistemizaciji del in nalog v njej, obravnavali bodo osnutek družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Gorenjske s kmetijskimi in živilskimi pridelki, osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za preskrbo Gorenjske, predlog za rekonstrukcijo farme Blejska blata in osnutek dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka prihodnje leto, seznanili pa se bodo tudi s predlogom za gradnjo zdravstvene šole na Jesenicah. V petek, 26. decembra, ob 17. uri bo volilno programska seja občinske konference ZSMS na Jesenicah. Po razpravi o poročilih bodo na njej razrešili dosedanje organe in izvolili nove. sprejeli pa bodo tudi program dela konference za obdobje 1980- 1982 in obravnavali predlog za spremembo statutarnih pravil konference. KRANJ Predsednik Slavko Osredkar je sklical ža četrtek, 25. decembra ob 16. uri v Kranju sejo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Člani medobčinskega sveta bodo obravnavali oceno delovanja potrošniških svetov v krajevnih skupnostih in razpravljali o rebalansu finančnega plana medobčinskega sveta za letos. Jutri, 24. decembra ob 14. uri bo v dvorani kranjske občinske skupščine posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov iz kranjske občine. Na posvetovanju bodo ocenili delo Zveze komunistov v letu 1980, obravnavali priprave na izdelovanje letnih poročil o delu, razpravljali o uresničevanju sklepov 19. zasedanja občinske konference in obravnavali priprave na oblikovanje delovnih programov za prihodnje leto. ŠK. LOKA_. V sredo, 24. decembra, bo po skupni seji vseh treh zborov, seja zbora združenega dela. Na dnevnem redu je predlog odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev za območje zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi. * L.B. Stabilizacija krči program Tudi letošnji praznik so v krajevni skupnosti Poljane proslavili z delovnimi zmagami — V prihodnjem srednjeročnem obdobju nova šola ter tovarni Termika in LTH — Veliko manj denarja za ceste Tudi letošnji krajevni praznik, ki ga v Poljanah praznujejo 19. decembra v spomin na znamenito poljansko vstajo leta 1941, ko je odšlo v partizane več kot 300 mož in fantov iz Poljanske doline, so obeležili z delovnimi uspehi. Proslava v počastitev praznika je bila v obnovljenem kulturnem domu, razen tega pa so letos postavili v Poljanah javno medkrajevno telefonsko govorilnico in uredili pokopališče. Izredno so aktivni tudi športniki, ki so uredili smučišče z vlečnico, opravljena pa je bila tudi vrsta dela pri urejanju in vzdrževanju cest ter drugih komunalnih objektov. Za ureditev javne telefonske govorilnice so svoj delež prispevale tudi LTH - TOZD Elektromotorji Poljane in sicer 50.000 dinarjev in Turistično društvo Poljane 10.000 dinarjev. S tem denarjem so pokrili polovico stroškov postavitve. Za stroške obnove kulturnega doma pa je Termika - TOZD Proizvodnja Skofja Loka prispevala 140.000 dinarjev in Obrtno podjetje Gidor Gorenja vas - Orodno kova-štvo Poljane 10.000 dinarjev. Obnova doma ni še v celoti končana zaradi zastoja pri obrtniških delih pri napeljavi centralnega ogrevanja in novih zahtev pri stenskih oblogah v dvorani, ki naj bi bila hkrati tudi akustična izolacija. V krajevni skupnosti so se dogovorili, da bodo v sodelovanju s Kino-podjetjem iz Škofje Loke. uvedli redne kinopredstave v. Poljanah. Krajani bodo primerno uredili dvorano in druge pomožne prostore. Kino podjetje pa bo kupilo dve aparaturi s pripadajočo opremo. Računajo, da bo vse urejeno do februarja prihodnje leto. Prve predstave pa naj bi bile spomladi. Najprej naj bi vrteli filme ob petkih zvečer in v nedeljo popoldne in V spomin na poljanska vstajo tn padle boret stoji »redi Poljan magoten npomenik. zvečer. Sobotni večeri pa naj bi bili rezervirani za plese, proslave in druge »žive« kulturne prireditve Že pri uresničevanju letošnjega programa so se poznali sUbUizacvT ski ukrepi, še bolj pa bo zaradi varčevalnih ukrepov potrebno skrčiti načrte za naslednje srednjeročno obdobje. Možnosti so, da bi do leta 1985 zgradili 4 razredno podružnično šolo z dvema oddelkoma vrtca Za gradnjo se že pripravlja ustrezna dokumentacija in sredstva so zagotovljena iz občinskega samoprispevka. Nadalje naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradili nove tovarne LTH in Termike. Tudi zanju sedaj pripravljajo potrebno dokumentacijo. Od več komunalnih objektov, ki naj bi jih zgradili oziroma uredili v naslednjih letih je ostala v srednjeročnem planu občinske komunalne skupnosti le obnova in asfaltiranje ceste Poljane—Javorje. Obnova in asfaltiranje ceste Lom — Zakobiljek, ceste v Predmo-stu, na Brda in krajevnih cest v Poljanah, so se umaknili iz petletke. Obstaja le še upanje, da pride * program obnova mostu v Žabji vasi in gradnja vlake-poti Predmost -Žabja vas. Že sedaj pa potekajo pripravljalna dela za razširitev telefonskega omrežja, nadaljevali bodo z obnavljanjem vodovodnega in elektro omrežja, z urejanjem avtobusnih postajališč, javne razsvetljave ter športnih igrišč ob šoli in v Predmo-stu ter regulacijo Ločilnice in Hotoveljščice. Prihodnje leto naj bi uredili tudi kamnolom in peskokop za potrebe krajevne skupnosti. Hkrati pa so že začeli pripravljati svečano praznovanje 40-obletnice Poljanske vstaje, ki bo prihodnje leto. L. Bogataj Kranjska skupščina zasedala Kranj — V sredo so se sestal, zbori kranjske občinske skupščine in s tem končali izredno delavno leto Delegati so soglašali z osnutkon sprememb in dopolnitev statua kranjske občine, sprejeli osnutke družbenega plana občine do leta 1985. osnutek resolucije o izvaja družbenega plana v prihodnjem letu in osnutek odloka o proračunu kranjske občine. Vsi osnutki so Je i javni razpravi. Vsako gospodinjstvo v občini ie prejelo posebno brošuro z gradivi za razpravo. Spreiet u bil odlok o dolžnostih in pristojnostih občinskih organov pn družbeni kontroli cen in skupnosti za cene. prav tako pa je bil v .obravnavi predlog družbenega dogovora o uresnuV vanju kadrovske politike v Sloveniji Delegati so se seznanili s problem a ,,ko gradnje mostu čez Savo in s sledicami zadnjega izpada električne energije. - ' - ----— 'MEK. 23 DECEMBRA 1980 Zakaj mimo dogovarjanja?! 3. STRAN G LAS taktevo Urbanističnega zavoda PRO-ERfVNBGA ATELJEJA Ljubljana oh-»4ka iiaai krsen, veadar ni kriitelj izvrš-1 mu. Sestavek je povzetek delegatske »pa#va ki ao ga II. trn. prejele de-*a>u skupno aejo vaeh zborov občin-Vaknsščine Skofja Loka, aklicane za 24. ■"■aker. Povzetek govori o informaciji "Haaga aveta občinske skupščine o izva-*k aaaao—pravnega sporazuma o med-*ajaik razmerjih za organiziranje in strokovne urbanistične službe in •"••aje aklepe izvršnega sveta, ki zataja Urbanistični zavod - PA Ljub-Tako kot doalej, ostajamo prepriča -1 •» smo vai aubjekti samoupravnega aaja in dogovarjanja dolini reševati tako, kot smo se pri _ scuna dogovorili, zvezi amo ae odločili za javno w—m aaae zahteve skupščini občine *dja Laka z dne 12. novembra 1980. k i ha. banski avet UZ-PA je na aeji dne 11. **aabra 1M0 ponovno obravnaval prokazana u, ki ja nastala zaradi enostran-**kdhrmiranoati javnosti v zvezi z našim y*ks»aiai delom na območju občine Mi Laka. ' aklada z zakonom o urbanističnem trzaja (Ur. list SRS št. 16/«7 z *Mai tvarni) ter na podlagi III. točke **■*» a pooblastilu strokovne delovne or-NiHL^e za opravljanje strokovnih zadev 'lakatja urbnJatfčnega planiranja je 17-naklaif i u za izdelavo osnovne ur- ?■■»*»* dokumentacije in za izvršenje urbanistične službe v občini Skofja ravni sporazum o medsebojnih aa organiziranje in vodenje ur-aluutbe, ki a ta ga dogovorila in — SO Skorja Loka in UZ-PA dne *•*• 1*78, doJoea v 1. točki naslednje: ^rtaaietieai zavod - PA Ljubljana (v irjNNjem besedilu zavod) izvršuje za Skodja Loka predvsem naslednje JJmrae naloge in opravila skladno z /Ifvaiau predpisi in družbeno verificira-* sok ume« ti. g- spremlja celovito gibanje urbani-l*W r občini in iiriem območju in merilu 'Proučuje probleme ureditve in razvoja — izdeluje in dopolnjuje prostorski - urbanistični program, urbaniatič- l**«erte in urbanistični red, — izdeluje programske osnove za "davo zazidalnih načrtov, J^. - izdeluje zazidalne načrte, v ko-*•* ae tako dogovori s posameznimi in-^**erji. i^j* - izdeluje lokacijske dokumenta- — evidentira in arhivira celotno ur-"btitao dokumentacijo, vključno z lo- ""jrilmi dokumentacijami, :"- — organizira in vodi urbanistično "•»etovalnic©, jj. - sodeluje in strokovno pomaga feojuim občinskim upravnim organom •derah a področja urbanističnega in "gaiakega planiranja.« **oje obveznosti, ki izhajajo iz cit. sa-^*Jpi«»aega sporazuma je UZ-PA v do-f-juem dolgoletnem sodelovanju s SO *•#■* Laka izpolnjeval v skladu s umo-?*aa dogovorjenimi merili in v oboje-Vsko zadovoljstvo obeh udeležencev ^bpiasiiiig« sporazuma. Ocenjujemo, ***» v več kot petnajstletnem angaži-2**» delovanju v škofjeloškem prostoru J**all sspesno. Na nase delovanje skoraj Mio aegali rnih pripomb, odnosi med jktavsiki občinske skupščine, njenimi "VAša izvsilnimi in uprsvnimi orgsni *»tadi z ostalimi koristniki prostora '---------:---na zumu jsanc opredeljena in je zato toliko bolj obvezujoča za obe strani. Izbrana pot pa je naaprotna tudi poslovni etiki. Ugotovimo lahko, da je te proti koncu lanakega leta SO Skorja Loka poverila izdelavo osnovne urbanistične'dokumentacije drugim delovnim organizacijam, kar je v nasprotju z določili zakona o urbanističnem planiranju ter določilom 1. člena zgoraj citiranega samoupravnega sporazuma. Menimo tudi, da je s sklepom o dopolnitvi sklepa o pooblastilu strokovne delovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja ns območju občine Skorja Loka (Ur. list Gorenjake št. 17 z dne 15.7.1980) bil UZ-PA postavljen v položaj, ki onemogoča enakopravno vključevanje UZ-PA v učinkovito delo pri oblikovanju urbani-nistične dokumentacije in s tem urejanju prostora na območju občine Škofje Loke, saj je navedeni predpia v nasprotju s temeljnimi načeli pozitivne zakonodaje, predvsem pa s konkretnimi določbami samoupravnega sporazuma. V omenjenem sklepu je namreč določeno, da sme izvršni svet SO Skofja Loka poveriti izdelavo urbanistične dokumentacije drugi delovni organizsciji, če tega iz »kakršnihkoli razlogov« ne more opraviti UZ-PA. Na tak način določena objektivna odgovornost UZ-PA za izpolnjevanje sprejetih obveznosti nims ustrezne zakonite podlage, v samem samoupravnem sporazumu pa je natančno določen postopek za urejanje morebitnih spornih medsebojnih vprašanj. čeprav obstajajo zakoniti pogoji, na podlagi katerih bi lahko UZ-PA uveljavljal dosledno izvrševanje samoupravnega sporazuma pri ustreznih organih in s tem svoje zakonitosti in samoupravne interese, oz. sprožil postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenega aklepa pri ustavnem sodišču SRS, se kljub temu poslužuje dogovorjenih poti, določenih s samoupravnim sporazumom. Ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih oblik in načinov reže- . vanja medsebojnih nesoglasij, v interesu obeh udeležencev v samoupravnem sporazumu kot tudi z namenom varovanja interesov občanov in krajanov Škofje Loke zahtevamo: 1. Da skupščina občine ponovno preveri zakonitost zgoraj citiranea sklepa, izvajanje samoupravnega sporazuma in celovito oceni dosedanje delovanje UZ-PA v občini ter postopanje skupščine občine in njenih organov URBANISTIČNI ZAVOD PROJEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA Kersnikova 9 V zvezi j. vašim dopisom z dne 18/11-1980 vam sporočamo, da je o zahtevi za imenovanje strokovne komiaije iz 21. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih za organizacijo in vodenje urbanistične službe razpravljalo predsedstvo Skupščine občine Skofja Loka na seji dne 24/11-1980. Po razpravi je bil sprejet SKLEP 1. Člani predsedstva so pregledali predloženo gradivo in odločili, da se o tem razpravlja na seji zborov občinske skupščine v mesecu decembru. V mesecu novembru to namreč ni bilo mogoče, ker je zahtevek s strani UZ-PA prišel prepozno in je bil dnevi red sej zborov za 24/11 in 26/11 1980 ie sestavljen. 2. Izvršni svet občinske skupščine naj pripravi za delegate občinske skupščine kompletno gradivo, ki govori o odnosu Urbanistični zavod-PA — občina ter predlaga zborom občinske skupščine za občino optimalne rešitve. Se posebej nalagamo izvršnemu svetu, da prouči pravna vprašanja, ki zadevajo omenjeni odnos TER NAČIN, KAKO BI RAZPRAVA O SPORNEM ODNOSU STEKLA TUDI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, ki jih je Urbanistični zavod — PA pokrival. Istočasno naj izvršni svet občinske skupščine PREDSTAVI TUDI POMANJKLJIVOSTI Z NASE STRANI KOT NAROČNIKA. Z vsebino sklepa je bil tov. Cerkvenik seznanjen dne 28/11-1980 na razgovoru pri predsedniku občinske skupščine. Sekretarka občinske skupščine Olga Franko Ob izpadu električne energije Dobra šola L KRANJ — Osmega decembra nekaj minut če/, četrto uro popoldne je večino Jugoslavije presenetila tema. Razpadel je elektoenergetski sistem. Vzroki presenečenja, ki je naši državi povzročilo precejšnjo Škodo, bodo Se pojasnjeni. Kranjski občinski skupščini je bilo posredovano poročilo o posledicah izpada električne energije v kranjski občini. Izpad je trajal približno dve uri in pol. minil pa ni brez posledic. Tovarniški stroji so se v večini primerov ustavili, največ Škode pa je na surovinah, ki so bile med izpadom energije v predelavi ali dodelavi. Problemi so bili pri strojni molži krav, motnje pa so bile pri prometu, ogrevanju in delovanju dvigal. Posamezniki so se znašli v »prisilni kletki« v dvigalu. Ustavile so se tudi žičnice in tudi tu je bilo potrebno reševanje. Drugje, kot ugotavlja občinski štab za civino zaščito, pa težjih problemov in nevarnosti ni bilo. Velja ugotivitev delgatov kranjske občinske skupščine, da je bil nenaden izpad električne energije dobra šola za vse. Dobro nam je odslej znano, kje so pomanjkljivosti pri pripravljenosti za takšne primere. Premalo imamo rezervnih virov električne energije, kar velja za zdravstvene ustanove, vodovodno omrežje, živilsko industrijo, ogrevanje, dvigala, žičnice itd. Ekipe za reševanje iz dvigal so številčno prešibke, saj en človek za eno stolpnico ne more vsega. Občinski štab za civilno zaščito je zadolžen, da Se naprej spremlja to problematiko in vse elemente temeljito preveri. Tudi akcija Nič nas ne sme presenetati je zato najlepša priložnost. Odlašanje z ukrepanjem je nesprejemljivo, saj bi bile kaj lahko v drugem enakem primeru posledice mnogo težje, tragične in tudi bolj boleče! j* Ravne bodo privlačna soseska stavb, zgrajena 1958. leta, Ravne 9. V njej je zdaj sedem stanovanj. Z nadzidavo ene etaže in spremembo Tržiška stanovanjska skupnost namerava v na slednjih petih letih porušiti več starih hiš na ZlZ7\T^:TolVZZT& Ravnah, nekatere posodobiti m zgraditi štiri SkUPnost pridobila šestnajst nado rr-e na pod,.gi 2i. čiena samouprav- nove stolpiče - Uresničitev zahtevnega načrta, ^^^^^^ SavSTKa^M Po katerem naj bi Ravne dobile privlačnejšo po ^.v."n_!t.i-.iJi!.med.8eb?Jne p°- dobo, je odvisna predvsem od odločitve zdru ženega dela nega sporazuma srokovna komisi,_, —, njevanje obveznosti iz medsebojne pogodbe o izdelavi novelacije urbanističnega načrta Skofja Loka, štev. 2416 z dne 28. 7. 1978 in aneksov k tej pogodbi 3. da se pri zazidalnem načrtu Reteče, ki ga je izdeial UZ-PA in izročil naročniku Krajevni skupnosti Reteče, preveri, zakaj občinski organi do danes niso obravnavali zazidalnega načrta; kljub temu, da je bil zazidalni načrt izdelan skladno s pogodbo, interesi krajevne skupnosti in programom, ki ga je potrdil izvršni svet skupščine občine 4. da se ugotovi vzroke, zaradi katerih niso bili dosedaj izdelani naslednji dokumenti: a) urbanistični načrt Železniki b) urbanistični načrt Gorenja vas c) urbanistični načrt 2iri č) urbanistični načrt Selške doline in d) urbanistični načrt Poljanske doline in na osnovi katerih je izvršni svet skupščine občine oddal v izdelavo urbanistične dokumentacije drugim nepooblaščenim organizacijam 5. da se ugotovi odgovornost udeležencev cit. samoupravnega sporazuma za nastajanje črnih gradenj v občini. K dogovorjenemu načinu razčiščevanja ,^i«»hninili ,wi«««"v. -'-lorani pri- enostrsn- Tržič — Z razvojem tržiške industrije so se delavci, ki so prihajali iz okoliških vasi, naseljevali največ na Ravnah. Od tod tudi Se danes pogosto uporabljen izraz »na fabrki. Podobno skromni kot njihovi zaslužki so bila tudi stanovanja, v katerih so se stiskale številne družine. Večina teh hiš, nekatere so stare celo sto ali več let, še stoji. Družbena last so, vendar pa družba vanje ni dosti vlagala. Se niti splačalo ne bi. Stara in nesodobna stanovanja, vseh je 43, bi bilo najpametneje in najceneje porušiti ter na njihovem mestu zgraditi nova. Kajti za današnje pojme so le zasilna prebivališča, brez kopalnic, s stranišči največkrat zunaj, z neštetokrat predeljenimi stenami, na pol podrtimi lesenimi Supami in skromnimi vrtički. Skratka, resnično neugledna podoba. Načrt za posodobitev tega dela Raven pri občinski stanovanjski skupnosti že nekaj časa obstaja. Uresničitev je predvidena v novem srednjeročnem obdobju. Najprej, že v prihodnjem letu, bo prišla »v obdelavo« ena novejših Vez med šolo in prakso t a^ST?P^tmU n*Clnu r«*i*cevanja O v. ...------ar~— — medsebojnih odnosov smo primorani ori iS ŠtuHHt»m ■*%+*." ta ~ MM« >•><» .tali« «■ p~k. .™i.ta» ta»»«w tato^*,..^?., '«y»e soaeiovanje med šolo in Drakso "onh sto|p,fth z««'« bosta s* d» občinam. čemer nam je bila povzročena v»iIl. ... odnosih med- vsestranska škoda. ^ Ve,lka K«»nj - Ni še dolgo, ko smo vninik,o * ^ xu -«^..^~..ta sr^rtatii ^Tč^SSs: raaja prihaja do vse po-^nja nezadovoljstva nad m strani predstavnikov občin-_ -mm katero pa mi nismo in ne M\ odgovorni v taki meri. kot ^iTačMasaVi- k«* pa se predstavniki S*eW "poslužujejo medsebojno do-S7h rZuTki je vodilo v naši samo »»I^J^aJistJenl družbi in temelji na ***Qt ^edoebojnega dogovarjanja m V našem primeru pa je ta samoupravnem epora- ----... IUUCB/U presega'obseg dela strokovne komisije iz 21. člena samoupravnega sporazuma (arbitraža pogodbenih obveznosti), menimo, da naj bi bila komisija sestavljena tako, da bo mogoče obravnavati kompleksnost nastale problematike. Delavski svet UZ-PA naproša predsednika skupščine občine, da uvrsti ta zahtevek v dnevni red seje skupščine v mesecu novembru in kopijo tega zahtevka priloži skupščinskemu gradivu. Jezikovno razsodišče (4) Sredina »Dne 18 novembra 1980 je bila na televiziji v dnevniku beseda »radina uporabljena sedemkrat v zvezah kot ,XY je zrasel iz delavske »edine' dne 24. novembra 1980 pa na posvetovanju pisateljev petin--^desetkrat v zvezah kot .knjižna sredina', jezik posamezne sredine' spodobno. Kaj pravite?« Posebno v sorodnih jezikih so pogoste besede s podobnim ah celo *akim zapiaom ali izgovorom, vendar imajo lahko v posameznih Jenkih različen pomen. Taka je tudi beseda aredina. V slovenščini pomeni resnično tredjna arediaee, na primer »iz sredine zemlje«, »aritmetična sredina ued tri in sedem je pet«, »v francoskem parlamentu je ob levici in desnici še sredina«, »sredina mesta je gosteje naseljena kakor pred- 31*VJsrbohrvaščini ima ta beseda tudi še pomen okolje, okolica, na ?rimer »momak iz naše sredine«. In nrav ta srbohrvaška sredina se je zaradi premajhne pazljivosti «li Drevelike komodnosti piscev in govorcev preselila tudi k nam in postaja vsemogočna in vsepomenska, na primer »meščanska sredina je iruračna od delavske«. Brez premisleka govorimo in pišemo »Pisatelj Uiema iz svoje sredine«, ko gre vendar za dtužbo, okolico, skupnost, rumere iz katerih zajema, »Pri nas je ugodna delovna sredina«, ko np za delovne motnosti ali delovno ozračje ali okoliščine za delo. borimo in pišemo »o periferni sredini učiteljev«, ko mislimo na ičitelie ki delajo'na podeželju ali na mestnem obrobju, govorimo in Dilemo o »jeziku posamezne sredine«, ko gre vendar za jezik posamez-nesTižaroi«t narodnosti, skupine, skupnosti, območja, področ-a okoli« okolice, okoliša, pokrajine, dežele, države ... Beaeda aredina v tem pomenu torej v slovenščini ni potrebna, likovno razsodišče sekcije Slovenščina v javnosti pri RK SZDL je U te«a tedna prejelo 24 prijav neodgovornega jezikovnega ravnanja: zmed njih bo izbralo najhujše, jih obravnavalo in o njih izreklo Mnenje. ustanove in organiza-oge in pobude za Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustai tia* ki iim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predla .„ ta rmA-.tl likovno izražanje pošljejo na naslov: Sekcija »Slovenščina v javnVLti« Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. H javnosti«, C0mDober8slovenski jezik naj bo naša skuona skrb! ne pa kot s študijem pridobljen urejen pogled na delo, ki ga sposoben organizator z matematično natančnostjo, s predvidevanji akcij in smeri povezuje v celoto, zaporedje, hierarhijo. V zadnjem obdobju je prav zaradi teh spoznanj študij organizacijskih ved postal nepogrešljiv in zanimiv tako za strokovnjaka, ki delo organizira, kot za družbo, ki si neorganiziranega ali slabo organiziranega dela ne more in ne sme privoščiti. Pomemben korak na tem področju je naredila Visoka šola za organizacijo dela v Kranju, ki si je v minulih letih kljub številnim pre-prekam izborila svoje mesto. S pravilno zastavljenim programom je postala organizacija, ki povezuje teoretična in praktična znanja študentov, oziroma delavcev, ki izobražuje za delo, kakršno terja sedanja stopnja razvoja družbenoekonomskih odnosov. Da pa bi šola sklenila še trdnejše sodelovanje s prakso, da bi omogočila nadgradnjo delavčevih znanj, je v tem šolskem letu razpisala magi-sterski študij organizacijskih ved na štirih področjih; organizacija proizvodnje, integralno upravljanje kakovosti, vrednotenje dela ter na kadrovskoizobraževalnem področju. Vpisalo se je devetdeset slušateljev z raznih koncev Slovenije, ki so študij na tretji stopnji sprejeli ne le kot dobrodošlo novost, ampak tudi nujnost. Magisterski študij je zasnovan na skupnem in usmeritvenem programu ter na pripravi magisterskega dela. Skupni program je enoten za vsa študijska področja in obsega štiri predmete. Dva sta, glede na smer študija, izbirna. Za predmet »družbena lastnina kot temelj družbenoekonomskih odnosov v združenem delu« se je odločila polovica slušateljev in ga pred kratkim, razen nekaj izjem, že uspešno obvladala. Nosilec predmeta je Roman Albreht, redni profesor na Visoki Soli za organizacijo dela in pred- Slovenije, ki je v petek popoldne skupaj z dekanom šole Janezom Svetino novinarje seznanil z načinom obravnavanja teme in s pomenom študija na tretji stopnji. Ta namreč slušateljev ne sili le k študiju literature, ampak predvsem k raziskovanju in iskanju boljših praktičnih rešitev v okoljih, kjer delajo. Zato je koristen tako za posameznike, bodoče magistre, kot za družbo. Ob tej priliki je dekan Janez Svetina opozoril tudi na zbornik Organiziranje v funkciji samoupravnega združenega dela, ki ga je izdala Visoka šola za organizacioj dela na osnovi referatov s prvega simpozija organizacijskih znanosti na to temo. ki je bil lani v Kranju. Zbornik je dragocen pripomoček za vse jugoslovanske organizatorje dela, za nadaljnja raziskovanja na tem področju in za uveljavitev vede sploh. H. Jelovčan ,. -------~~ r* * selila prebivalce s Proletarske 14, 15, 17 in 19. Predračun za gradbena in obrtna dela znaša 12 milijonov dinarjev, kotlovnica, ki jo bodo postavili ob stavbi, pa bo stala 3,2 milijona dinarjev. Ogrevala bo lahko tudi vsa kasneje grajena družbena stanovanja na Ravnah. Trgovina v pritličju objekta bo prerasla v sodobno samopostrežnico. S preselitvijo stanovulcev in rušitvijo Štirih starih hiš bo sproščen prostor za gradnjo dveh stolpičev ter za speljavo ceste v ravni črti. Nekako hkrati pa bo stanovanjska skupnost pristopila še k preureditvi novejših stavb Ravne 4, 5, 6 in 7, v katerih bo dobila dodatnih dvanajst mansardnih stanovanj. V drugi oziroma tretji etapi prenove Raven so predvidena rušenja objektov na Proletarski cesti 7, 9, 11 in 13 ter na Ravnah, 13. 14, 15, 16 in 17. Izginile bodo tudi neugledne lesene šupe, drvarnice ter vrtički, _ v itolpičih. Zrasla bosta še dva. Skupaj bodo torej štirje; v vsakem bo po 24 stanovanj. Z izgradnjo skupnega zaklonišča, igrišč in parkirišč bodo Ravne dobile povsem drugačno, privlačnejšo podobo. Celoten načrt bo sklenjen predvidoma v 1984. letu. Glede na strukturo sedanjih stanovalcev — prevladujejo starejši občani in delavci z nižjimi osebnimi dohodki — bodo stanovanja v glavnem manjša, primerna za prosilce s solidarnostne liste pa tudi za organizacije združenega dela, ki jih bodo odkupile za svoje delavce. Do spomladi bo stanovanjska skupnost skušala dobiti vsa potrebna soglasja in dokumentacijo za rušenja, prenovo in gradnjo novih stanovanj na Ravnah. Financirala jo bo iz sredstev solidarnosti, ki se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zbirala predvidoma v višini 1,30 odstotka iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih in iz 1,15-od-stotne stopnje združenih sredstev za gradnjo družbenih stanovanj, če jo bo združeno delo seveda sprejelo. H. Jelovčan Večina slušateljev ie nrorim t -i nomskih odnosov v zdruTnL J^i T la°tmna **t temelj družbeno,*:,, tretji stopnji Visoke šole IaT>r«nLT' V sktpni Pro^am ***dija na Foto: H. J. He za »rganuacijo dela v Kranju, že obvladale. " Na olje se čaka še dober teden Jeseni, v času največjega povpraševanja po kurilnem olju in najdaljših vrstah pred plinarnami, smo zastavili vprašanja o preskrbi s tema dvema energetskima surovinama Petrolu in Istra Benzu. Petrol je odgovoril takoj, medtem ko smo na odgovor Iskra Benza čakali precej časa in morda odgovori ne bodo več najbolj aktualni. Ker pa je v njih govora tudi o načrtih za prihodnje leto, bodo najbrž za bralce prav tako zanimivi. »Kako ocenjujete preskrbo Gorenjske s plinom za gospodinjstva in kurilnim oljem?« PETROL: »Preskrbo Gorenjske s kurilnim oljem lahko ocenjujemo kot zadovoljivo ob upoštevanju energetske problematike s katero se srečuje celotna Jugoslavija. Izredno visoka cena surove nafte na svetovnem trgu, ki jo spremlja spopad med dvema velikima izvoznicama nafte, plačilna bilanca Jugoslavije, ki je prav zaradi vse višjih cen nafte preveč obremenjena in ne nazadnje močna odvisnost nase države od uvoza nafte s klirinškega in konvertibilnega področja. pogojuje manjši uvoz nafte, kar ima za posledico manj naftnih derivatov na trgu. Zato mora biti tudi poraba manjša.« ISTRA BENZ: »Menimo, da je oskrba Gorenjske prek naše enote v Medvodah dobra in ni čutiti pomanjkanja. Prepoved prodaje kurilnega olja prek leta, ter pričakovano povišanje cen pa je povzročilo zmedo pri potrošnikih in dolge spiske čakajočih. Ker nafte primanjkuje, tudi rafinerije niso mogle zagotoviti dovolj količin. Kljub temu smo mi in Petrol uspeli dostaviti po 1.500 litrov olja vsem naročnikom in nekaj časa ga že vozimo tudi tistim, ki so ga naročili kasneje. Letos smo prodali za 15 odstotkov manj kurilnega olja kot lani. če pa pogledamo z druge strani pa lahko vidimo, da je poraba tega derivata v Sloveniji še vedno zelo velika. Kakšna pa je oskrbljenost Gorenjske s plinom za gospodinjstva ne moremo ocenjavati, ker oskrba s plinom ni naša zadolžitev. Ker pa smo razen drugih, tudi mi dobavitelji plina butan-propan plinarnam in drugim večjim porabnikom in ker se ukvarjamo z maloprodajo plina na koprskem področju, nam je splošna problematika oskrbe znana. Količina plina, ki je na razpolago tržišču, je odvisna od količine predelane surove nafte v rafinerijah« INA. Rafinerija Reka, ki oskrbuje z naftnimi derivati pretežni del Slovenije, je letos imela izredno veliko težav, saj predeluje izključno nafto s lesno surovino Pri Gozdnem gospodarstvu na Bledu se trudijo, da bi zadržali za proizvodnjo čimveč lesa — Modernizirati proizvodnjo, ker je mehanizacija precej zastarela — Precej gozdov v zasebni lasti Bled — Gozdno gospodarstvo Bled zaposluje 550 delavcev, ki so organizirani v petih temeljnih organizacijah združenega dela, od tega v treh gospodarskih temeljnih organizacijah: Bohinj. Bled-Pokljuka in Jesenice, v temeljni organizaciji kooperantov zasebnih gozdov, v temeljni organizaciji gozdno avto-prevozništvo in mehanične delavnice, v temeljni organizaciji Gozdno gospodarstvo in v delovni skupnosti skupnih služb. Gozdno gospodarstvo Bled gospodari z gozdovi na blejskem gospodarskem področju, ki pokriva ozemlje občin Radovljica in Jesenice. To je najmanjše gozdno gospodarstvo v Sloveniji. V zasebni lasti je polovica gozdov, med 5.500 lastniki gozdov je okoli 1.500 takšnih, ki imajo status kmeta, 1.300 od njih pa je članov temeljne organizacije kooperantov, ki združuje tudi 57 delavcev. V Gozdnem gospodarstvu Bled so v zadnjih letih povečali proizvodnjo in produktivnost, pri tem pa v desetih letih zmanjšali število zaposlenih za 60. To jim je uspelo z uvajanjem mehanizacije, obenem pa so izboljšali življenjske pogoje delavcev, kar je bilo nujno zaradi stalnega pomanjkanja gozdnih delavcev. Tako se v Gozdnem gospodarstvu kot tudi znotraj sestavljene organizacije GLG trudijo, da bi dosegli dohodkovno povezanost od kubika do končnega izdelka na trgu, vendar je še precej težav. Velik problem gospodarjenja v zasebnem sektorju je premajhna navezanost zasebnih lastnikov gozdov na gozdove, tudi premajhna odvisnost teh lastnikov do gozdov, po drugi strani pa razne špekulacije lastnikov in odtujevanje lesa. Ta problem pa zasluži v prihodnje vso družbenopolitično pozornost in ukrepanje. Od zasebnikov odhaja les tudi po črnih kanalih, predvsem v druge republike. S tem pa se izognejo tudi raznim dajatvam. Družbeni nadzor je premalo učinkovit, tisti kmetje pa, ki se zakona držijo, so nejevoljni, ker so v neenakopravnem položaju. Ta problem bodo morali vsekakor čimprej rešiti, saj proizvodnji primanjkuje tako dobre in kvalitetne domače surovine. Pri Gozdnem gospodarstvu imajo težave tudi z mehanizacijo, ki je domala vse tuja in že precej izrabljena, ustrezne domače proizvodnje pa ni. j) g konvertibilnega področja in so jc; poviševanja cen in s tem povezane pomanjkanje deviz še posebej pestila. Druga plat. ko jo je potrebno pogledati, je potrošnja. Potrošnja v industriji je enakomerna in odvisna od tehnološkega postopka in jo je težko brez težkih posledic zmanjšati. Drugače je pri široki potrošnji. Ko se je podražil bencin, so ljudje začeli poganjati avtomobile na plin se je poraba občutno povečala. Zato pogosto promanjkuje plina v jeklenkah.« »Kakšne so napovedi glede preskrbe?« PETROL: »Vse napovedi, kakšna bo preskrba s kurilnim oljem še to zimo in prihodnjo kurilno sezono, so vezana na količino uvožene surove nafte in posredno tudi na ceno nafte na svetovnem trgu. Vsekakor pa bo treba z domačimi energetskimi viri zadovoljiti čimširši krog potrošnikov. To popomeni, da bo marsikje treba preiti na druga kuriva. ISTRA BENZ: »Po napovedih reške rafinerije je pričakovati boljšo oskrbljenost potrošnikov s plinom in kurilnim oljem, če bo dovolj surove nafte. V prvi polovici leta bo namreč začela na Reki delati nova proizvodna linija s pomočjo katere bodo iz enake količine surove nafte pridobili več višjih derivatov in plina kot doslej.« »Kaj ste pri vašem podjetju storili za boljšo oskrbo potrošnikov?« PETROL: »Pri nas, ki pa nismo edini oskrbovalec Gorenjske z naftnimi derivati, smo ob pomanjkanju kurilnega olja skušali problem rešiti tako, da smo vsem naročnikom najprej dobavili enake količine, skratka poskrbeli smo za enakomerno oskrbo. Zaradi hitrejše dostave pa smo na bencinskem servisu v Radovljici dogradili polnilnico avtocistern. Od tam raz-važamo olje po Gorenjski višje od Kranja, kupce v spodnjem delu pa oskrbujemo iz našega skladišča v Zalogu. S tem smo bistveno skrajšali rok dostave.« »Kje lahko kupci naročijo kurilno olje in kakšna je čakalna doba?« PETROL: »Naročila kupcev od Naklega do meje sprejema bencinski servis Radovljica, naročila kupcev iz Kranja do Medvod ter Poljanske in Selške doline pa sprejema skladišče Zalog pri Ljubljani. Čakalna doba je v Radovljici približno 5 in v Zalogu 10 dni.« ISTRA BENZ: »Kupci lahko naročijo kurilno olje pri naši enoti v Medvodah. Praviloma ga bodo dobili v enem tednu. Praviloma pravimo zato, ker zaradi omejenih količin ne moremo ustvariti zalog. Odvisni smo od sprotnih dobav iz rafinerije, ki pa lahko zaradi najrazličnejših ovir nekoliko zakasnijo.« I. Slavec L. Bogataj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Proizvodna in delovna praksa Organizacije združenega dela čaka obi'ica nalog pri urejanju proizvodne in delovne prakse. Njihovo delo je opredeljeno v zakonu o usmerjenem izobraževanju. Gre za zahtevne naloge, ki jih bodo najbrž v začetku spremljale otroške bolezni - kakor vsako novost. Prav tako pa je tudi jasno, da bodo težave manjše ob boljši pripravljenosti. Zato je odbor za kadre pri medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko junija letos sklenil, da se delovnim organizacijam s področja gospodarstva pošlje anketa. Njen osnovni cilj je bil, da se praktično pregleda pripravljenost na tem področju in obenem razkrijejo nekatere nejasnosti in problemi, ki jih čutijo bodoči izvajalci te dejavnosti. Pri zasnovi in obdelavi ankete je sodelovala tudi strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Anketa je zajela 172 gospodarskih OZD v vseh petih gorenjskih občinah. Odzvalo se je 105 organizacij ali 61 odstotkov Anketa je ponudila nekaj odgovorov in odprla veliko vprašanj, ki izvirajo iz neposredne nrakse Prav ta vprašanja bo treba temeljito pretresti, saj opozarjajo na številne g£»gfMtg ►v^o morali razčistiti že pred začetkom. Za nagraje- J .. y .-i rt ■„<■■». vanje učencev po delu mnogo organizacij meni, da bi moral biti kot izhodišče delež povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji ali določen delež vrednosti delokroga, kjer bo učenec delal. Za nagrajevanje po rezultatih dela oziroma posameznikovega delovnega prispevka nekateri menijo, da ne bo praktično izvedljivo ali pa to izrecno odklanjajo. Večina predlaga modele, ki jih najbrž uporabljajo pri ugotavljanju delovnih rezultatov za delavce. Razvidna je želja, da bi se morali za temeljno rešitev dogovoriti enotno na republiški ravni, pri čemer bi bila konkretna razmišljanja OZD le pripomoček pri sestavi takega predloga. Na vprašanje, iz katerega vira naj bi bila sredstva za nagrajevanje učencev, so organizacije združenega dela v nasprotju s pričakovanji zapisale različne predloge: od dohodka TOZD oziroma delovne organizacije, materialnih stroškov, namenskih sredstev za izobraževanje do združenih sredstev za štipendiranje ki se zbirajo v občini tid. Mnenja so raznovrstnu. zato bo tudi pri tem treba poiskati enotne rešitve Posebno težo ima stališče nekaterih, da na žalost še ni konkretnih programov, zato je izpolnjevanje ankete tvegano oziroma preuranjeno. Anketa je razgrnila kopico vprašanj: kako bo urejeno zavarovan jeza primere nezgod pri delu; ali bodo v določenih primerih potrebni zdravstveni pregledi in kdo bo kril stroške; ah bo nujno treba sprejeti lastne štipendiste čeravno ne bo potrjenih pogojev za izvedbo prakse ah bo tedaj treba povrniti del stroškov OZD ki bo takega Stipendista imela na praksi itd Zbrani podatki pričajo, da je pripravljenost za sprejemanje učencev zadovoljiva in da bo verjetno Le, ?J?io Ha*? Vk,JU',ti ce,otno ^racijo. Mnogi tožijo da je seznanjenost OZD s tem področjem presaba, kar pomeni, da bo treba pospešiti priprave s seminarji, pnročn.k. ali čem podobnim Vendar pa v tej fazi ne gre več predstavljati splošnih opredelitev ampak ja treba začrtati konkretne programe i. docela praktičnimi rešitvami. ....... V;L Franc Belčič .J teaSBj '91 \\l 1 J-U-U bil.. Elektroenergetska bilanca 1981 Potrebe skoraj v celoti pokrite Prihodnje leto bomo proizvedli dovolj energije doma, če bo dovolj padavin — Največji odjemalci ne povečujejo porabe - Veča se poraba v gospodinjstvih — Bilanca v drugem polletju je odvisna od jedrske centrale Če bodo obveljale številke, za katere so se v okviru elektroenergetske bilance Slovenije izrekli v samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, bomo s skupno 8620 milijoni kilovatnih ur električne energije leta 1981 skoraj v celoti pokrili republiške potrebe. V vsem letu bo namreč ostalo nepokritih samo 59 milijonov kilovatnih ur električne energije. Točneje rečeno, toliko energije bo zmanjkalo za pokritje slovenskih potreb v prvih mesecih prihodnjega leta. Omenjenih 8820 milijonov kolovatnih ur pomeni za 6,6 odstotka večjo porabo od letošnje. Ob tem se zastavlja vprašanje, če je k bilanco napovedano povečanje porabe ustrezno. Na prvi pogled se zdi, da je predvideno povečanje preveliko. V zadnjih petih letih so namreč skupne potrebe naraščale za 5,7 odstotka letno v poprečju. Omeniti je treba, da v zadnjih petih letih neposredni odjemalci, ki porabijo četrtino elektrike v republiki, niso povečali proizvodnih zmogljivosti in zato tudi porabe elekrtike ne. Vendar prav za omenjene odjemalce računajo prihodnje leto kar 7,8 odstotka večjo porabo kot letos. Ob tem je njihova poraba v zadnjih petih letih rasla v poprečju za 2,7 odstotka letno. Ne brez zadrege so se načrtovalci pri potrebah distribucije za prihodnje leto odločili za skupno 6198 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za 6,2 odstotka več, ko bo po oceni znašala letošnja količina. Povedati pa je treba, da je bila v distribuciji v zadnjih petih letih 7,2 odstotna rast porabe. Posebno velik skok je bil minulo zimo, ko se je izraziteje pokazalo preusmerjanje gospodinjstev na električno ogrevanje - kot posle- dica pomanjkanja drugih goriv. Na podlagi teh podatkov so napovedi po rasti porabe realne. V kolikšni meri bo elektroenergetska bilanca Slovenije v prihodnjem letu uresničena bo seveda odvisno od količine da vin in s tem od motnosti v„ nih elektrarn, od zanealjivosti naprav oziroma od števila v elektroenergetskom sistem seveda v veliki meri tudi kako bo največja termoe.. na v Sloveniji - Šoštanj ljena s premogom. Glede Kavga sedaj ne kaze slabo, saj bo namesto pričakovanih 666.964 ton zaloge lignita ob koncu leta 1966. po napovedih velenjskega rudnika na elektrarniški desomn 700.000 ton lignita. V drugi polovici prihsdajajs leta pa bo uresničitev bilanc« odvisna od nove jedrske centrala. Če bi v njej ne šlo vse pe sreči, ki sicer oskrbljenost ne ogro-žena takoj, temveč bi se posledice čutile v zimi leta 1981/81. Če bi namreč JE Krško ne megla proizvesti pričakovanih kodeui - 688 milijonov kilovatnih ur, bi morala manjkajoče kalRImi nadomestiti med tem termoelektrarna Šoštanj in po kuri ti aa prihodnjo zimo namenjeni del dragocenih zalog lignita. Da bi se izognili redukcijam is občasnim težavam pri preskrbi z električno energijo, bomo morali nekaj elektrike tudi uvažiti. Z uvozom sicer samoupravne interesna skupnost ne računa; ko- ,f ristne pa bodo izmenjave dok mL trične energije z drugimi drta-vani na podlagi kompenzadi Mi bi torej pošiljali enenriio tujino, kadar bi imeli presc ko pa nam bi jo primanjko^ je bodo tudi partnerji vr Kot zadnja rezerva pa so sko-parni agregati v TrbovKakl in Brestanici. w L. Bogataj 14 Pohvaliti izvozne dosežke velja V Iskri Široka potrošnja proizvodnja nekoliko pod planom — Izvoz je dosegel vrednost 15,53 milijona dolarjev — Vse več težav zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, kar daj* slabe obete za letni rezultat Ran v ****** i WM o4#s . H i i ■ li n o otBUie, ffitšifgvA etfest Poslovanje delovne organizacije Iskra Široka potrošnja, ki ima sedež Skofji Loki, je bilo v prvih devetih mesecih zadovoljivo. Iz dneva v dan večje težave zaradi domačega ali uvoženega repromateriala pa že negativno vplivajo na gospodarske rezultate in zato najbrž letni poslovni rezultat ne bo enak devetmesečnemu. Plan so si letos v široki potrošnji smelo zastavili. Čeprav so naredili za H odstotkov več kot lani v enakem času, so letni plan uresničili 67,5 odstotno. Največjo rast proizvodnje so imeli v Pržanu. tri četrtine letnega plana pa so presegli v Iskri na Vrhniki in v Železnikih. Ob manjši proizvodnji je tudi prodaja pesi planom. V primerjavi z devetimi lanskimi meseci je bila za 16.7 odstotka višja, v ddV za 10 odstotkov pod planom >labo je potekala prodaju tudi med temeljnimi organizacijami /notraj delovne organizacije. Pohvaliti pa velja izvoze dosežke. Čeprav niso pOVM enaki načrtovanim. V devetih mesecih so dosegli slabih 71 odstotkov plana, so v primerjavi z lani za 27 odstotkov višji. To pa pomeni, da so do konca septembra prodali na tuja tržišča za 15,53 milijona dolarjev izdelkov. Uvoz pa je rastel skoraj za polovico počasneje in so tako dosegli 90 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom, kar je za 9 odstotkov bolje kot lani. Zanimivo je, da imajo kar S temeljne organizacije izvoz večji od uvoza. Med njimi s 171,5 odstotka pokrivanja izstopa idrijska Montaža, vendar pa imajo ob tem pri TOZD uvoz večji od izvoza. Celotni prihodek, doseže v e-ve,tih .mesecih, je za četrtin- <• kot v.enakem času lani.-eaai..i-J»ta porasla tudi dohodek in čisti dohodek. Akumulacija je za tretjino večja- Zaustavljeno je tudi pretirano U-poslovanje, saj je bilo ob konci septembra 1.2 odstotka več zaposlenih kot pred letom dni. Plan so ti 4 odstotka prekoračili le na Vrhniki, v drugih temeljnih organizacijah p* se število zaposlenih giblje v predvidenih okvirih. Planirani osebni dohodki, razen v Vrhniki, še niso doseženi v nobeni temeljni organizaciji in s poprečnim osebnim dohodkom 7.367 dinarjev je Iskra široka potrošnja na petem mestu v sestavljeni organizaciji Iskra. L. B. Pojasnilo Skofja Loka - Temeljna nizacija Združenega dela Mest_ ki iz Škofje Loke v sestavi M< industrije Gorenjske nas je o! stila, da je prišlo v sporazumi poslovnem sodelovanju in delil dela med gorenjskimi klavnicami, ki so ga podpisali na medobčinski Gospodarski zbornici za Gorenjsko, do nenamerne pomote v besedilu 5. člena, ki govori o klavnici in predelovalnem obratu v Skofji Loki. Besedilo sporazuma se pravilno glasi, da klavnica v Skofji Loki ustreza osnovnim tehničnim in sanitarnim prepisom in jo bo treba Ve sprotno vzdržavati. Klavnica bo imela še naprej izvozni položaj. Z večjo izkoriščenostjo zmogljivosti bo mogoče letno skupaj s triiskim obratom zaklati 45.000 prašičev in 15 000 govedi. Sedanji predelovalni i obrat v Skofji Loki pa bo po izgrad-nji skupne predelovalnice* ukinjen j Delavci bodo premesšeoi v#kupao -,redelovalniw! . ,7 <-•»» bia, nekaj je zastarelega, nepri-rjbega, nekaj je v samem vrhu P» estetskih vrednosti. Zato mi-g. da v kulturnem amaterizmu P"o odlično vidimo, kje smo. Pao smo uspeli, kam težimo v £y»rj. Čeprav kulturni amateri-U ni enako razvit v vseh krajih, v P" republikah, smo v glavnem J2*o zadovoljni z njegovo množič-C*M številnimi društvi, pisanostjo Fftenke kulturne dejavnosti. LM so bistvene razlike med r*Ulkami? 'o. In ne samo v oblikah delo-ki ho v p ni M. Volčjak ustvarjalnostjo. Zato bo treba razvijati nove oblike in modele kulturne amaterske ustvarjalnosti in razviti nove estetske in družbena merila vrednotenja vsakega amaterskega kulturnega dela. V drugi komisiji so spregovorili o medrepubliško pokrajinskem kulturnem sodelovanju, čigar spodbuda je posvetovanje že samo po sebi. Premalo se poznamo, preveč smo se usmerjali na manifestacije, v prvi vrsti pa je interesantna vsebina, ki omogoča sodelovanje. Kultura mora postati sestavni del in stalni spremljevalec družbenoekonomskega razvoja naše družbe v celoti. Tretja komisija pa je obravnavala samoupravno organiziranost amaterjev, razmerja med amatersko in poklicno sfero v kulturi ter amaterizem in sredstva javnega obveščanja. Kultura je bistvena dimenzija samoupravljanja in samoupravljanje je v bistvu kulturno dejanje, kar predstavlja praktično potrebo za nenehne družbene napore, da morejo delovni ljudje in krajana lahko množično izražati svoje kulturne potrebe in interese ter uživati kulturne dobrine. To pa je seveda istočasno predpogoj za ukinjanje delitve kulture na profesionalno in amatersko, saj je kultura ena, nedeljiva.- V tem okviru imajo tudi sredstva javnega obveščanja pomembno vlogo, v propagiranju amaterizma in kulture nasploh. M. Volčjak r FILM EMANUELA Ta teden pri nas vrtijo Ema-nuelo, erotični film, ki vzbuja veliko pozornost. Ta, francoska, »verzija« Emanuele slovi po drznih prizorih, sicer že znanem, a tokrat vendarle nekoliko drugačnem »bohemskem« vzdušju in pa, seveda, po očarljivih lepoticah. Tehnično je film povprečno narejen, na trenutke ga odlikuje le dobra fotografija in spretna montaža. Tudi o igri ni vredno izgubljati besed — pa vendar je v tem filmu nekaj, kar neustavljivo privlači. Obenem, ko določamo čar tega filma, bi lahko še načeli »problem* erotičnosti v erotičnih filmih. Razumljivo, da nas v tovrstnih filmih privlači zgolj erotika in ker se vsi distributerji in režiserji tega prav dobro zavedajo, smo priča spretni manipulaciji s pridevkom erotičen. Erotično postaja na filmskem platnu vse, kar ponuja nekaj nagcev in napol prikritih namigovanj. Sicer pa je res, da ja na napol prikriti) tudi najbolj poželjivo, a tudi to je v današnjih erotičnih filmih samo še samo sebi namen. Erotičnost je vendarle nekje drugje, ne v sami smelosti prizorov, ampak v spretnosti vzbujanja določenega vzdušja — ko se stalno nekaj dogaja, a nikoli v resnici ne dogodi — v pronicljivi zbadlji-vosti, duhovitosti, vznemirljivo-sti in elegantni scenografiji. Takih filmov je malo, in prav »našo« Emanuelo bi lahkit uvrstili mednje. Zgrešeno je namreč mnenje, da erotični film ne more biti kvaliteten, samo tak<> malo je dobrih erotičnih filmov, da prevladuje tak vtis! LILJANA SAVER Nov razstavi prostor Kranj — V prostorih Domplana na Cesti JLA v Kranju so odprli novo likovno razstavišče. Likovnost postaja v današnji družbi vse bolj pomemben kulturni dejavnik. Iz galerij se seli v delovne organizacije, šole, ustanove, vsepovsod skuša ujeti stik z javnostjo; kot še nikoli doslej postaja del naše vsakdanjosti. Zelja, da bi se obiskovalci Domplana. med njimi predvsem graditelji hiš in stanovanj, bolje spoznali z možnostmi in različnimi oblikami likovne opreme svojih bodočih stanovanj, je pobudila organizatorje novega razstavišča, da so se lotili načrtnega prirejanja razstav izbranih del s področja grafike, slikarstva, plastike in uporabne umetnosti. Prva razstava, s katero se srečujemo na hodnikih Domplana so grafike pokojnega kranjskega slikarja Štefana Simoniča. Umetnik, ki je dosegel svoj vrh prav v tej zvrsti likovnega ustvarjanja, je na razstavi predstavljen s trinajstimi deli, ki se s svojo barvno sočnostjo in oblikovno dognanostjo kar ponujajo, da bi postale del našega bivalnega .okolja. . Cene Avguštin Končan naklanski kulturni teden Naklo — Domače kulturnoumet-niško društvo Dobrava je s sodelovanjem naklanskih družbenopolitičnih organizacij pripravilo že tretji kulturni teden, ki je pravzaprav tekel slab mesec dni. Nanizal je vrsto prireditev, ki si jih je ogledalo veliko krajanov. Vselej so zadovoljni zapuščali dvorano, s čimer je kulturni teden dosegel svoj namen, kulturno umetniško društvo pa je uspešno popestrilo življenje kraja s kulturnimi prireditvami, približalo kulturo človeku. V literarnem večeru je domačin Jože Kožuh, avtor knjige Domovina je ena. pripovedoval, kako je nastala njegova knjiga, avtobiografski zapis o preseljeni učiteljski družini. Preprosto in odkrito je razgrnil človeško toplino, s katero so preseljene družine sprejeli v Srbiji, preprosti ljudje z velikim srcem delili z njimi vse, kar so imeli. Marko Štremfelj. udeleženec odprave na Everest je zavrtel film in pripovedoval o težavnem vzponu na streho sveta. Otroci iz vrtca Pavle Mede-Katarine in iz osnovne šole 1. kranjske čete so na zanimiv muimi jiiika^aii *vojc delo zunaj učnega načrta. V prostorih kulturnega doma je hita odprta razstava »Konj. naš prijatelj« avtorja Antona Grašiča. s katero se je predstavil že ob 400-letnici kobilarne Lipica. Na svečani akademiji so se predstavili recitatorji domačega kulturnoumetniškega društva Dobrava in moški pevski zbor Naklo, ki je podal koncert partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. Mladini je bil namenjen koncert kitarista in kantavtorja Stojana Stupija. najmlajšim pa lutkovna predstava Potepuh, ki jo je izvedel ("veto Sever. Tradicionalni naklanski kulturni teden je zaključila premiera igre D. Storvja Kmetija, ki jo je pripravila domača igralska skupina. Predstavo je režiral Miha Stefe. steno je pripravil Saša Kump, vloge pa so tolmačili: Bojan Bajželj. Janja Trampuš, Jasmina VerbiČ. Metka Stucin, Lili Aljančič. Jani Žužek in Igor Gantar. S predstavo bodo naklanski kulturniki gostovali v več krajih Gorenjske. Drago Papler Združitev likovnikov Veliko zanimanje za likovna dela domačinov — Razstavni program v prihodnjem letu — Se bodo tržiški amaterji končno vendarle povezali? Tržič — Tržiška galerija v paviljonu NOB in v Kurnikovi hiši z veseljem odpira vrata priznanim likovnim umetnikom pa tudi ljudem, zlasti domačinom, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo zgolj ljubiteljsko. Tako je bilo letos v obeh razstaviščih petnajst likovnih in drugih kulturnih predstavitev, ki so jih ob otvoritvah spremljali koncerti oziroma literarni večeri znanih slovenskih umetnikov. Med razstavami velja omeniti predvsem dela Franceta Slane, Valentina Omana, Stojana Batiča in Ilije Kočovskega ter gostovanji jugoslovanskih fotograforv in likovnikov iz pobratenega Za ječa rja. Z enako pozornostjo pa so obiskovalci sprejemali tudi razstave domačinov Letos so svoja dela pokazali Kamilo Legat, Vinko Ribnika r, Jaka Kepic in Vida Janškovec ter učenci osnovne šole heroja Grajzerja. Občani, v knjigi obiskov je vpisanih blizu osem tisoč, so dali priznanje ne samo akademikom, ampak tudi domačim ljubiteljem. Največji obisk je na primer imela prav razstava Trži-čana Jaka Kepica v Kurnikovi hiši. Za prihodnje leto je galerijski svet že izbral okvirni program razstav. Obrnil se je na društvo slovenskih likovnih umetnikov, pred katerega bo dobil dela poklicnih umetnikov — ti so se nepričakovano množično odzvali — med razstavljalci pa bo tudi precej domačinov. Svoja snovanja bodo pokazali Marjan Pančur. Dušan Premrl. Vinko Hlebš, Jaka Kepic in Brane Povalej. Med prireditvami kaže opozoriti še na raz-, stavo Tito na Gorenjskem, ki je obkrožila že vse gorenjske občine in bo1 prišla v Tržič spomladi, medtem ko so med osnovnimi šolami prihodnje leto na vrsti učenci iz K rižev. Zaradi izjemno bogate likovne dejavnosti tržiških amaterjev je med člani galerijskega sveta znova oživela zamisel za njihovo povezavo oziroma združitev v društvo, v katerem bi lahko izmenjavali izkušnje, nasvete ter morda s pomočjo zveze kulturnih organizacij uresničili tudi dolgoletno željo, da bi se našli na tržiškem ex tempom. Zavod za kulturo in izobraževanje, v katerega okrilje sodi galerija, namreč za take in podobne akcije nima denarja. Zmanjkuje mu ga celo za pripravo razstav in koncertov ob otvoritvah, sicer bi bila razstavna dejavnost v tržiških galerijah gotovo še bolj bogata. Samo za najmnino prostora v paviljonu NOB mora zavod odšteti 120.000 dinarjev na leto ob tem, da pozimi toplota dobesedno uhaja med masivnimi steklenimi stenami v predilniški park. Zato so se člani galerijskega sveta in izvršnega odbora občinske kulurne skupnosti dogovorili, da nefunkcionalno in drago ogrevanje zamenjajo s kabino za čuvaja. To je namreč najcenejša in edina pot, da ga obdržijo, denar pa koristneje porabijo za delo galerije. H. Jelovčan S knjižnih polic Ko se ustavi kolo zgodovine ... S kitajskim literarnim ustvarjanjem se redko srečujemo. Malo zato, ker v slovenščino ni prevedenih ravno veliko kitajskih avtorjev, nekaj tudi zato, ker nam je način življenja tega azijskega ljudstva toliko odmaknjen, da se bojimo, da ga ne bomo razumeli, pa mu odrekamo še tisto mero potrpežljivosti, ki si jo zasluži. Kitajska literatura se nam je doslej kazala v dvojni luči, kot romaniziran prikaz Osrednjega kra-kjestva. z vsem njegovim eksotičnim čarom in pravljično obarvan, in nazadnje kot visoko doneči napev novi Kitajski - na pol dokumentarni prikaz kitajske revolucije in novih iskanj na tej poti. Za pomembno prelomnico kitajskega literarnega ustvarjanja pa lahko štejemo roman Chun Chan Yeha »Vas v hribih«. Roman razbija obe, doslej uveljavljeni, predstavi o Kitajski kot deželi samih vladarjev in bogov, oziroma o deželi samih idej in udejanjanja idej. Yeh posega tja, kamor še ni segla roka nobenega kitajskega pisca. Kaj se dogaja na večer v malih kitajskih kočah, ko se kolo zgodovine ustavi? Kje so vsi ti ljudje, ki se zjutraj zbude v sušen ali vlažen dan, ki žive, kakršna je letina, ki so osnova gibanja, ki je »kmečka revolucija« v zaostali deželi, o kateri ni Marks ničesar napovedal, Stalin pa je zanjo dolgo uporabljal besedo, ki pomeni nekaj takega kot »kmečko razbojništvo« (Halldor Lazness)? Yeh razgalja tudi to, človeško bistvo Kitajske. Dovoli nam odpotovati v osrčje te revne dežele, pod okrilje vaških koč in dobrohotnih hišnih bogov. V preprosto in miroljubno vaško okolje, ki je še zavito v najbolj preprosti misticizem, pa se zagozdi vrtinec revolucije. Vaščani, ki niso bili rojeni za to, »da bi jih sploh kdo očistil posvetnih čustev«, se znajdejo pred novo stvarnostjo, ki ponuja nova načela in jim nadeva nove nazive. A novi nazivi še ne dajo novih ljudi. Se prav toliko prestra-šenosti, lakote je v njih kot prej. Kaj bi z nekaj dnevi, tedni, meseci revolucije, ki kar naenkrat deli zemljo revnih, jih imenuje tovariše in si celo drzne blatiti bogate? Kruta stvarnost je jasna, razumljiva na dlani, še slepec jo čuti, vsak pes zavoha. Resničnost je nenehni boj za obstanek, resničnost je, ko se riž suši in kašče praznijo, ko mili obrazek O Ran nažirajo koze in pod klopmi jokajo polulani otroci. V hribih razsvetljuje sonce, ne nova miselnost. Kajti desetletje je trajalo, da je Kitajska prevzela načela marksizma! Zgodovina se ne obrne čez noč! Yeh nas tenkočutno pripelje do te resnice. Resnice, ki je v ljudeh. In poleg globoke človeške topline, s katero je prežeta beseda te knjige, ne ponuja nič drugega, nobene nove ideje, nobene zavozlane filozofske misli. »Vas v hribih« sploh ni kaka »velika« knjiga, je samo eno izmed tistih redkih človeških stvaritev, ki grade mostove med ljudmi. Očiščuje nas predsodkov o drugi rasi, o nam tujem načinu življenja. V eni sami misli, ki se jo bere med vrsticami, je veličina te knjige: Vsi smo samo del velike človeške rase, pravi, in vsa naša čutenja in mišljenja so si podobna,, kot je prvobitna, človeškr narava v nas. Lilijans Saver G LAS 6.STRAN ® RADOVLJICA 14. skupno zasedanje zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščin*1 občine Radovljica bo v ponedeljek. 29. decembra. ob 9. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 TOREK, 23 DECEMBRA 1980 Dnevni red _ potrditev zapisnikov zadnjih sej zborov - predlo« dogovora o temeljih družbenega plana 1SS1 do lt85 obline Radovljica in gorenjskih občin _ osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1*81 - povzetki samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti občine Radovljica ltSl do IMS _ predlog odloka o določitvi akontacijskih prispevnih stopenj za uresničitev programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Radovljica v obdobju 1881 do 1985 za leto 1M1 — predlog odloka o določitvi akontacijske prispevne stopnje za uresničitev programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Radovljica v obdobju 19» 1 do 1M5 za leto 1M1 — predlog odloka o določitvi prispevne stopnje za izvedbo programa vzdrževanja in obnavljanja komunalnih naprav in objektov skupne rabe za leto 1981 — predlog odloka o obveznem izločanju in plačevanju sredstev za vzajemnost in razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu občine Radovljica za obdobje 1981 do 1985 — predlog odloka o soglasju k stopnji amortizacije stanovanjskih his in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1980 - predlog odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Radovljica - predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981 do 198S — predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1981 - predlog odloka o spremembi odloka o družbenih svetih občine Radovljica — predlog samoupravnega sporazuma za financiranje potreb krajevnih ukupnosti v občini Radovljica - poročilo o solidarnostni pomoči v po potresu prizadeti pobrateni občini Brna - pobuda za začetek postopka za spremembo statuta občine Radovljica — osnutek amandmajev k ustavi Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije — imenovanja - delegatska vprašanja Spremembe statuta občine Predsedstvo občinske konference SZDL je sprejelo sklep o pobudi za začetek postopka za spremembo statuta občine Radovljica. Tako naj bi v statutu okrepili samoupravni položaj delavcev, uveljavila temeljno vsebino delegatskih razmerij, ustvarili pogoje za razvijanje in krepitev ter uveljavljanje osebne in skupne odgovornosti, podružbili kadrovsko politiko in omejili težnje po profesionalnem opravljanju funkcij. Zato bodo v občini začeli postopek za spremembo statuta. Pomoč Brusu Akcija za zbiranje solidarnostne pomoči v potresu prizadeti pobrateni občini Brun je omogočila, da to v naselju Dzerekare /gradili osnovno solo v vrednosti milijon 500.000 dinarjev. Sredstva ho prispevale predvsem delovne in temeljne organizacije radovljiške občine. Na žiro računu občine je ostalo še 544.000 dinarjev, ki jih bodo nakazali občini Brus za delno odpravo škode. Ob koncu letošnjega leta bodo tudi prenehali z zbiranjem sredstev. DOGOVORIMO SE Skupni razvoj Vse gorenjske občine v dogovoru o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za naslednje srednjeročno obdobje opredeljujejo skupne cilje in razvojne naloge — Samoupravni dogovori in družbeni dogovori Dogovor o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za obdobje 1981 do 1085 vsebuje skupne cilje in naloge razvoja samoupravnih odnosov in političnega sistema petih gorenjskih občin. Med zadevami skupnega pomena in interesa Gorenjske so bile v minulem obdobju v ospredju tiste, ki so se nanašale na dogovarjanje in sporazumevanje o skupnih ciljih gospodarskega in družbenega razvoja regije, posebej pri izkoriščanju skupnih prednosti, ki jih nudijo razvito gospodarstvo in družbene dejavnosti. Na Gorenjskem so se dogovarjali in usklajevali politiko in konkretne akcije na področju gospodarjenja s prostorom, varstva okolja, urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Usklajeni so bili tudi programi na področju infrastrukture, vzgoje in usmerjenega izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, zaščite pravic delovnega človeka in občana, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Razvito je tudi delo samoupravnih interesnih skupnosti, vedno bolj pa se uveljavlja medsebojno dogovarjanje in usklajevanje politike in akcij. Tudi dejavnost delovnih organizacij, ki opravljajo zadeve skupnega pomena in katerih dejavnost pokriva vse ali več občin Gorenjske temelji na skupno dogovorjenih usmeritvah, tako, da bi dosegli čimbolj enakomerno zadostitev potreb vseh območij Gorenjske in enako raven razvitosti. Vse bolj se krepi tudi sodelovanje služb in organov na upravnih področjih, posebej, kjer to narekujejo razlogi racionalnosti, večje učinkovitosti, kvalitete in pravočasnosti storitev in poslov, ki jih te opravljajo v interesu občanov in družbene skupnosti. Predlog dogovora vsebuje zato skupne razvojne interese in naloge pri razvijanju samoupravnih odnosov in političnega sistema, razvoj gospodarstva, infrastrukture in varstva okolja, razvoj družbenih dejavnosti in družbenega standarda ter ljudske obrambe in družbene samozaščite. Dogovor je odprt dokument, v njem pa naj bi poleg že naštetih interesov in področij našli mesto tudi vsi drugi interesi, naloge in problemi, katerih skupno reševanje lahko prispeva k ustvarjanju boljših temeljev hitrejšega razvoja Gorenjske kot celote in vsakega njenega dela posebej. Uresničevanje usmeritev in nalog dogovora bodo udeleženke zagotovile s sprejemanjem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v katerih bodo konkretno dogovorjene skupne obveznosti in odgovornosti vseh zainteresiranih in odgovornih subjektov. Udeleženke, skupščine občin Gorenjske, pa so v družbene plane občin vnesle obveznosti, ki izhajajo iz tega dogo- Predlogi odlokov ... Predlog odloka o določitvi akontacijskih prispevnih stopenj za uresničitev programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Radovljica v obdobju 1981 do 1985 za leto 1981 določa višino prispevkov za uresničitev programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Prispevna stopnja za uresničitev programa občinske izobraževalne skupnosti znaša 5,03 iz brutto osebnega dohodka; prispevna stopnja za uresničitev programa občinske kulturne skupnosti znaša 0,94 iz brutto osebnega dohodka; prispevna stopnja za uresničitev programa telesno kulturne skupnosti znaša 0,55 iz brutto osebnega dohodka; prispevna stopnja za skupnost otroškega varstva je diferencirana in znaša 1,52 od brutto osebnega dohodka po principu delovnega mesta za izplačilo minimalnih denarnih pomoči in 1,52 od brutto osebnega dohodka po domi-cilnem principu za redni program otroškega varstva; prispevna stopnja za uresničtev programa občinske skupnosti socialnega skrbstva znaša 0,79 odstotka od brutto osebnega dohodka; prispevna stopnja za zdravstveno skupnost je 1,17 od brutto osebnega dohodka in iz dohodka 9.84; prispevna stopnja za skupnost zaposlovanje je 0,24 iz dohodka in prispevna stopnja za raziskovalno skupnost je 0.03 iz dohodka — osnova za obračunavanje je dohodek. Predlog odloka o določitvi akontacijske prispevne stopnje za uresničitev programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v naslednjem letu določa prispevno stopnjo, ki znaša 0,31 odstotka od brutto osebnega dohodka in se plačuje /a vse zaposlene v občini. Predlog odloka o določitvi prispevka za izvedbo programa vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1981 določa stopnjo prispevka v višini 0,90 odstotka i/, dohodka. Osnova za iz-ražun prispevka je osebni dohodek, vključno /. vsemi obveznostmi, ki se plačujejo a/, osebnega dohodka. Za redno vzdrževanje in obnovo je potrebnih v naslednjem letu okoli 15 milijonov dinarjev. Predlog odloka o obveznem izločanju in plačevanju sredstev za vzajemnost in razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu občine Radovljica za naslednje srednjeročno obdobje določa, da /naša prispevek za VES jemnost iz dohodka in razširjeno reprodukcijo iz čistega dohodka najmanj v višini 6,920 odstotka od bruto osebnih dohodkov za določene namene. Predlog odloka o soglasju k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za letos določa stopnjo amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v višini 0,50 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Predlog odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Radovljica ureja dolžnosti organov družbenopolitične skupnosti ter opredeljuje skupne cilje, ki jih bo uresničevala skupnost za cene. Predlog odloka o spremembah odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981 do 1985 vsebuje spremembe, po katerih je treba družbeni plan sprejeti do 1 konca letošnjega leta. Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju prihodnjega leta določa, da se financirajo potrebe uporabnikov proračunskih sredstev v prvem tro mesečju največ do 25 odstotkov proračunskih sredstev, porabljenih v letu 1980. Predlog odloka o spremembi odloka o družbenih svetih občine Radovljica spreminja prvi odstavek 10. člena in pravi, da ima družbeni svet koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pod« pisnikov družbenega dogoVON Koordinacijski odbor vodi predsed nik družbenega sveta Delegati bodo razpravljali tudi o samoupravnem sporazumu o načinu združevanja in uporabi sredstev, ki ga delavci namenjajo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Imenovanja Delegati vseh treh /borov bodo glasovali za predlog /a imenovani« občinske komisije /a popis prelu valstva v letu 1981. obenem pa ime novali /a delegata skupščine občin« v svet Vzgojno varstvenega /avoda Radovljica Sašo KoludroviČ in v organ delavske kontrole Vzgojno varstvenega zavoda Solijo Zupan Razvojni petletni načrti Dogovor o temeljih družbenega plana občine Radovljica opredeljuje interese nadaljnjega razvoja — Več kadrovskega planiranja — Nosilci industrije v občini — Stanovanjska izgradnja — Sanacija Blejskega jezera Radovljica - Dogovor o temeljih družbenega plana občine Radovljica za naslednjih pet let opredeljuje skupne interese, obveznosti, pravice in naloge, ki so temeljnega pomena za nadaljnji razvoj občine Radovljica. Prvi del vsebuje gospodarstvo in družbene dejavnosti ter globalne okvire razvoja ter se zavzema za povečanje deleža proizvodnje in storitev, ki zagotavlja višji dohodek na zaposlenega in vložena sredstva, povečanje izvoza, stimulativno nagrajevanje po delu. usklajevanje z materialnimi možnostmi, racionalno porabo prostora in krepitev splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Povprečna letna stopnja rasti dohodka naj bi bila 4 odstotke, povprečna letna stopnja rasti zaposlenosti v združenem delu 1,5 odstotka, povprečna letna stopnja rasti produktivnosti dela 2,5 odstotka, povprečna letna stopnja rasti izvoza 6 odstotkov, uvoza 3 odstotke, delež bruto investicij v osnovna sredstva gospodarstva pa 20 odstotkov. Poprečna letna skupna stopnja rasti skupne in splošne porabe naj bi bila do 3.6 odstotka in poprečna stopnja rasti sredstev za osebne dohodke 10 odstotkov. Predvsem naj ne bi v prihodnjih letih preveč zaposlovali, zavzemali naj bi se, da se skupni obseg zaposlenosti v gospodarstvu in v negospodarstvu ne bi povečeval z več kot 1.5 odstotka, kadrovska struktura zaposlenih naj bi se izboljšala. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Kadovljica opredeljuje tudi glavne nosilce gospodarskega razvoja občine. Industrija bose naprej glavni nosilec gospodarskega razvoja, saj ustvarja okoli 65 odstotkov družbenega proizvoda občine. Razvoj industrije bo potekal v skladu s splošnimi razvojnimi kriteriji s tem, da bodo dali poudarek predvsem uvajanju nove tehnike in tehnologije, modernizaciji tehnologije ter uvajanju avtomatizacije ter postopoma opuščali proizvodnjo, ki zahteva ekstenzivno zaposlovanje. Uvoz naj bi nadomeščali z doma čimi surovinami ter združevali delo in sredstva na dohodkovnih osnovah. Nosilci razvoja bodo Veriga Lesce, Klan Begunje. Iskra Otoče in LIP Bled. Pomembno vlogo v radovljiški občini predstavlja tudi gostinstvo in turizem, zato naj bi okrepili vlogo turistične poslovne skupnosti ter nasploh položaj gostinstva in turizma. Pomembne naloge Čakajo radovljiško družbenopolitično skupnost tudi na področju malega gospodarstva, kmetijstva, prometa, bančništva, vodnega gospodarstva in komunalne infrastrukture. Dogovor natančno opredeljuje predvideno izgradnjo primernih objektov in naprav individualne in kolektivne rabe ter stanovanjsko izgradnjo v nadaljnjih petih letih. Iz sredstev družbene pomoči naj bi začeli graditi 120 stanovanj ter izboljšali strukturo stanovanj. Revitalizirali naj bi 10 starejših stanovanjskih objektov v družbeni lastnini ter postopoma prešli na ekonomske stanarine. Pomembna bo tudi nadaljnja aktivnost in krepitev hišne samouprave ter sodelovanje med stavbno-zemljiško, komunalno in stanovanjsko interesno skupnostjo. Za družbeno gradnjo so namenili območja Radovljice s Cankarjevim napeljem, Lesc, Bleda, Begunj. Stare Fužine. Posavca. Krope. Podnarta. Gorij in Bohinjske Bistrice. Dogovor opredeljuje še vlogo interesnih skupnosti, splošno porabo in vlogo krajevnih skupnosti ter splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Natančno so opisali tudi naložbe posameznih temeljnih in delovnih organizacij za naslednjih pet let ter planirana sredstva splošne in skupne porabe. Se posebej pa so podpisnike dogovora opozorili na sanacijo Blejskega jezera, ki jo bodo opravili s sredstvi iz različnih virov. Tako naj bi za sanacijo Blejskega jezera namenili proračunska sredstva, namenska sredstva območne vodne skupnosti Gorenjske, sredstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije, krajevni samoprispevek, povečan delež za razširjeno reprodukcijo v ceni komunalnih storitev, sredstva komunalne skupnosti in komunalnega gospodarstva ter bančne kredite. V, J Skupna in splošna poraba Samoupravni sporazumi o temeljih plana in programi samoupravnih interesnih skupnosti -Prispevne stopnje so akontacijske — Manjša poraba kot doslej Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo na skupnem zasedanju razpravljali tudi 0 samoupravnih sporazumih o temeljih plana in ovrednotenih programih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, ki delujejo na občinski ravni. Z objavo povzetkov telijo prikazati skupno in* formacijo da bi m tem omogočili Čimbolj racionalno organiziranje ob* ravna v. Nosilci planiranja so aprila oh-lavili v posebni brošuri elemente svojih programov, potem pa |e sle dila ra/prava in uskla levalni posto |H-k Rezultat usklajevan|a so pred logi samoupravnih spora/umov, ki so usklajeni glede materialnih mol nosi i Stopnja rasti skupne m iptošiM porabe na občinski ravni znaša 3,2 odstotka, pri čemer je povprečna i.isl v interesnih skupnostih druŽ-henih delavnosti 3.5 odstotka, interesnih skupnosti materialna pro- isvpdnjs It odstotka, splošne po raba pa 2 odstotka skupna poraba po samoupravnih sporazumih re-puhliških interesnih skupnosti ho naraščala po povprečni stopnji l odstotke, tako. da ocenjujejo, da skup na rast splošne in skupne porabe ne bo presegla 3,6 odstotku Povprečna rast skupne in splošne porabe (ti odstotka |e iisklaicna m mora zaostajati i<» odstotkov ta rastjo dohodka, Sistem dbiranja sredstev se je spremenil in se sredstva za uresničevanje programov zdravstvene skupnosti ne oblikujejo več večinoma iz osebnih dohodkov, temveč iz dohodka, razen za nadomestila osebnih dohodkov. Upoštevajoč novi sistem se 7,38 odstotkov stopnje prenese iz obremenitve osebnih dohodkov v obremenitev dohodka. Večina prispevkov iz dohodka, ki se obračunavajo na osnovi korigiranih davčnih osnov, se bo v prihodnje oblikovala po neposredni stopnji iz dohodka. Sprememba sistema je povzročila znižanje brutto osebnih dohodkov, ki so osnova za obračun pri večini interesnih skupnosti. Posledica tega je relativno zvišanje prispevnih stopenj za zagotovitev realizacije programov, vendar višje prispevne stopnje » tem primeru ne pomenijo več 10 obremenitev. Ocenili so tudi delež porabe v dohodku za srednjeročno obdobje in ugotovili, da se je znižal v primerjavi z deležem letos. Predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih plana republiških interesnih skup-osti družbenih dejavnosti in pridne stopnje za naslednje leto pa bili že objavljeni v Gospodarskem vestniku. Se ta mesec pa bodo oh javili predloge samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Vsi- predlagane prispevne stopnje za naslednje leto pa so akontacijske kar pomeni. Ha jih bo treba spreminjati, če hodo dejanska giban ia drugačna od predvidevanj. n S|X Povečati izvoz Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981 opredeljuje nosilce industrijskega razvoja - Manjša splošno poraba — Nižja rast cen kot letos Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Radovljica v letu 1981 se zavzema za poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za uveljavljanje združevanja dela in sredstev na dohodkovnih osnovah in za intenzivno vključevanje v mednarodno menjavo na kvalitetnih osnovah. V prihodnje naj bi tudi racionalneje izkoriščali vse vire energije ter nadomeščali uvoz surovin z domačimi, racionalno investirali in povečevali kmetijsko proizvodnjo. Krepili naj bi splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter razvijali samoupravne odnose. Rast dohodka v gospodarstvu je predvidena s stopnjo 2.1.5 odstotka oziroma realno okoli 3.4 odstotka. Zaradi omejenih možnosti razvoja bo možno povečati število zaposlenih do 1.5 odstotka s tem. da se zagotovi le produktivno zaposlovanje in se omeji zaposlovanje izven materialne proizvodnje. Produktivnost v združenem delu se bo povečala za okoli 1.9 odstotka, rast sredstev za osebne dohodke bo za 5 odstotkov počasnejša od rasti dohodka, rast skupne porabe bo zaostajala v dobalu 10 odstotkov za rastjo dohodka. Rast splošne porabe bo zaostajala naimanj 15 odstotkov v globalu za rastjo dohodka. Nominalno povečan ie tekočega prihodka občinskega proračuna bo do 18 odstotkov Izvoz se bo povečal za 7 odstotkov in uvoz za 2.5 odstotka, obseg naložb gospodarstva v osnovna sredstva bo znašal od 15 do 20 odstotkov v družbenem proizvodu. Novih večjih naložb izven proizvodnih dejavnosti v letu 1981 ne bo. razen naložb v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. V naslednjem letu naj bi dosegli tudi nižjo rast cen kot v letu 1980. . . Vse delovne organizacije morajo tudi pripraviti programe zaposlo-vania ki jih bodo delavci usklajevali v skupnostih za zaposlovanje. Pri teh oroeramih bodo morali vsi upoštevati tudi posebne kriterije. Resolucija vsebuje tudi vlogo krajevnih skupnosti, stanovanjsko izrradnio in nadaljnje urejanje prostora industrijo in nosilce indu-strSfceia razvoia občine, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, trgovinoGostinstvo in turizem, malo gospodarstvo, promet, vodno gospodarstvo * komunalo in stanovanjsko gospodarstvo^ Tako naj bi v na-slednLrn letu zgradili v usmerjeni družbeni gradnji okoli 180 novih vlanovani ter okoli 80 stanovanjskih hiš. Posebno pozornost bodo tudi v prihodnjem letu posvetili samoupravnim interesnim skupnostim, še posebej razvoju vzgoje-in izobraževanja v občini Radovljica. Triglavski narodni park Vti trite zbori skupščine občine Radovljica «se strinjali s predlogom zakona o Tri-Savskem narodnem P^J^JJ^ Mmi pripombami - Ugodni rezultati go-7^._ Zbrana sredstva za izobra- Vvin?ee?eatreba smotrno porabiti - Spošto-Z*7 -UJnfiila resolucije in družbenega do- vati določila Rovora Radovljica a minuli # DRUŽBENOPOLITIČNEGA j~»«A so delegati najprej raz- ,***ljali o gospodarstvu občine 1 *iauljh devetih mesecih letoš-leta. Se posebej so opozo-' težave, ki jih imajo neka-temeljne in delovne organi-Ttfe, tako pri preskrbi z repro-r^ijtkim materialom. Težave ^•e pojavile v Iskri Otoče, v Lipnica in v Gorenjki J2**» aaj so morali zaustaviti i**izvodnjo. Večje težave so fjtfa tudi v Kemični tovarni I *4ttart, v Verigi Lesce in v kro-l^lkem Plamenu. Predelovalna j^*strija je bila pod pritiskom J cen repromateriala, precej f**blemov pa so povzročili sa-|***pravni sporazumi, ki so bili '^vnani le na trenutne fi-|*8čne učinke proizvajalcev re-V^nateriala. ] ^kateri razpravljalci ho opo-r^U na gibanje osebnih dohod-',y ter na aktivnost članstva komunistov v vseh sredici kjer se pojavljajo težave. Se /**bej pa se bo v prihodnje *b* zavzeti za realno planiki* naložb ter za hitrejši raz-' Bohinja. Delovne in temeljne 'Ionizacije: pa naj bi v prj-7*je bolje kadrovsko planirn-' 644 RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RESNIČNI 2 MONTE-CRISTO »Ta Picaudova poroka . . . Stavim, da lahko preložim slavje .. .« »Ti?« SovraStvo ga je obnorilo. Allut se ni motil. Lou-pian je zvijal svoje brke in hehetav smeh je odkrival njegove piškave zobe. Razložil je: »Prišel bo komisar. Pradel . . . Njegova ura je . . . Rekel mu bom. da je Picaud ... Oh! Saj to je samo šala, veste! . . . Rekel mu bom. Pradelu, da sumim malega čevljarja, da je angleški agent. Zasliševali ga bodo. To bo vzelo nekaj časa ... In poroka bo odložena .. .« Allut seje uprl z vso svojo drobno postavko. »Ne. Loupian! To je umazana igra! Človek bi mislil, da še ne poznaš Picauda. Ce odkrije zaroto, se zna strahovito maščevati.« Kakšen dolgočasnež. ta Allut. so mislili drugi, užaljeni, ker se v Času pustnega karnevala niso smeli več zabavati po starih običajih in takoj so bili pripravljeni za slabo šalo. »Toda name ne računajte,« jih je opozoril Allut. »V tej igri nisem z vami. Lahko noč.« In še je preroško dodal pri vratih: »Loupian, nesrečen boš umrl ...« Prihodnji torek, kot dogovorjeno, je bilo pri Zlati brajdi veselo. Okrog poročne mize, na kateri je izginjalo kosilo, je bilo glasno, da le kaj. Le Antoine Allut se je slabo počutil. Pri oknu je vlekel svojo cigaro in kar naprej gledal na cesto. Stopnišče je zazvenelo od težkih korakov. Zvenket orožja je nenadoma preglasil svatovski direndaj. Suhi Allutovi roki sta se oklenili stola. »V imenu zakona!« Vrata so se odprla pred štirimi oboroženimi vojaki, ki jih je vodil častnik. »Je Francois Picaud tukaj?« Ženin je odrinil stol. izpustil roko mlade žene, ki je doslej počivala v njegovi, in vstal. »Jaz sem Francois Picaud.« Častnik je stopil naprej in njegovi možje so obsto-pili Picauda. »Zaporni nalog imam in kakor mi je žal, da ga prinašam v teh okoliščinah, moram vendarle izpolniti svojo nalogo ... Francois Picaud, v imenu zakona vas aretiram.« Mladi čevljar je pobledel: »Aretirate? Mene? Zakaj?« »No, no, nič se ne sprenevedajte . . . Če še ne veste vzroka, vam ga bo prvo zaslišanje brž odkrilo . . .« »Za pomoto gre! Prepričan sem! Prisegam vam . . .« »Potem boste svojo nedolžnost pač lahko dokazali in brž boste spet svobodni... Na pot!« Omamljeni Picaud se je dal odvleči, mlada žena pa je zavpila le še »Francois« in omedlela. Francosko cesarstvo je 1807 živelo šele tri leta in policija Josepha Foucheja, vojvode Otrantskega. je tavala v megli pooblastil. Mladega čevljarja iz Pariza, Picauda. so vrgli v ječo. Mala ovadba, ki jo je po Loupianovem nareku napisal komisar Pradel, se je znašla na mizi policijskega ministra. Najbrž niti sam Loupian tega ni pričakoval, toda namig, da ima Picaud stike z Angleži, se je po usodnem naključju skladal s številnimi drugimi poročili, ki so govorila o uporniškem gibanju v Vendeji. »Nobenega dvoma ni.« so zaključili Fouchejevi preiskovalci. »Pod krinko skromnega Čevljarja in v luči bogate poroke ta Picaud ne more biti drugega kot angleški agent Ludvika XVIII.« Dnevi so minevali. Picaudov oče, mlada žena, prijatelji, celo Allut, ki ga je stiskal strah, so poizvedovali na vse pretege. zaman. Za Picaudom je izginila vsaka sled. Za dolgih sedem let. Milanski zaklad April 1814. V Fontainhleauju je Napoleon podpisal odstop. Deset let trajajoče cesarstvo se je sesulo. Iz trdnjave Fenestrelle blizu Pingerola v piemont-skih Alpah so nekega pomladnega jutra izpustili slabotnega moža. ki ga je brezup zaporniških let še bolj spremenil kot leta sama. Francois Picaud. nekdanji čevljar. V sedmih letih je Picaud preživel več kot pol stoletja. Nihče ne bi v sivolasem možu prepoznal atletsko grajenega mladeniča nekdanjih dni, ko si je z roko zastiral oči, ki so komaj prenašale svetlobo svobode. V ječi je Picaud z ljubeznijo negoval umirajočega milanskega duhovnika, prav tako političnega zapornika. Italijan ni dočakal prostosti. Strt, ker'ga je pozabila in se ga odrekla vsa družina, je oče Farina na smrtni postelji zapustil vse svoje premoženje pariškemu čevljarčku. »Ce prav sodim, bo dobil moj zakoniti dedič tri zlate milijone v denarju, pa še za milijon diamantov, moj dragi Francesco ...« Zaklad abbeja Farine je bil - kot je izdal pred smrtjo - v Milanu. Ko se je Picaud rešil zapora, jo je mahnil preko Torina in Novare v Milano. Neke noči se je vtihotapil v klet palače, ki je stala blizu trga San Fedele. Pod plaščem je skrival orodje. Na kraju, ki mu ga je bil opisal duhovnik, je kopal vse do zore. Ko je že obupal, je pod lopato votlo zadonelo. Še malo in prikazal se je železen obroč. Pot je oblil Picaudov obraz. Potegnil je za obroč, odpadlo je nekaj opeke, v skrivni vdolbini pa sta ležali železni skrinji. Farina ni lagal! V skrinjah so se bleščali dragi kamni, zlato v palicah in v kovancih. Picaud je kar zastokal od veselja. V okolici mesta je poiskal varno skrivališče. Teden dni je potreboval za to. Potem je noč za nočjo po koščkih prinašal tja svoj zaklad. Nato se je z večjim delom denarja odpravil v Torino, kjer se je predstavil za trgovca in svoj zaklad naložil na ime Joseph Lucher. Njegovi letni dohodki so zdaj znašali 600.000 zlatih frankov. Ko je opravil, se je napotil v Pariz. Prispel je 15. marca 1815. Osem let po tem, ko so ga v Zlati brajdi pograbili biriči. Čenče tapetnikove žene V prvih mesecih leta 1815 se je skromen moški, na videz dobro negovan vdovec, čedno oblečen in s krepko palico v rokah, nastanil v prvem nadstropju ene od hiš na ulici Ferronnerie, nad delavnico tapet-nika Jandretta. Predstavil se je kot gospod Lucher, oče poročene hčere, katero hodi enkrat na mesec obiskovat v Chambourv. Jandrette, velik prijatelj izvenzakonskih skokov čez plot, je v svoji delavnici pogosto povzročal hude prepire. Nekega dne je gospod Lucher našel ta-petnikovo ženo v solzah — mož jo je zapustil. Pobegnil je v Bruselj z neko Flamko, je gospa Jandrette rada povedala stanovalcu, z neko žensko, ki je služila v kavarnici na trgu Sainte-Opportune. Lucher je prijazno poslušal ženino jadikovanje. Njuno prijateljstvo je postalo toplejše. Gospa Jandrette je vse bolj navdušeno prinašala najemniku okoliške čenče. Posebno tiste, v katerih je imela vlogo tudi hudobna Flamka, tatica zakonskih mož. Tako je Lucher izvedel, da je bil okoli leta 1807 mlad fant iz okoliša, čevljar, žrtev karnevalske šale, ki so mu jo pripravili prijatelji gostje kavarnice Pri zlati brajdi. Med solzami, ki so se gospe Jandrette ulile vsakič, ko seje spomnila na Flamko, je Lucher izvedel tudi to, da se je lepa Marguerite Figoroux po dveh letih naveličala čakati na svojega Picauda in da se je poročila s kavarnarjem Loupianom, ki si je s to zvezo občutno izboljšal denarni položaj in je odprl eno najbolj znanih kavarn na Boulevard des Italiens (SE NADALJUJE) Smučarjev ne manjka - Čeprav bo uradni začetek zimske sezone v Kranjski gori šele med 20. in 25. decembrom, so kranjskogorska in okoliška smučišča že oživela. Letošnji zgodnji sneg namreč omogoča ugodno smuko od sredine novembra dalje, zato je obiskovalcev, predvsem v Kranjski gori. vse več. Te dni se že med tednom pozna obisk stalnih gostov in številnih udeležencev raznih posvetov, ob sobotah in nedeljah pa brez vrst pred vlečnicami ne gre. Zaenkrat ne obratuje le drugi del žičnice Vitranc, kjer je premalo snega, pa vlečnica Preseka 2. Slednjo bodo usposobili do začetka zimske sezone. — Besedilo in slika: S. Saje Popravek Pri našem članku »Darilo prijateljem«, objavljenem v torek, 18. decembra 1980 v Glasu, smo pri sodelujočih pomotoma izpustili butik Angelike Krznar. Omenjeni butik bo namreč na prireditvi 26. 12., namenjeni društvu paraplegikov pripravil zanimivo modno revijo z manekensko skupino Zorice Pesek. (dd) Organizatorji silvestrovanj! V primeru, da imate na voljo še kaj prostih mest za silvestrovanje, lahko to sporočite našim bralcem z objavo v naslednji številki Glasa, v petek, 26. decembra. Naročila sprejema nass komerciala, telefon: 23-341 int 54, do srede, 24. decembra do 10. ure. Tečaj hoje in teka na smučeh KRANJ - Akcija »Na teku se dobimo« je organizirana v Kranju te tretje leto in je dobila razveseljiv razmah. Prvo leto je bilo eno vadisče, drugo leto štiri, letos pa so organizatorji morali pripraviti te sest vadisč. To kate, da se vedno bolj zavedamo, da je treba za zdravje skrbeti vsak dan! Številne akcije so bile organizirane letos: septembra so se začele akcije na vadisčih v Hrastju, na Orehku, v Stra-žisču, na Planini, na stadionu in na Kokriti, pripravljeni so bili izleti v naravo, pa predavanja o izbiri in uporabi opreme, dobro je uspel zim-skoiportni sejem v Kranju, s prvim snegom pa so se zaceli tudi vadbeni dnevi. Na organiziranih vadisčih je živo se naprej. Dobro je sodelovanje s ŠK Triglav pri pripravi prog in sveto- valni službi, vadbeni dnevi so združeni z nastopi na večjih prireditvah, vao zimo pa bodo tečaji teka in hoje m smučeh. • Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj organizira pod geslom »več hodi in tecirdlje boi ti vel« petdnevni tečaj teka in hoje na »mu-čeh. Začetek tečaja bo 27. decembra, zadnji rok prijave pa je 25. december v pisarni zbora učiteljev in vaditeljev smučanja v Prešernovi ulici 11, I. nad. stropje v Kranju med 18. in 18.30. uro. Vadba bo najverjetneje na Kokrici, ce pa ne bo snega, pa na bližnjem urejenem smučišču na Gorenjskem. Štiri dni bo vadba na snegu, en dan p« v telovadnici. Zbor tečajnikov bo 27. decembra ob 8. uri na parkirišču pred slaščičarno Kanarček v Kranju oh Cesti JLA. Odbor za rekreacijo ZTKO Kranj in zbor učiteljev in vaditeljev smučanja Kranj namerava tudi letos organizirati skupinsko udeležbo na vseh pomembnejših množičnih prireditvah hoje in teka na smučeh. Kranjčani so bili preteklo nedeljo na Bloških tekih, v nedeljo pa odhajajo na Trnovski maraton. Prijaviti se je mogoče v pisarni Planinskega društva Kranj v ponedeljek, torek in sredo med 8. in 11. uro. v četrtek in petek pa med 13. in 17. ure. Prispevek za prevoz je 100 dinarjev. Odhod iz Kranja bo v nedeljo ob s. izpred hotela Creina, povratek pa takoj po razglasitvi rezultatov. Pričakujemo množično udeležbo! j. d. ivan Jan: Kokrški odred 2 OKUPACIJA IN APRILSKI ZLOM STARE JUGOSLAVIJE Napad na Jugoslavijo in prostovoljci - Na Gorenjsko najprej pridejo Italijani, nato Nemci — Domoljubi in komunisti zbirajo orožje, kulturbundovci pa pripeljejo Nemce - Razpad kraljevine Jugoslavije - Razdelitev Slovenije. Gorenjska postane »Sttdkarnten« — Grssči-na v Begunjah postane grozovit zapor — Okupator takoj pokaže svojo pravo podobo - KPS v ljudeh spodbuja misel na upor. Nenadno in nenapovedano so fašisti napadli Jugoslavijo 6. aprila 1941. Za začetek so Nemci silovito bombardirali Beograd. Isti dan so bombardirali tudi radijsko postajo v Domžalah. CK KPS je tedaj komuniste, skojevce in vse druge domoljube pozval, naj prostovoljno stopajo v jugoslovansko vojsko. Zlasti mladinci so se začeli pripravljati. Pnpravlje nost so pokazali tudi primorski emigranti, ki so živeli v Kranju in okolici in so že pred vojno imeli svoje društvo »Sloga« oziroma »Zarja«. Temu pozivu se je npr na Jesenicah, v Kranju, v Tržiču in v okolici odzvalo več sto Hudi To so bili predvsem Primorci, živeči v Kranju, in mladinci, prežet, s patriotizmom, ki še niso služili vojske in so odvrgli strankarske predsodke. Iz Kranja so odali tnje transporti. Prv, 8. aprila 1941. *JWf™£ takoi za njim. Prva dva sta se z vlaki odpe-SS?£tiJ Zagrebu, eden pa P^N^vemu mestu^ od tam pa delno čez Metliko prot Karlovcu. Ta skupina je na bližnji Meznrtk postaji Kamaoji takoj preko Kolpe, zve ■ 4, . r. dela, da so na Hrvaškem prevzeli oblast ustaši, zato se je 11. aprila razšla. Večina sploh ni prišla do orožja in uniform. Okoli 60 prostovoljcev je dobilo uniforme v graničarski komandi v Kranju, nato pa so se v spremstvu svojcev in številnega prebivalstva odpeljali proti Ljubljani. Toda del teh prostovoljcev je v Novem mestu doživel bombni napad, zagrebške vojašnice, kjer so bili drugi prostovoljci, pa so s tanki obkolili ustaši in Nemci. Tako je nekaj teh prostovoljcev prišlo v ujetništvo. Del se je umaknil in prebil nazaj v Slovenijo, nekaj tistih, ki so jih polovili ustaši, pa so po posredovanju Rdečega križa spustili šele čez pol leta. Nekaj gorenjskih prostovoljcev, ki so jih Nemci že zajeli, je v nemških taboriščih moralo ostati do konca vojne-32 Na Gorenjsko sta prodirali dve fašistični vojski: Italijani in Nemci. Italijani so prišli po dolini Save, Nemci pa so iz Celovca prodirali čez Podkorensko sedlo proti Hrušici in čez Ljubelj. Vendar so bile to le manjše sile, medtem ko je nemška glavnina prodirala iz Celovca v smeri proti Dravogradu in dalje proti Celju;« Medtem so tržiški in drugi kulturbundovci in petokolonaši zlasti med vojaki širili domenjena propagandna gesla, kot na primer: »Na Koroškem je pripravljena milijonska Hitlerjeva armada!«, »v Mariboru in Celju so že Nemci«; »Jugoslavija ima čez [,000.000 mrtvih vojakov«, »Nemci so že v Puterhofu«; »močjia kolona nemških smučarjev je že na Prevalu pod Begunjščico« in še druge, vse pa izvite iz trte z namenom, da bi še bolj zmedle že tako zmedeno vojsko in prebivalstvo. Sovražnosti na Ljubelju so se začele 6. aprila 1941 zjutraj, ko je nemški stražnik obstrelil jugoslovanskega graničarja. Ranjenca so takoj prepeljali v Tržič, kjer je bila v meščanski Šoli zasilna bolnišnica. V resnici 80 bili nemški oddelki, ki so se pripeljali za pohod prek Ljubelja, šibki. Le malo resnejši odpor bi jih bil zaustavil. Streljanje na meji ni preraslo v obsežnejše spopade, čeravno je nekaj odpora le bilo. Toda vse se je odvijalo brez pravega poveljstva. Ze čez nekaj dni se je Med umikom z Gorenjske so zadnje enote jugoslovanske vojske uničile več mostov. Tako 10. aprila 1B41 v Kranju tudi most čez Savo. vojska začela umikati, in to neurejeno Vendar pa je bilo med vojaki in podoficirji še nekaj takih, ki so za seboj rušili objekte. Tako so 10. aprila 1941. leta na umiku skozi Tržič uničevali cesto, v Podbrezjah pa so razstrelili most čez Bistrico. Isti dan so vojaški oddelki porušili tudi predor in železniški most v Globokem, hkrati pa so s proge evakuirali želez niško osebje. Dva dni je vladalo »brezvladje*. Vojska se je brez potrebe umikala, umakniti pa se je moral tudi baron Born, ki je bival pri Sv. Ani (v Podljubelju).* Jugoslovanska tajska je, da bi zavrla napredovanje sovražnika, pred končnim umikom popolnoma porušila most čez Savo v Kranju, deloma pa tudi cestni nadvoz nad železniško progo v Gaštejskem klancu. A vse to ni nič zaleglo. Prebivalstvo je bilo nad hitrim zlomom jugoslovanske vojske presenečeno, kajti tako iz Tržiča kot iz Kranja je poleg redno vpoklicanih vojaških obveznikov šlo prostovoljno v vojsko veliko mladih fantov, ki so bili pripravljeni na oboroženo obrambo. Dne 11. aprila 1941 popoldne so v Tržič najprej prišli Italijani. Prikorakali so na Glavni trg in se vselili v Sokolski dorru^ 11 al i,am so se nastanili tudi po drugih, manjših krajih Gorenjske, Nemci so glede meje in zasedanja postopali svojeglavo in proti Italijanom superiorno. 12 OSVOBODITEV SLOVENSKECA PRIMORJA (Stanko Petelini 11 pohod Štirinajste il Ambrožih • Horn nevarni ki ie bil Jirl in sovražnik nacizma, ni hotel čakati h okupatorjev Kot tak je svojima psoma dal celo imeni |*> Hitlerju in Mussoliniju. »Hiti. in »Musi« Trtiski kulturbundovci so ga zato imeli na muhi. Barona Borna te okupacija dohitela v Ljubljani. |k> italijanski okupaciji pa s., (ta le zgrabili Nemci. Požrl ga |e dachauski krematorij ti KAPITULACIJA ITALIJE IN NARODNOOSVOBODILNA BOR HA V SLOVENIJI JESENI 1 > S & ■§ e 1 o to 05 zaradi lovskega para in oslabljenega nasprotnikovega kraljevega položaja. 1. ... Tf5:! 2. Df5??? Lf5: Beli se je vdal. SREČA SPREMLJA SMELEGA Poznamo pregovor, ki pravi, da je sreča opoteča, pa tudi drugega, ki trdi. da sreča spremlja boljšega. Verjetno drži. da v šahu lahko govorimo le o sreči, ne pa o nesreči ali zli sreči, kajti ta je. kot je rekel Tarrasch. le posledica slabe igre. Kdor krivi za slabo igro nesrečo, mu je to lahko v tolažbo ne pa v koristno izkušnjo. Na diagramu 154 je položaj iz partije TYROLER - PAL TENER (1951). Beli je prej z žrtvijo kmeta na polju a4 zaposlil oba skakača črnega na daminem krilu, nato pa z žrtvijo kmeta 15 odprl linijo svoji trdnjavi in deblokiral kmeta e5. Nastalo pozicijo je ocenil kot zrelo za napad na nasprotnikovega kralja. ra m Diagram 153 I. Lf5:?? Verjetno v prepričanju, da bo črni igral Lf5:. V tem primeru bi bila zadeva povsem v redu, saj sledi 2, Th8 mat. Namesto poteze v partiji bi beli po I. Lb2! De3:+ 2. Kbl imel lepe možnosti v nadaljevanju 1. efi! 2. Se6:(?) fe€: Kranj — Prešernovo gledališče je pred novim letom pripravilo kar štiri predstave, ki bodo razveseljevale otroke v gledališču in v krajevnih skupnostih. Pretekli torek je premiero dožave-la nova postavitev »Vilinčka z Lune« Minolli-Gruna. Številni nastopajoči so pod taktirko Lojzeta Do-manjka ter s sodelovanjem scenografa Vinka Tuška. kostumografinje Nine Carnelutti. ob glasbi Vinka Sorlija in v koreografiji Saše Subica pripravili simpatično pravljično uprizoritev. »Vilinčka« si bodo otroci lahko ogledali v Prešernovem gledališču. Te dni pa gledališče dokončuje kar tri lutkovne predstave, ki bodo gostovale v okolici Kranja, nekaj ponovitev pa bodo kranjski lutkarji odigrali tudi drugod po Sloveniji. Posebej velja omeniti krstno uprizoritev Suhodolčanovega besedila »Peter Nos je vsemu kos«, ki ga je za gledališče pripravil Vladimir Rooss. Ostali dve lutkovni predstavi pa sta ponovitvi uspešnic izpred nekaj let: K. Novaka »Mezinček« in Z. Florijana »Tobija«. Novoletni spored Prešernovega gledališča je torej dovolj raznolik in zanimiv in v gledališču pričakujejo, da bo vsak otrok videl vsaj eno gledališko predstavo. Ob štirih uprizoritvah, ki so namenjene najmlajšim zapišimo. da povpraševanje verjetno presega možno ponudbo kranjskega gledališča, ki pa vseeno upa, da bo tudi letos vsaj delno lahko zadovoljilo gledališke novoletne želje otrok. ML. Medvode — V delovni organizaciji DON IT so pripravili razstavo o slovenskih narodnih jedeh. Ze pozabljene jedi iz loncev naših babic so našle prostor v sejni sobi te delovne organizacije in vzbudile ne samo med ženskim, temveč tudi med moškim delom kolektiva veliko zanimanje. Razstavo je pripravila kulturna komisija osnovne organizacije sindikata pod geslom: »Nazaj v kuhinjo naših babic, kuhaj počasi in z ljubeznijo!« - fr Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (70. zapis) Prejšnji zapis o »peklenski« Jerici ne bi bil zaokrožen, če brž ne dodam še nekaj besed o nesrečnem Moline-ju. njegovem odnosu do Prešerna pa tudi o sloviti gostilnici »v Peklu«. VASOVANJE V KRČMI No. že od nekdaj besede možakov najraje stečejo o krčmah in v krčmah. Tej stari šegi se zatorej ne smem izneveriti! V Ljubljani, na nekdanjem Kongresnem trgu, na vogalu proti bivši realki, je obstajala v Prešernovih časih — t.j. v prvi polovici preteklega stoletja — stara gostil niča »v Peklu«. To ime se jo je prijelo, ker je gostinski lokal stal pravzaprav v nekakšni jami, na dnu nekdanjega jarka ob mestnem obrobnem obzidju- V gostilnico so gostje prihajali v stopnicah navzdol, pač kot bi se res šlo v pekel. Bržčas pa si je krčma prislužila to ime še zaradi česa drugega. Lastnica, »ta krofasta Metka«, poročena Podboj, je imela tudi nekakšno igralnico. Sama je »držala banko«, tri njene hčere pa so stregle pivskim gostom. Torej, res nekak »pekel«! Vsaj za one žene, katerih možje so tu zapravljali noči in denar. V to krčmo je tudi Prešeren rad prihajal, celo pa dvakrat na dan. Saj mu je bila močno pri roki, ker je stanoval prav v bližini (pri Mihi Kaste-licu). Seveda pa našemu pesniku Metkina igralnica ni bila mar — mnogo bolj pa njene brhke hčere. Najbolj mu je bila seve všeč najmlajša, zala Jerica — komaj razcve-la sedemnajstletnica. Njej je naslavljal mile ljubezenske tožbe in ganljive prošnje. Le kdo ne ve za čudovite pesmi iz onih let — iz let Prešernovih vasovanj »v Peklu«: Vso srečo ti želim. Prošnja. Ukazi. K slovesu. — Vse te drobne umetnine je pesnik ustvarjal v globokih ljubezenskih čustvih, posvečenih Podbojevi Jerici. Toliko plahosti, toliko trubadurske topline, hkrati pa toliko brezupa in odpovedi ... SNUBCI Utegnil pa je Prešeren sam zapraviti Jeričino naklonjenost, ki jo ji gotovo smemo vsaj rahlo prisojati. Pesnik je prav v onih letih nihal med Jerico Podbojevo in Ano Jelovškovo. Stara Metka, s Prešernom kar nekam pokroviteljsko domača, mu je v šali opovrgla: če bo le predolgo odlašal z ženitvijo, ga na koncu še najgrše staro babše ne bo maralo. Prešeren pa nazaj: »Ja, če bi Ie vi poznali moje dekle! Mlajša in lepša je od vaše najmlajše hčere!« Užaljena krčmarica pa brž: »Gotovo je že obupala nad vsem svetom!« No, in tako so se dogovorili v Peklu za drugega snubca. Sprva so Jerici namenili ljubljanskega trgovca Zaneta Sonca, a dekle se je samo odločilo za angleškega bogataša Davida Molineja. LUTERANSKI KVEKER David Moline po pripovedi sodobnikov (pa tudi po ohranjeni fotografiji) po vnanjem ni bil kdove kako lep mož. (Večkrat pa je bilo izpričano, da je bil po srcu izjemno dober človek.) :'"•.« Jerici so domači pa tudi vsa žlahta odsvetovali Molineja. ker je bil druge vere. luteranski kveker. (Do? beseden prevod te besede je trepe-tavec. Ustanovitelj te stroge luteranske ločine Fox je namreč Ijucfi opominjal, naj »trepetajo pred božjo besedo«. Danes je to ločina razširjena v Angliji in v ZDA. Kvekerji.|je priznavajo vseh zakramentov. obje> dov. vojske. Sami sebi pravijo, da 90 »Društvo prijateljev«. Kar jih dela posebej simpatične, je mednarodna dobrodelnost, s katero se vneto ukvarjajo.) Z Jeričino poroko z Molinejem prav zaradi vere ni šlo povsem gladko. Škof je cerkvene okolice odklonil, poročni obred pa so dne 25. julija 1842 smeli opraviti le na frančiškanski porti (veži). Poroko z drugo-vercem so Jerici dovolili le z izrecnim pogojem: da bo svoje otroke vzgojila v katolištvu. Imela pa je Jerica v zakonu z Davidom Molinejem tri otroke: sina Johna, ki je postal pozneje avstrijski častnik, hčerko Gertrudo (Jerico) Hermino. ki je v rani mladosti umrla, in Lidijo Izabelo, ki se je poročila za Bernardom VVoodsom in se odselila na Angleško ter dočakala visoko starost (leta 1935 je še živela!). TOa< Angleški kreker, soprog »Peklen ske« Jerice — David Moline. JERICA IN STANKO VRAZ A. vrnimo se spet v gostilnico. v »Pekel«! Tjakaj je Prešeren vabil svoje prijatelje, ki so ga obiskali v Ljubljani. Tako vemo za obiske Stanka Vraza. Streznjev-skega, Preisa in druge. Pesnik je svojim gostom rad predstavljal brhko Metko — kot bi se hotel postavljati s tako mično svojo prijateljico! Vrazu se je videla Jerica kot ljubeznivo in naravno dekle: »Slav-jauka duhom i t jelom.« Štiri dni po Jeričini poroki piše Prešeren Vrazu: »Moje ime je v slovenskem svetu izzvenelo. Delam 7 ur pri gospodu dr. Crobathu. da lahko 2 uri pri stari Metki pijem«. Tako mu je splahnelo še poslednje ljubezensko upanje, ki ga je vede ali nevede vzbudila »Peklenska« Jerica ... Vsekakor velja omeniti, da je bil David Moline Prešernu dober prijatelj in pobratim. Bila sta oba stalna člana pivske in pevske družbe pri Metki »v Peklu«. Ob pesnikovi smrti je v pismu dr. Bleiweisu izrazil globoko spoštovanje in žalost za umrlim prijateljem. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski m. mm krvi UST'f TTmI Pri dobrih ljudeh, ki so ga ljubili in ga EtS?.1^ oioolnoma vendar ni pozabil očeta in lepega ljubiti. P^P^ gVOJega hudega strica in ljudi, ki so KSKadf Toda vse to mu je bilo kot lepe sanje. Imena očeta niveč poznal, tudi jezik je pozabil. oče se je bojeval za pravico in i sinu p« so bile želje po ,eta tudi izbrišejo mlade-otroitvo. Divji mladi janičar se ni več Ali Bumv krtčanski oče se £ in krvi *~>***h™L™^ 89. Hrabri janičar, sin Marka Kozjaka, je postal v kratkem polkovnik v svoji orti (tako se je imenovala janičar-ska četa) in ni ga bilo hrabrejšega in strašnejšega v boju. Ločil pa se je od svojih tovarišev po tem, da ni hlepel po ropanju in moritvi slabih, neoboroženih ljudi; in tako je nekako njegovo pošteno srce ostalo neomadeževano tudi pod tujo obleko v tuji divji druščini. Sicer nikoli ni vprašal, zakaj se bojuje; sel je tja, kamor so divji Turki pač nesli zastave svojega preroka Mohameda. »0. Toda vedno se je bojeval le z vojaki, ne pa z otroki in ženami. Grozovita telesna moč, ki jo je ta janičar razkazoval v boju, je povzročila, da so se celo Turki nekako bali svojega zamišljenega vojaka. Ker so vedeli, koliko jim ta glavar v boju koristi, saj sam, hraber kot lev. nareja svojim prijateljem pot v bojne vrste, je janičar Jurij Kozjak — ki tega imena seveda ni poznal — dosegel čast, da je sam vodil precej veliko krdelo, čeprav to sicer pri tako mladih ni bilo v navadi ... 4910 Slovenska mednarodna FIS alpska turneja '80 Dvojna zmaga Bojana Križaja, v veleslalomu pa Japonec IŠioko KRANJSKA GORA. STARI VRH, SORIŠKA PLANINA - Povsod enako: obilica novozapadlega »nega na že pripravljene proge, zato dodatne težave organizatorjev, ki so se tudi takrat izkazali na slovenski mednarodni FIS alpski turneji. Tako kot Občinska zveza smučarskih organizacij Jesenice, ki je bila na Bukovniku organizator slaloma, so z odliko opravili tudi športni delavci SK Alpetourja iz Škofje Loke, ki so na Starem vrhu pripravili veleslalom, enako odlični pa »ta bili slalomski progi za sesti mednarodni FIS slalom na Soriški planini v organizaciji SD Iskra iz Železnikov V vseh teh nastopih je nastopalo nad sto smučarjev iz Avstrije. Bolgarije, Italije. Poljske, CSSR, Japonske, Romunije in Jugoslsvije. medtem ko so reprezentantje SZ nastopili le v Kranjski gori. V močni mednarodni konkurenci so največ uspeha imeli naši smučarji saj je Bojan Križaj dobil slaloma v Kranjski gori in Soriški planini, na Starem Vrhu pa je v veleslalomu slavil malo znani Japonec Chiaki Isioko. Povsem smo lahko zadovoljni z uvrstitvami nadih mladih smučarjev iz B reprezentance in mladincev, ki so v teh močni mednarodni konkurenci dokazali, da znajo smučati in si obenem z dobrimi uvrstitvami krepko izboljšali svoje FIS točke. BUKOVNIK ZA BOJANA KRIŽAJA KRANJSKA GORA - Na startu na vrhu Bukovnika je bilo veliko znanih imen svetovnega alpskega smučanja. Kar stoosem jih je bilo na startni listi. Prvi je moral v svojem prvem slalomskem nastopu na progo Japonec Kama, ki je postavil tudi orientacijski čas. 2e drugi na startu. Jugo-. slovan Tomaž Cerkovnik, je bil hitrejši. Cerkovnik je vodstvo obdržal vse do vožnje reprezentanta SZ Žirova. Ta je bil tudi potem, ko so vsi priili na cilj, ostal na čelu. Križaj je za Žirovom zaostal trideset stotink sekunde. Tokrat se nas najboljši Bojan Križaj ni dal presenetiti. Brez težav je opravil z vsemi pastmi in na koncu tudi slavil. Le mednarodni uspeh je dosegel Tomaž Cerkovnik, ki se je uvrstil takoj za Bojanom Križa jem. Med Križaja in Cerkovnika se je na tretje mesto vrinil Japonec Kodama, četrti pa je nato spet Jugoslovan Jože Kuralt. Vodilni po prvi vožnji Aleksander Žirov je napravil v spodnjem delu napako in se je moral nato zadovoljiti s šestim mestom. Odlično so se držali tudi drugi Jugoslovani, saj so med prvimi petnajstimi se Franko, Benedik in Zibler ter Oberstar, pa tudi mlajAi so si z dobrimi uvrstitvami izboljševali svoje FIS točke. Rezultati - 1. Križaj 1:2»,»7. 2. Cerkovnik (oba Jugoslavija) 1:30,32, 3. Kaivv« (Japonska) 1:30.44. 4. Kuralt (Jugoslavija) 1:30,4«, 5. Kodama (Japonska) 1:30,37, 0. Žirov (SZ) 1:30^0,1. Fraalo 1:31,1», 8. Benedik (oba Jugoslavija) 1:31,04, 10. Mor-geastern (Avstrija) 1:31,M, 11. Iiioko (Japonska) 1:32,30. 12. Jaritz (Avstrija) 1:32,47, 13. Zibler (Jugoslavija) 1:32.78. 14. Koiar (CSSR) 1.S3J8. 15. Oberstar (Jugoslavija) 1:23.41. NA STAREM VRHU JAPONEC ISIOKO STARI VRH - Veleslalomski progi »ta bili dobro pripravljeni, čeprav so mogli Alpetourovci k repa o sa vihteti lopate, da so jih •redili. Za preseuee—je je poskrbel malo uani Japonec I stoko, ki j« zmagal pred našim Strelom. Razveseljivo je. da so tudi ostali mladi nasi smučarji vozili tako kot >e treba in dosegli izredno dobre mednarodne uvrstitve. Na prvi veleslalomski progi je vodstvo prevzel Japonec Isioko, ki je na tej progi vodil dobro. Se najbolj ae mu je približal Jugoslovan Boris Strel, ki se je uvrstil takoj sa vodilnim Japoncem. Veliko smolo je imel že tretjič zapored v letošnji sezoni, Jugoslovan Bojan Križaj. Križaj je dobro in hitro peljal proti cilja. V sredini proge se mu je odpela vez na m ar ker j u in konec je bilo Bojanovih upov sa ponoven uspeh. Uspešno sta v tem prvem aaatopu progo prevozila tudi Jugoslovana Fraako in Zibler, medtem ko je Jože Kuralt tik pred ciljem zgrašil vrstica in moral je v sneg. Tudi to pot niso zatajili mladi Jugoslovani, ki so eden za drugim doaegali solidne čase. Tudi na drugi progi je ilo na vse ali nič. Toda Japonec iiioko je vzdržal vse napade in zmaga je bila njegova. Boris Strel je bil drugi, kar dokazuje, da se v veleslalomu vrača v lansko uspešno formo. Zatajila nista niti Franko in niti Zibler, ki sta med prvo deseterico, med prvo dvajseterico pa je se sest natih. Rezultati - 1. Itioko (Japonska) 2:44,64, 2. Strel (Jugoslavija) 2:43,37, 3. Tomazzi (Italija) 2:43,33, 4. Franko (Jugoslavija) 2:43,03, 5. Pacek (ČSSR) 2:40,82. 8. Zibler (Jugoslavija) 2:47.28, 7. Plossnig (Avstrija) 2:47,37, 8. Kolar (Č88R) 2:47.37. ». Musner (Italija) in Kamiva (Japonska) 2:47,75, 12 Iwaya (Japonska) 2:48,33, 13. Cerkovnik (Jugoslavija) 2:48,00. 14. Štefanov (Bolgarija) 2:49,18, 15. Kreačič In Oberstar (obs Jugoslavija) 2:48.2«, 17. Ribnikar 2:40,81. HOKEJ Trije na vrhu TRŽIČ - Tako kot že nekaj let doslej tudi v letošnjo*) letu gorenjska hokejsks moštva tekmujejo v rekreativni medobčin-.ki hokejski ligi Crnjake. V tem tekasovanju ^hijejo lotos Borovlje. Blejska Dobrav^^i^ Kokric. Naklo. HDK Partizan Trtic in *D Lese. ki se je ^ v tekmov.aje vkltečilo prvič Dosedaj so odigrali 3c vsa sreCanja orvenmln dnsgoga kola. Vsa srečanj. lm»^2SvS VdoTJn Dobrav, i. Kobri«.- g* »^^^ Borovi* i Bloinho Dobra** 0:1». Od mladih jugoslovanskih smučarjev se je v slalomu v Kranjski gori najbolj odrezal Tomaž Cerkovnik. Bil je takoj za zmagovalcem Bojanom Križajem. 19. Horvat 2:50.35, 20. Krničar in Benedik 2:50,44, 22. Petrovič (vsi Jugoslavija) 2:50.49. NA SORIŠKI PLANINI SPET K KIŽ A J SORIŠKA PLANINA - Na šestem mednarodnem FIS slalomu, ki ga prireja športno društvo Iskra iz Železnikov, je to pot slavil Jugoslovan Bojan Križaj, ki je že po prvem slalomu prevzel vodstvo pred Kura lt o m in Japoncem K odamo. Tesno za Bojanom pa je bil lanski zmagovalec tega slaloma Jože Kuralt, ki je tokrat vozil res odlično. Vendar so se tej vodilni jugoslovanski dvojici nevarno približali Japonci, ki so bili nato razvrščeni vse do petega mesta. Spet se je obetal napet dvoboj Jugoslavija ! Japonska. Še posebno, ko sta na tej prvi progi odpadla Cerkovnik in Zibler, v dobri poziciji pa sta bila Benedik in Franko. Boris Strel je naredil hudo napako, jo zvozil in na cilj prišel kot osemnajsti. Na drugi proga se je najbolje znašel Boris Strel. Vozil je tehnično dovršeno in hitro je vijugal med koli. To mu je prineslo najboljši čas drugega slaloma in šestega v končni uvrstitvi. To je se en dokaz, da se Strelu vrač. forma. Bojan Križaj, ki je zmagal, je bil tudi na drugi tako dober, da je odbil vse »japonske napade«. Dobro sta v tem drugem nastopu vozila tudi Benedik in Franko in tudi Oberstar se je odrezal, saj je bil petnajsti. Rezultati — 1. Križaj (Jugoslsvij.) 1:45,93. 2. Kodama 1:48,29. 3. Otaka 1:48,57, 4. Kaiwa (vsi Japonska) 1:48,77. 5. Musner (Italija) 1:47,02, 3. Strel (Jugoslavija) 1:47,24. 7. Iiioko (Japonska) 1:47,27. 8. Jaritz (Avstrija) 1:47,32, 9. Benedik (Jugoslavija) 1:47.34. 10. Morgenstern (Avstrija) 1:47,82, 11. Franko 1:47,82," 15. Oberstar (oba Jugoslavija) 1:48,19. I). Humer Trm*** J Kikrl Dve naši med prvo deseterico slalom je prinesel uvrstitev tu Jetrna novi in Muvčevi z majhnim zaostsn- BORMIO - Na tretjem slalomu ženak v svetovnem pokata je že drugi slalom v tej sezoni zapored dobila Francozinja Perrine Petan, medtem ko je Bojani Dornig in Anji Z.vadlav uspelo, da sta med prvimi desetimi. To je velik uspeh naših dveh deklet, ce vemo, da so bile doslej v aaaei fantov in drugih najboljših deklet na sveta. Hkrati z devetim mestom je Bojana Dornig svojemu sedasasan mestu pred dnevi v Pinacs-valu dodala sedaj v Bor m i u se devetoga. Tako ti uspehi v slalomu naših deklet niso zgolj slučaj, temveč zavzeto delo na treningih in nove metode treninga trenerja Jožeta Snarovca. Prog« v Bormiu so bile trde in so zdržsle vseh devetinšestdeset tekmovalk. Bojana Dornig je v prvem nastopu imela s startno številko šestin-štirideset najboljši vmesni čas, toda naredil, je napako in bil. v tem prvem nastopu še vedno na izvrstnem petem mestu. Tudi Aaja Zavadlav ni vozila slabo in bila enajsta po tej vožnji. Prvi n je pi in Ms kom z. vodilnimi Tudi na drugi progi so šle naše nadvse uspešno, saj so dosegle pričakove-ne uspehe. Čeprav je Bojana Dornig v tem nastopu vozila nekoliko manj tvegano, ji je vseeno uspelo, ds si je priborila deveto mesto in nove točke v svetovnem pokalu. Enako dobro je vozila tudi Anja Zavadlav, saj ji je uspelo, da je bila deseta. Od naših sta bili potem uvrščeni še Jermanova in Mav-ceva. Naslednje tekmovanje deklet po novem letu bo v Crans Montani. Tu bodo naše startale v smuku in slalomu. Vendar ima Bojana Dornig sedsj že nekaj nad 20 FIS točk in je na meji prve j.kostne skupine, medtem ko iih ima Andreja Zavadlav 30. Krepko sta točke popravili tudi Nataša Blažič in Polona Pehare. Prvi decembrski del svetov-negs ženskega pokala je končan. Končal se je z velikim uspehom naših deklet. Rezultati - 1. Pelen (Francija) 1:37,23, 2. Patrakejcva (SZ) 1:37,08, 3. Hess (Švica) 1:37.84. 4. Konzzet tU. echenstein) 1:37,03. 3. Giordani (Italija) 1:37,90. 0. Cooper (ZDA) in Serrat (Francija) 1:38,43, 8. Nelaon (ZDA) 1:38,33. 9. Dornig 1:30,4», 1«. Z.vadi.v (obe Jugoslsvij.) 1:38,53. 11. Fisher (ZDA) 1:30,34. 12. Glur (Švica) 1:38,83 13. Bieler (Italija) 1:38.84, 14. M. Eppl* (ZRN) 1:38.07. 16. Napttln (Švica) 1:30,00, 27. Jerman 1:40.74. 30. Mavec (obe Jugoslavije.) 1:44,30. SVETOVNI POKAL - SLALOM - i Pelen 80. 2. Serrat (obe Francija) 48, 3. Patraksjeva (81) 30, 4. Hess (ivica). 5. Cooper (ZDA) 08. 10. Dornig 18. 14. Zavadlav (oba Jugoslavija) 0. SKUPNO - 1. Nadig (Svka) 13«. t pelen (Praaežja) 114. S. Serrat (Francija) 104, 4. Hess (Švica) g«. «. f. Eppl«. (ZRN) 71. 20. Dornig 10. 40. Zavadlav «. dh, Priznanje za fair-play ZAGREB - Kolesar kranjske Save Drago Frelih je letošnji dobitnik priznanja Sportskih novosti zs fair-plav. Drago Frelih je namreč pokazsl izjemen tovariški odnos na mednarodni etapni dirki Po Jugoslaviji, ko je v peti etapi odstopil kolo rumeni majici Bojanu Ropretu, ki je tedaj v skupni uvrstitvi vodil zs dvajset sekund. Drago je h tem veliko pripomogel tudi k Ropretovi končni zmsgi, po drugi strani pa si je »zapravil« možnost za uvrstitev v olimpijsko ekipo, saj bi normo najbrž izpolnil, če mu ne bi bilo treba čakati ns popravilo kolesa. »Priznanje je zame v desetletni kolesarski sezoni doslej najdragocenejše.« je dejal Drago Frelih. H I tpnevSKI maratoi ORGANIZACIJSKI KOMITE p.p. 24, 65280 IDRIJA Trnovski maraton bo 28. decembra IDRIJA — Ugodne snežne razmere na črnovrški planoti, kjer je sedaj več kot pol metra snega, so končno zagotovile organizacijskemu komiteju Trnovskega maratona, da se oddolži rekordnemu številu 3480 prijavljenih ljubiteljev smučarskega teka. VI. Trnovski maraton, ki bi moral biti že februarja letos, je bil zaradi pomanjkanja snega preložen. Zato je organizacijski komite Trnovskega maratona na zadnji seji dokončno odločil, da bo VI. Trnovski maraton v nedeljo, 28. decembra letos, n startom ob 9.30 uri pred hotelom »BOR« v Črnem vrhu nad Idrijo. Prireditev je organizirana v počastitev 35. letnice zmage nad fašizmom z namenom, da širi množični šport, krepi obrambne sposobnosti, obuja spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenaša borbene tradicije na mladi rod. Častni pokrovitelj VI. Trnovskega maratona je narodni heroj, general-polkovnik Stane Potočar-Lazar. Organizacijski komite Trnovskega maratona je sprejel predlog komisije za množične teke pri smučarski zvezi Slovenije, da se proge na letošnjem Trnovskem maratonu skrajšajo, saj je na 'začetku smučarske sezone večina tekačev še slabo kondicijsko pripravljena. Tako bo proga za maraton dolga 30 km, mali maraton 13 km, smučarski tek SLO 10 km in pionirski smučarski tek 5 km. Vsi ljubitelji smučarskega teka, ki se še niso prijavili za VI. Trnovski maraton, bodo to lahko storili na dan prireditve na vpisnih mestih pred startnim prostorom. Prizadevni organizatorji Trnovskega maratona iz Idrije ae že pripravljajo tudi na VIL Trnovski maraton, ki ga načrtujejo 8. februarja 1981 v počastitev 40-letnice ustanovitve OF Slovenskega naroda in 40-letnice vstaje naših narodov in narodnosti. S. Kovač Cerkljanski tek uvod v praznovanje CERKLJE - Do starta 2. cerkljanskega množičnega smučarskega taka na 28 in 7 km dolgi progi je še 12 dni. Že prve tri dai je organizator SD Krvavec prejel več kot 100 prijav ic vse Slovenije, kar kaže na veliko zanimanje sa cerkljanski tok. Organizator pričakuje, da se bo teka udeležilo od 1800 do 2000 tekačev obeh spolov, ki bodo nastopili v oaaaih kategorijah. Tekaška proga, ki je bila na prvem teku deležna številnih pohval, je med najlažjimi pri nas in bo zadostila zahtevam ljubiteljev smučarskih tekov. Ns starta je za tekače pripravljenih šest boksov širokih po štiri metre, v ta množični smučarski tek pa je domals vključen skoraj vsak krajan petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Informacije o 2. cerkljanskem smučarskem teku bodo vsak dan na voljo od 17. do 19. ure na telefonski številki 42-004 oziroma 42-0S8. J. Kuhar Smučarski skoki Od Jugoslovanov najboljša Sužič in Piber PLANICA - Kljub težkim tekmovalnim pogojem (v soboto) so Krsnjčani tudi letos zelo dobro izvedli tradicionalno mednarodno tekmovanje za OPA pokal, na katerem sodelujejo mladi skakalci in kombinatorici iz Avstrije, Italije, ZRN, Frsncije, Švice in Jugoslavije. 2e po tradiciji so imeli tekmovalci iz ZRN največ uspeha v klasični kombinsciji, Avstrijci pa v skokih. Naša ekipa je tudi v Planici osvojila tretje mesto, čeprav je v splošnem dosegla slabše uvrstitve kot pred tednom dni v Italiji. Od naših sta dosegla najboljši mesti Piber v klasični kombinaciji in Suzič v skokih. Oba sta dosegla deseto mesto. Zaradi obilice novega snega so imeli organizatorji veliko težav s pripravo 85-m skakalnice v dolini pod Poncami. Pri tem gre pohvaliti vse tekmovalce držav udeleženk, ki so dva dni pomagali pri pripravi skakalnice. S skupnimi močmi so pripravili skakalnico tako dobro, da ni bilo niti enega padca na uradnem treningu niti na tekmovanju. Tekmovanje v skokih je bilo v soboto. Z veliko prednostjo je zmagal Avstrijec Zauner, medtem ko je bil zmagovalec prve tekme (v Italiji) za pokal OPA Vettori tokrat le peti. Poleg Suziča so točke osvojili še Gašpirc, Žagar in Urbančič. V primerjavi s tekmovanjem v Italiji se je tokrat dobro uvrstil Gašpirc, medtem ko je bil Mlajši Peternel presenetil KRANJ - Kranjski strelci so uspešno začeli novo sezono. To so potrdili na prvem republiškem preglednem tekmovanju v streljanju z zračnim orožjem v Grosupljem. Najbolj je presenetil Franc Peternel mlajši. Dosegel je 390 krogov od 400 možnrh in postavil nov slovenski rekord. Tudi drugi kranjski strelci so se dobro odrezali, zato lahko od Kranjčanov pričakujemo letos razveseljive uvrstitve. Občinski prvak ŠŠD Simon Jenko KRANJ - Pred kratkim se je zaključilo občinsko prvenstvo v košarki za starejše pionirje »n pionirke. V obeh konkurencah so prvi mesti osvojili košarkarji in košar-karice šolskegs športnega društva osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Pri pionirjih je nastopilo 8 oenovnošol-aklb ekip oziroma reprezentanc s 172 učenci, pri pionirkah pa 0 reprezentanc, za katere je tekmovalo 134 učenk. Vrstni red občinskega prvenstva za pionirke: Prvo mesto ŠŠD Simon Jenko.drugo gŠD Stene Žagar, tretja je bila ekipa ŠŠD Lu-cijan Seljak, sledijo pa ŠŠD Davorin Jenko, ŠŠD Stanko Mlakar ter ŠŠD Planina. Komisija za košarko pri ZTKO Kranj je skupaj z odborom za ŠŠD pripravila pri-znsnja tudi za najboljše strelke prvenstva. Najboljše strelke letošnje« prvenstva so bile: Malovrh s 05 koši. (BSD Stene Žagar). Korbar s 64 koši (BSD Davorin Jenko) ter Ocepek s 38 koši (ŠŠD Stane Žagar). Vrstni red prvenstva za pionirje: Prvo mesto ŠŠD Simon Jenke, drog« mesto ŠŠD France Prešeren, tretje mesto je zasedla ekipa ŠŠD Stanko Mlakar, sledijo pa ŠŠD Planina. ŠŠD Lucijan Seljak, SŠD Stana Žagar, ŠŠD Helene Puhar ter SŠD Davorin Jenko. Priznanja za najboljšega strelca P. so prejeli: 2ukovič s 127 koši (88D France Prešeren). Poljanšek s 1J2 koši (SSD 81-mon Jenko). Golob s 110 koši (SSD Stanko Mlskar). Nosilec občinske reprezentance za prvenstvo v sklopu Pionirskega festivala 81 je v obeh konkurencah postala osnovna šola Simon Jenko, ki bo tudi pod tem imenom nastopala, mentorstvo nad nadaljno vadbo in pripravo košarkarjev in koaarka-ric pa je po programu prevzel košarkarski klub Triglav, ki je nosilec moške košarke v občini Kranj. M.fratri PRIJAVA ZA 2. CERKLJANSKI TEK 4. januarja 1981 ob 10. uri Navodilo: — prijavnice izpolniti s tiskanimi črkami — velja prijavnica, ki je izpolnjena samo na eno ime Priimek in ime: ................................... Točen naslov: ........................................................ Rojstni podatki: Klub, društvo, org. itd.: ...................................... Datum: ................................................ Podpis: Vpišite ftt. kateg. Kategorija teka: Kratka proga 7 km 1. pionirke 2. pionirji 3. članice nad 15 let 4. člani nad 15 let Dolga proga 25 km 5. članice do 30 let 6. članice nad 30 let 7. člani nad 40 let 8. člani do 40 let Pokrovitelj Urbančič tokrat šele petnajsti (v Italiji ie bil tretji). V ekipni konkurenci je bila v skokih najboljša Avstrija, ki je zbrala 62 točk. pred ZRN s 37 in Jugoslavijo s 12 točkami. V klaaični kombinaciji pa je zbrala ZRN največ točk (46), Avstrija je dobila 13, medtem ko je naša vrsta osvojila 0 točk. V skupnem seštevku (po trije skakalci in dva kombinatorca) pa je bila prva ZRN pred Avstrijo in Jugoslavijo. Enak vrstni red je tudi po dveh tekmovanjih. Naslednje tekmovanje bo v prvih dneh januarja v Avstriji. REZULTATI - SKOKI: 1. Zauner (Avstrija) 232,2 (81, 61), 2. Steiert (ZRN) 2UU (58,59), 3. Leitner (Avstrija) 217.5 (63. «©),.. 10. Suzič (Jugoslavija) 212.4 (68. 68) 12. Gašpirc 211,8 (67, 68), 14. 2agar. 15. Urbančič. 23. Kavčič, 26. Eržen, 20. Šinkovec, 27. Ferlan, 31. Novak, 36. J usti a itd. KLASIČNA KOMBINACIJA: 1. PeJlhasB-mer (ZRN) 422,08, 2. Fleig (ZRN) 414.32. 3. Steiert (ZRN) 304.36.... 10. Piber 372,62. 16. Kaštrun 340,23. 17. Jošt 344.03, 20. Fajfar 323,94,23. Potočnik 282,80. •'. -lavornik Gorenjci v ligaških tekmovanjih KRANJ - V ligaških tekmovanjih ss ostali le še hokejisti in košarkarji ter košarkarice. Vsi gorenjski ligaši v teb treh konkurencah so se to kolo dobro odrezali, saj so domov prinesli skoraj vse možne točke. KOŠARKA - Dekleta drugoligaša iz tirov so tokrat gostovale v Pulju in i i gabili srečanje z domačinkami. Bolj uspešno ss zaigrale košarkarice Save doma v igri s Koprom. Bile so boljše in so s to zmage ar edino neporaženo moštvo v ligi. i-*.-»«a ss se tudi košarkarji Triglava v moški si ski ligi. Iz gostovanja v Kopru so se z zmago. Ločani pa so morali prep— točke v Zagorju. V slovenski ženski ligi ss lep uspeh dosegla tudi dekleta Jesenic, saj so v Celju premagale Libelo. Izidi — ženske — Puljanka - Aipiaa 91:89 (48:28), Sava : Koper «4:47 (48:2»), Libela Jesenice 79:88 (38:40), fairtk' -Koper : Triglav 71:78 (32:41), Zagorje : Lokainvest 98:70 (48:31). HOKEJ - Jeseničani, Ljubljaačsai. Celjani in Partizan iz Beograda so v ta« kolu prve zvezne hokejske lige brca teža* premagali svoje tekmece. Jeseničani ss bili boljši od Tivolija, Celjani so v Beogradu opravili a Crveno inašn Olimpija je bila boljši nasprotnik si Medveščaka is Zagreba, Vojvodina na je izgubila s Partizanom is Beograda. V slovensko hrvaški ligi so ponovna uspeh dosegli hokejisti Triglava. Na aunto vanju v Slaku so prepričljivo n ms santi domačo INO. Izidi - Jesenice : Tivoli 0:2 (4-0 i-* 1.0), Olimpija : Med veščah 4:1 (J:Y m, 0:0), Crvena zvezda : Celje 3:0 (0-2 m. 1:3), Vojvodina : Partizan g:13 >g.,* f> 1:4), INA : Triglav 0:8 (02.0:4,0:»). , -dh Odbojka Peko zmaguje TRŽIČ - V občinski rekreativni Bal f odbojki se tekmovanje že nagiba v dragi polovico. Tak« so v skupini A, v katari nastopa 8 najbolje uvrščenih ekip lanskega prvenstva, odigrali ns pst kal ki mora o do kanca odigrati le to dr« kok> skupini B, v kateri je pet ekip, pa končali s prvim ds* Daesdsj je ssed največ pskarsls « odBcno **S^sS' ki jj 7 a»■* • P* Igrata »adi ak9> Petrom ia Bine Basoran. V druga valni skupini pa sta PodHustafej ta kurji ekipi, ki imata največ uvrstitev v skupino A v venstvu. Rezultati: skupina A: 3. kota: Keprh*: Seaaaasrji 2:3, Prosveta : Bhse Baanrs 2JL ZRVS . Petrol 0:3, Preko : Psrttasa fci; «• kolo: Petrol : Peko 0:3, san 1:3, Bine Race rs : ZRVS 3.-0,' Prosvsta 0:3; 5. kolo: ProsTota 3:0, ZRVS : Koprive 1:3, 1 Racers 3:1 in Partizan : Petrol 2:3; i B: 3. kolo: Košarkarji : Muss 11 abew *t Koprive : AZ 80 1:3; 4. kolo: M napil abs* Koprivo 3:2. Podljubeb : Košarkar* 3:1; *• kolo: Koprive : Podljubeij 1:3, AZ 30 Muppet show 8:3. J. Kisel K* \\ Pionirke ia pionirji lahko tečejo m smo na kratki progi Vol prijavljeni tečejo n« laatno odgovornost Prijavo za tek oc sprejemajo 1« na dan tekn do i. urr fttartnina odrasli 80.00 din, pionirji 40.00 din delta računalnišW sistem ELf rCTfiOTCHrsA, DO DELTA, raroizvodtija ntu*mMNh ■iu*mWinvf ki .a****^^ v 61000 LJUBLJANA, Linhartova tt« Želim si toplega, enakopravnega človeškega odnosa **trahom. kako bom začela raz-*r. sem deževnega torkovega fNdneva potrkala na vrata sta-last Darka Kisovea in Ww žene Stanke, v Podlubniku. ■ že prijazen poziv Darka, naj ,..jb in pa živahno čebljanje nje- N triletne hčerke Mateje, sta mi *»a]a zadrego. prijetno se je bilo potem po-"•joti z mladim. 25-letnim inva-•» Škofjeloča nom. Darko je in- ■ že od 7 leta. ko je izgubil vid. je dokončal osnovno šolo v Za Pto xa slepo in slabovidno mladino _4abljani. Za nadaljne izobražene pa se je odločil kar v svojem p**«n kraju. Obiskoval je vzgoj-Pubraževani oddelek v Centru fejn in slabovidnih dr. Antona fSfaika. Med skromnim izborom f^Jcev za slepo in slabovidno mla-P°. » je izbral poklic telefonista. P* ni je sam povedal se je za '"vic telefonista, ki je že nekako ^oooalen poklic slepih in slabo-. 1r*b oseb odločil zato. da bo r'*» hitreje dobil zaposlitev, i* ns, Darku teče letos že osmo f*^ odkar je zaposlen v DO Go-PPta predilnica. Svojega začetka »iih se takole spominja: »V • me sprejeli bolj z za-—«, kajti bil sem prvi to-l^i invalid. Oral sem ledino, pa so mi pri uvajanju v l n«/o življenjsko okolje i po svojih močeh. Tudi aetn vedel, da je vsak :oplo so ga potem sprejeli v IS eiovni krog, so dokazali, ko so Idenarno podprli pri nakupu PAKONA. To je naprava, s ka-Plthko slepa oseba bere črni tisk I*fc zelo redka v Sloveniji, ker je da bi si jo posameznik ■tU sam kupil. »Ker je cena te ve približno tolikšna kot Ifc aovega ,fi£ota', prav težko tekmovanjem invalidnih oseb in njihovim dosežkom, ki so tudi pridobljena z velikim trudom. »Seveda sem kot invalid športnik odvisen od svojih zmožnosti, zato svoje dosežene rezultate primerjam z rezultati svojih vrstnikov. Pri vsakem doseženem uspehu čutim v sebi zadovoljstvo, da kljub svoji invalidnosti lahko nekaj naredim. Sport je najboljše zdravilo zoper zagrenje-nost in zaprtost.« je resno povedal Darko. Ko razmišlja o odnosu zdravih ljudi do invalidov oziroma do slepih pravi, da je odnos zdravih mladih ljudi do slepih enakopraven, človeški odnos, medtem ko imajo starejši do njih pogosto odnos poniževalnega sočutja. »Končno pa je invalid tak revež, kakršen se sam sebi zdi.« je bila Darkova zaključna ugotovitev. »Prav s tem ko se vključujemo v razne interesne dejavnosti, ko sklepamo prajateljstva z zdravimi in sebi enakimi, premagujemo svojo zagrenjeno s t in zaprtost vase.« Kljub svoji invalidnosti je Darko poln zagona, energije, mladosti, volje do življenja, ne Želi si pomilovanja, pač pa si želi pristnega, toplega, enakopravnega, humanega odnosa v družbenem okolju. Nusa Vrbinc Vzporedno delo gorenjskih društev Ne le skupna humana načela v svetu današnje bencinske mrzlice, tudi skupna organizacija po regionalnem načelu združuje delo petih gorenjskih društev invalidov. Za lažje koordiniranje dela in za izvedbo zahtevnejših akcij je pri zvezi gorenjskih društev ustanovljen koordinacijski odbor, ki mu trenutno načeluje Mirko Galičič,: sicer tudi predsednik kranjskega društva. »Za delo koordinacijskega odbora je sestavljen samoupravni sporazum, ki predvideva koordinacijo dela društev, kadar gre za zadeve skupnega pomena, predloge skupnih akcij kot je bila na primer nedavna razstava ali organizacija vsakoletne akademije ob mednarodnem dnevu invalida; pomoč društvom pri organizaciji različnih zahtevnejših akcij kot je na primer ustanavljanje aktivov, kjer so nujne tudi izmenjava izkušenj med društvi.« . toliko sredstev, da jo fl*a> 6e alabže pa je ker zanjo fjebiš kredita,« je v šali dejal r^o. Svojim delovnim tovarišem ** sofinanciranje zelo hvaležen. *) mu omogočili, da lahko sedaj tet bere, pa ne samo knjige. tudi časopise, revije in ves tiak. Če se je hotel literarno ati je bil do sedaj-odvisen l^netofona in na magnetofon-J^t posnete knjige, ali pa od žene, ki mu je čitala. Prav je, da mu je optakon pretrgal ost. Poleg branja pa zelo tudi glasbo. Darko se se z različnimi drugimi i, a najbolj aktiven je v . saj je član kulturno-šport-društva pri medobčinski zvezi »slabovidnih Kranj. raznimi športnimi vse od smučarskega Plavanja, atletike, keglanja, zvenečo žogo, ki je specifično akcije lahko navedete kot usne Udeležuje se vseh no izpeljane?« »Omenim naj srečanje težjih invalidov spomladi v Kranju, ki jo je letos tudi organiziralo naše društvo, skupen obisk Dedinja pred nedavnim, že omenjeno in zelo uspešno razstavo likovnih in ročnih del invalidov vse Gorenjske, enoten pristop k ustanavljanju aktivov invalidov po delovnih organizacijah .. Predvsem za slednjo moram reči, da še vedno ni dovolj izzvenela v raznih programih, društev. Z nekoliko več uspeha na področju zakonodaje invalida v združenem delu se lahko pohvalita edinole industrijsko i m kadrovsko razvitejši občini Jesenice in Kranj, prvi uspehi se kažejo v Skofji Loki, bolj intenzivno kot do /daj pa bomo morali nastopiti še v ostalih dveh občinah.« »In katere konkretne okupne ** slepe. U deležu jt j od prijateljskih srečanj, h tekmovanj in olimpiade, ■ čas. Kajti nekaj časa mora tudi svoji družini. Zelo radi ■arijo v hribe. Zaupal mi je. zelo nezadovoljen s sredstvi obveščanja, češ, da prema-tosti posvečajo športnim Jbčni zbor irenjskih iraplegikov h^*aj — V novembru je zboro-tudi Zveza paraplegikov Go-, ki je ob tej priložnosti str-fovonifl. hkrati dosodanjaprizadevanja, mera WrSa noT Številne problem 1 ?nvalid, priklenjen na "uje v vsakdanjem živ- to •vojega »Morda še glede kake druge dejavnosti primerjate delo gorenjskih društev, kot predsednik Društva invalidov Kranj tudi z r**bno na športnem področju so dejavnostjo invalidov te, kakor ^i izkazali, trije njihovi člani pravite industrijsko in kadrov-—'—tanti, tudi v ko- sko razvitejše občine?« »Programi posameznih društev so si z ozirom na skupne humane cilje precej podobni. Razvijajo vsestransko dejavnost zaposlenega invalida, tistega, ki samotari zunaj delovnega okolja in mu zvezo z matičnim društvom pomeni le poverjenik, skušajo se zavzemati za ureditev človekovega socialnega statusa, za njegovo pravo vlogo v organizacijah združenega dela, na ostalih poljih družbene in politične aktivnosti, v rekreativno zabavnem, športnem, izletniškem. Kot predsednik kranjskega društva najlaže primerjam dejavnost le-tega na eni in drugih društev na drugi strani. Do nedavnega je bila pri kranjskem društvu organizirana tudi komisija za šport, ki smo jo kasneje oddvojili in zdaj deluje šport [kU™ rTpCntanco so prispe I člana, letos pa je tudi - oripravila košarkaški ^.hl^kem merilu. Zanj so \™ra5v. številne delovne /8le sredstva njimi IVacije 9.?"'2.TTri«lav. Sava, Wna skupnost Triglav frflEtm^*, Niko Železniki. »Nunska banka K d^rfnost Kranj. Foseono u< K *wPr M.di v izletništvu. om. PL?3 * tudi socialno in ku telesnokul-Posebno de- ome-I- lemi. ki K^vetn^dejavnost. * omenilibVvr^mobJi?a /a ka. ^*Pi? Uh"lahko invalid prost L U £g ^' dobiti brez čakalne dobe. Paraplegiki „ tudi sredstva za gradnjo oamorju, predlagal, pa tudi pod imenom Društvo za sport in '"""iTlihneaa časopisa pa- rekreacijo invalidov »Borec«. Pa to itev poee«i «.■ iovij*«. ju ^gji organizacijske razlike. Glede. .v„<»t*in delovno*agna«ost^ ov^j đ y£,0^ W lahko**-Uspehih-i »3 »* *^*&2?T S^SS£_ društev pohvalno izrazim, uspehi pa so seveda odvisni od vrste dejavnikov in pogojev, v katerih delajo. Na primer sami prostori lahko predstavljajo težko coklo, ki oviro prizadevanja invalidov. Konkretneje sem seznanjen s tem problemom v domačem društvu, kjer si delovni prostor delimo z množico forumov in organov krajevne skupnosti Vodovodni stolp, ki nam jih je velikodušno odstopila v souporabo.« »Problematika zaposlovanja in ureditev osnovnih življenjskih pravic invalidov je prav gotovo osnovno, za kar se borijo v društvo organizirani invalidi. Kaj so posamezna društva dosegla na tem področju?« »Že prej smo govorili o aktivih in o bolj ali manj uspešnem prizadevanju za to, da jih ustanovimo. Za ureditev statusa delavca invalida v delovni organizaciji velja približno isto. Prav tako so v iskanju in zagotavljanju teh pravic uspešnejša društva, ki imajo več konkretnega stika s predstavniki ustreznih strokovnih služb v delovnih organizacijah, kjer je potrebno invalida sistematično vključiti na pravo delovno mesto. Aktivi kot predstavniki invalidov imajo tu pomembno posredovalno vlogo, so nekakšen most med prizadetim delavcem in organizacijo združenega dela, med njim in sindikatom ... Se vedno pa se prerado dogaja, da invalid brez pomoči odpira vrata v pisarne socialnih služb, kadrovskih oddelkov, zdravstvene službe, čeprav so primeri redki in bolj izjeme kot pravila.« »Kaj pa siceršnja povezovanja družbenopolitičnih akterjev in invalidov.« »Kar najbolj širok stik z občinskimi družbenopolitičnimi dejavniki, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, skupnostjo za zaposlovanje, zdravstveno skupnostjo in drugimi prispeva k uspešnemu zagotavljanju mesta, ki invalidu v naši družbi pripada. Za kranjsko društvo lahko rečem, da se je uspešno povezalo — spomnimo se le akcije prezaposlovanja delavcev iz .Mladega rodu* — medtem ko so ostala društva še bolj na začetku te poti. Doslej se bržkone še ni pokazala potreba po celovito organizirani akciji kot je bil to primer v Kranju. Za socialno službo posameznih občin pa lahko z gotovostjo trdim, da ima vpogled v delo društev in tudi ustrezen vpliv v primerih, ko je njena pomoč potrebna.« »Torej ste dosegli, da društvom invalidom v naši družbi pritiče pravo mesto in da jih ne pojmujemo zgolj kot le tiste organizacije, * ki se ukvarjajo z izleti in pikniki?« »Zmotno mišljenje, ki je še do nedavna prevladovalo, da se invalidi ukvarjamo le z rekreacijo, je preseženo. S številnimi akcijami smo dokazali, da znamo biti tudi mi ustvarjalen družbeni dejavnik. Očitki rekreativni dejavnosti pa so bili kajpak tudi odveč, saj je posebno invalidu rekreacija nujno potrebna v procesu njegove socialne rehabilitacije.« Društva invalidov prav te dni zaključujejo bilanco celoletnih akcij in se z novimi programi ustavljajo na pragu novega obdobja. Programi, ki jih načrtujejo, nikakor niso le papirnate formulacije, ki po novem letu pozabljene obležijo v predalu, tičejo se otipljivih in včasih še kako bolečih vprašani našega, na človečnost in solidarnost malokrat mislečega vsakdana. Izročilu humanosti, ki mu zvesto sledijo že skozi vse desetletje svojega organiziranega dela, ostajajo zvesti tudi. prihodnje leto. ko bo mednarodno leto invalida dalo njegovemu delu še večjo teht- » i Med številnimi športi seje Darko odločil tudi ^o poživljajoči tek na smučeh. - Foto: N. V. Geslo ob mednarodnem letu invalidov 1981 »Popolno sodelovanje in enakost« Generalna skupščina Združenih narodov je na svojem 31. zasedanju proglasila leto 1981 za mednarodno leto invalida Proglasitev mednarodnega leta invalida je poziv Združenih narodov vsem državam članicam, da razčlenijo položaj invalida v svojem okolju in spodbudijo akcijo za naprednejši položaj invalida doma in po vsem svetu. To sporočilo dobiva popolnejšo vsebino v luči naporov narodov in držav, da se osvobodijo različnih političnih, ekonomskih in drugih dominacij in se borijo za nove in pravičnejše mednarodne ekonomske in politične odnose, za svobodo in neodvisnost, za pravice človeka in mir v svetu. Vse to pomeni tudi boj za naprednejši družbeni položaj invalida v vsaki državi in v svetu kot celoti, posebno še v deželah v razvoju, ker se položaj invalida ne more odvajati od usode njegove države in naroda. Proglasitev Mednarodnega leta invalida za našo državo pomeni še eno spodbudo za vsestransko analizo glede družbene skrbi za invalida. Potrebe invalida naj bi bile v toku mednarodnega leta invalida v središču pozornosti družbe, da bi se čimprej uresničila dogovorjena politika in sprejeli novi ukrepi za naprednejši družbeni položaj invalida pri nas. Družbena skrb za invalida je v naši zakonodaji in stvarnosti vedno zajemala pomembno mesto. Zavzema se za vse invalide, ne glede na svojstvo in vrsto invalidnosti. V državi se število invalidov ceni na preko milijon in pol, od tega je največ invalidov dela, kar 500 tisoč. Veliko je še vedno število vojnih invalidov, v to kategorijo spadajo civilni invalidi in vojaški vojni invalidi. Skrb za invalide pri nas je moralna in ustavna obveznost socialistične samoupravne družbe, da ustvari pogoje za rehabilitacijo in zaščito invalida, v svojem bistvu je neposredni izraz in imanentni del globoko humane vsebine samoupravnega socializma. Osnovni cilj te skrbi sestoji iz preventivne dejavnosti, ki preprečuje nastajanje invalidnosti, če pa do tega pride, da se invalida po njegovih preostalih sposobnostih usposobi za samostojno življenje in delo. da se more ponovno integrirati v življenjski in delovni okoliš. Glede na izkušnje še iz mednarodnega leta otroka in mednarodnega leta žensk ter predlogov vseh družbenih organizacij invalidov, je treba, da celotna akcija v okviru Mednarodnega leta invalida najde svoje težišče v družbeni bazi, v organizacijah združenega dela, od koder problematika izhaja in kjer se mora reševati. V mednarodnem letu invalida bo treba sprejete sklepe še bolj intenzivno in široko uresničevati. Zaradi sodelovanja in organizacije aktivnosti bi bilo potrebno usposobiti Jugoslovanski odbor za Mednarodno leto invalida, v katerem bi bili predstavniki zveznih organizacij in pristojnih organov. D. Z. Bogat rekreativni program Jeaenice — Pred nedavnim je bila razširjena seja izvršnega odbora Društva invalidov Jesenice, ki so se je udeležili tudi poverjeniki društva iz posameznih krajevnih skupnosti in naselij jeseniške občine. r Med drugim so ocenili pestro izletniško dejavnost društva in naloge, ki jih čakajo do konca leta, ter priprave za sprejem novega delovnega programa za leto 1981. Letošnja dejavnost društva glede organizacije izletov za invalide jeseniške občine je bila zelo razgibana. Za to področje je namreč vzorno skrbela komisija za rekreacijo in kulturo. Jeseniški invalidi so letos dvakrat obiskali grobnico tovariša Tita na Dedinju. enkrat v lastni organizaciji, drugič pa v okviru koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko. Ogledali so si Titov most na otok Krk, pripravili izlet v Bohinj in na Rokljuko, kjer iso obiskali studi -več pomnikov naše revolucionarne pre teklosti, bili pa so tudi v Goriških brdih. Na Poljanah so se srečali težji invalidi jeseniške občine, pridružili pa so se jim tudi člani dveh sosednjih društev, radovljiškega in tržiš-kega. Vsi izleti so bili vzorno pripravljeni, za kar imajo precej zaslug tudi poverjeniki v krajevnih skupnostih in naseljih. Zelo razgibano pa so letos delovale tudi druge komisije, posebno športna in komisija za socialna vprašanja. Slednja ima vedno dovolj dela, saj tovrstnih problemov nikoli ne zmanjka. Veliko skrbi posveča komisija prošnjam invalidov za materialno pomoč, ki jo po skupni presoji tudi odreja. Socialno ogroženi invalidi si s to enkratno finančno pomočjo lahko precej pomagajo, dobrodošla je v času nakupa ozimnice in ob drugih velikih gospodinjskih izdatkih. Letos bo komisija rešila preko deset prošenj. Na seji pa so govorili tudi o nalogah, ki čakajo jeseniške invalide do konca leta. Med drugim bodo v okviru praznika republike in ob novem letu obiskali težje invalide na domu; nalogo je izvršni odbor društva zaupal poverjenikom. Začeli bodo s pripravo novega delovnega programa za leto 1981, ki ga bodo sprejeli na slavnostni seji koncem leta. V prihodnjem letu bodo člani Društva invalidov Jesenice nadaljevali z že uveljavljenim programom akcij, še posebno pozornost pa bodo dali nekaterim akcijam v okviru mednarodnega leta invalidov. Msd pomembnejšimi akcijami čaka invalidsko organizacijo na Jesenicah tudi priprava srečanja težjih invalidov Gorenjske, ki bo prihodnje leto v jeseniški o>čjnv v .-, it w * , r J. Babic " r •-..ti* GLAS?? STRAN TOREK, 23 DECEMBRA IMfl bted lesna industrija 64260 bled ljubljanska c 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34-525 yu lipex STRUŽENO PO HI ST VO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpež-nost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. ENTRAL KRANJ TOZD dalikat — v prodajalnah TOZD DELIKATESA — DaN ka toma Kranj. Maistrov trg 11 — Dolikat— Tržič, Trg svobode 20 — Naklo, Naklo 4 — Na Klancu, Opreš ni kova 84 — Hrib, Preddvor — K očna, Zg Jezersko Krvavec Cerklje Dom, Srednja vas Na vasi. Šenčur Klemančak Duplje vam nudimo za praznike bonbonier in ostalih daril pestro izbiro darilnih zavitkov. Obveščamo vas tudi. da lahko naročite oziroma kupite razne delikatesne specialitete — iz kuhinje Delikatese v Kranju in Tržiču; — pečene piščance, kareje, ribji file, biftek, razne solate, žolica. pripravljamo po želji tudi narezke in obložene kruhke Priporočamo sa za obisk in nakup v prodajalnah TOZD — DELIKATESA, Maistrov trg 11. metalka METALKA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV TRZIC Bistrica 132 Razpisna komisija, ki jo je imenoval delavski svet TOZD in izvršni odbor sindikata TOZD razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za področje VODENJE KOMERCIALE Poleg splošnih, z zakoni in družbenimi dogovori določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - VSI ali VSI ekonomske, tehnične ali pravne smeri. - 5 let delovnih izkušenj, - zaželeno znanje tujega jezika, - da ima organizacijske sposobnosti. - moralno-politične in etične vrline ter pozitiven odnos (It) samoupravljanja Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaortih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi oglasa na naslov METALKA TOZD Triglav, Tržič, Bistrica 132. TEMELJNO SODldČE V KRANJU Predsedništvo Na podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge STROJEPISKE sa enoto temeljnega sodišča na Jesenicah, za katere se pri opravilih zahtevajo naslednji pogoji: — 4 letna srednja administrativna šola, — ali 2 letna administrativna šola, — delovne izkušnje z najmanj 300 udarci na minuto, — delavka brez delovnih izkušenj najmanj 200 udar cev na minuto in 3 mesece poskusne dobe Delavka, ki bo sprejeta na delo na temeljno sodišče enoto na Jesenicah, bo združevala delo za nedoločen čas. Interesentke naj v 15 dneh po objavi vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Mote Pijadeja 2. Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. DRAGI DEDEK MRAZ tako bodo v naslednjih dneh začeniala številna pisemca najmlajših pa tudi odrasli se najbrž že veselijo presenečeni pod novoletno ielko 1 KAJ PODARITI ZA NOVO LETO, S ČIM RAZVESELITI OTROKE, STARŠE, PRIJATELJE, SODELAVCE . . . NAJBOLJŠO IDEJO ZA LEPO IN PRIMERNO DARILO BOSTE NAŠLI V PISANI NOVOLETNI PONUDBI BLAGA VELEBLAGOVNICI nama SKOFJA LOKA IN V BLAGOVNICI CERKNO DEDEK MRAZ, ZA MALE IN VELIKE ŽELJE PRI jrsj nama NE BO TEŽKO NAJTI DOBRIH ODLOČITEV etiketa žiri ETIKETA Žiri p. o. Delavski svet delovne organizacije razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: — višja šola ekonomske ali komercialne smeri, — poznavanje poslovanja delovne organizacije, — znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina) — 4 leta delovnih izkušenj v komercialnem poslovanju Poleg teh morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: — splošne pogoje določene z zakonom in v skladu z družbenimi dogovori o kadrovski politiki. — pravilen odnos do samoupravljanja. — da imajo sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa in drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti Imenovanje velja za dobo 4 let Vloge •/. dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Etiketa Ziri. Delavski svet z oznako »Odbor za delovna razmerja«. Dob rače va 212, f>4226 Žiri. Nepopolnih vlog razpisna komisija ne bo upoštevala. Sklep o imenovanju bodo kandidati sprejeli v roku 30 dni po sprejemu sklepa delavskega sveta. Stanovanj DO nima na razpolago. ^fkke drsalno rov*. Thi »Pra»*e 0 T oq decembra into^e'";5^ Titova 25 (31 23 DECEMBRA 1980 ftODAM telefon 23-341 Kupim termnakumulacijsko PEC. od 2 do bkw in rabljen PISALNI STROJ. Oglasite se po tel. 62-809 1070» VOZILA = l*m ŠTEDILNIK (2 plin. 2 F**). Visoko 92, Sencur 10629 jp»m 4 PRAŠIČE, težke do K Binkelj 16. Skofja Loka 10687 fwam otroški POGRAD z jo-Wm AVTOR A DIO. Sv. Andrej |5lLoka 10688 l**nn 7 tednov starega TELE-ali za v skrinjo. Voklo 68 10689 m domače RDE^E r. Kokrica. Dežma-ižagi) 10690 sedem mesecev brejo ko5. Bled. RečiSka C. 8 10691 čez 200 kg težkega PRA Bitnje 9 10692 A- JAJCA se dobijo vsak Popoldan v Srednji vasi 6 pri 1069.} -Jo solo KITARO ?. vibrator-OJACEVALEC gitacord. 50 VV m** ZVOČNIKA. 2 X 25 W. Jure P- Cankarjeva 20, Tržič 10694 jT*«m novo električno BRIZGO, znamke wagner 480 in dve I*v HLADILNIK gorenje, 80-li-r Bohinc Stanko. Ver je 44. Med- 10695 parn PRAŠIČA za zakol. Prejet Kranj 10696 rjtoJ PRAŠIČA za zakol, rj* 15, Cerklje 10697 r»m otroško POSTELJICO z P- Telefon 62-875 - Skofja 10698 jffNAZIJA KRANJ, proda več rilo kosov raznega STAREGA PTVA. Ogled in prodaja v R_25. decembra 1980, ob 13. uri ■ftAZIJI KRANJ 10699 prodam POMIVALNO t (120 cm) in otroško PO-sr^CO z jogi vložkom. Ogled od r_ dalje. Prešeren Darinka, PJeov 3, Jesenice 10717 PRASIĆA za zakol. Grad 10718 i—. barvni TELEVIZOR ••ontreal. Telefon 74-355 10721 Prodam avto LADA in VOLA. vajenega dela. Leše 7. Tržič 1056.1 Prodam nove plastične ODBIJAČE za golfa, cena 5.000 din. Dobro polje 5/a. Brezje 1056H Prodam VVARTBURG turist, v voznem stanju. Potočnik Jože. C. 1. maja 67. Kranj. tel. 28-237 Prodam R-4. letnik 1975. ženih 145.000 km. Ravnik Valjavčeva II. Kranj. tel. 1 ()7(H) p revo-Janez. 26-916 10701 letnik Skofja 10702 Prodam ZASTAVO 750 1971. Hafnarjevo naselje 55 Loka Prodam LADO 1600. letnik 1979. Koci Tine. Tomažičeva 17. Kranj 10703 Poceni prodam avto R-4. letnik 1975. Telefon 47-14.3 10704 Prodam 11 mesecev staro LADO 1600. Telefon 23-191 10705 Prodam ŠKODO, letnik 1970. 1107ccm, po delih. Srednja vas 23, Šenčur 10706 Prodam R-4 TL special. star dve leti. Telefon 064-83-080 od 15. ure dalje 10707 Prodam FIAT 850, celega ali po delih. Stegnar Janez. Sebenje 47. Tržič 10719 Kupim FIAT - KOMBI furgon 430. 750 ccm. Telefon 50-489 v torek 10720 Prodam VVV 1200. letnik 1973. Tel. KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIC. UTB. URSUS-C 330. IMT 533. kosilnice BCS in (iribaldi. Traktorske gume in akumulatorje. Snežne verige za traktorje in avtomobile. IZGUBLJENO 21-512 10722 STANOVANJA I SOBO oddam Študentki, v centru Kranja. Ponudbe pod Šifro: Kranj 10710 Zamenjam enosobno STANOVANJE na Jesenicah, z enakim, lahko tudi garsonjero od Kranja do Ljubljane. Informacije dobite pri Rakov-cu, Zg. Bitnje 124 ali po telefonu 064-24-140 24.12.80 od 6. do 15. ure 10711 I POSESTI \ Ugodno prodam STAREJŠO HIŠO. Sr. Dobrava 8. Kropa 10712 15. decembra 1980 sem izgubil OSEBNO IZKAZNICO v Kranju. Prosim, da jo proti nagradi vrnete. Kosumi Ramadan. Kokrški breg 1. Kranj 10714 V sredo. 17. 12. 1980 je bila pozabljena DENARNICA z DOKUMENTI in večjo vsoto denarja v Kranju, v telefonski govorilnici ali v bližini, pri trgovini Jugoplastika. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov v dokumentih. 10715 OSTALO Priznan ansambel v trio zasedbi je prost za silvestrovanje. Informacij po tel. 74-395 - Marjan 10716 KUPIM , mlado KRAVO simen-ima nad 4000 litrov mleka fcfarenk. Selca 72 nad Skofjo 10708 PRIREDITVE GD TREBIJA, prireja 31. 12. 1980~ ob 20. uri SILVESTROVANJE. Igra ansambel JURČEK. Rezervacije sprejemamo v trgovini na Trebiji 10713 Izdaja CP Glaa, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moke Pijadeja 1. _ Tekoči račun pri 9DK v Kranju Številka 51500-403-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-800. komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Oproščeno prometnega davka pristojnem mnenju 421-1 /72. po stanovanje je potrebno varčevati ni družine, ki bi lahko z lastnimi --i kupila stanovanje ali zgradila zato bi vas želeli seznaniti z >stmi namenskega varčevanja za ranje pri temeljnih bankah Jnih v Ljubljansko banko. ijete lahko z rednimi mesečnimi ii ali z enkratnim pologom, 'ati je potrebno vsaj dve leti. rco do posojila za stanovanje si pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. m .23.STRAN GLA $INEX ljubljana Titova 48 razpisuje licitacijo, dne 24. 12. 1980 ob 11. uri za naslednja vozila FIAT 132, letnik 1978 v voznem stanju, izklicna cena je 175.000 din in 25,5 % prometnega davka RENAULT 4 TL, letnik 1977, karamboliran v nevoznem stanju, izklicna cena je 17.000 din, in 19,5 % prometnega davka. Ogled vozil je možen 2 uri pred začetkom razprodaje v prostorih tehnične baze Brnik. Vsa pojasnila dobite po tel.: 064-23-647 pri tov. Boštarju. Licitirati imajo pravico vse pravne in fizične osebe, ki predhodno vplačajo 10 odstotkov kavcije od izklicne cene. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. Kranj Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb Kranj objavlja prosta dela in naloge za delovno skupnost skupnih služb — del Kranj 1. STATISTIKA za delovno skupnost skupnih služb — del Jesenic 2. STATISTIKA 3. MEHANOGRAFA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje: pod Lin2. — dokončana srednja izobrazba ekonomske smeri, pod 3. — dokončana srednja izobrazba ekonomske smeri, in opravljen meha-nografski tečaj Delo se združuje pod točko 1. in 2. za nedoločen čas, pod točko 3. pa za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o., Kranj, Gosposvetska cesta 10, kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj obvešča občane Gorenjske da od 25. 12. 1 980 do 10. 1. 1981 ne bo odobravala potrošniških kreditov. ljubljanska banka da bo 31 12. 1980 banka odprta do 1 3. ure, razen ekspoziture Kranjske gore, ki bo odprta do 1 6. ure Nadaljnje podružbljanje obrambe Predstavniki armade, teritorialne obrambe in organov ljudske obrambe so pred dnevom armade sprejeli slovenske novinarje, ki pišejo o obrambnih vprašanjih — Pregled dosežkov v obrambnih pripravah in dogovor za bodoče sodelovanje Ljubljana - Tradicionalni spre- republiških sekretariatov za ljudsko jem pri poveljniku ljubljanskega obrambo in notranje zadeve ter armadnega območja in poveljniku republiške konference Socialistične republiškega štaba teritorialne ob- zveze, je imel za slovenske novi- rambe pred dnevom naše armade. narje. ki poročajo o obrambnem udeležili so se ga tudi predstavniki dogajanju v naši družbi, predvsem Novinarje sta povabila poveljnik LA0 generalpodpolkovnik Branko Jerkič in poveljnik TO Slovenije generalmajor Mihael Petrič (v sredini) - Foto: S. Saje NESREČE VOZNIK STOENKE UMRL Kranj — Na magistralni cesti Jeprca—Kranj v bližini Meje se je v četrtek, 18. decembra, ob 20.20 pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je umrl Svetko Kabič (roj. 1937) iz Hrastja Voznik osebnega avtomobila zastava 101 Svetko Kabič je vozil od Kranja proti Jeprci. Na zasneženi in spolzki cesti ga je začelo močno zanašati. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal avtobus, ki ga je vozil Milan Stenovec (roj. 1935) z Zg. Jezerskega. Voznik avtobusa je videl,„da stoenko zanaša, zato je. zaviral, vendar pa mu na poledeneli cesti ni uspelo pravočasno ustaviti. Kabičev avtomobil je silovito priletel v avtobus, v katerem je bilo tedaj 52 potnikov. Trčenje je bilo tako hudo, da je voznik Kabić na kraju nesreče umrl. Nekaj minut po nesreči je v stoječi avtobus od zadaj trčil voznik osebnega avtomobila Franc Prislan (roj. 1913) iz Kranja, ki je sicer opazil stoječi avtobus, vendar na ledeni cesti ni mogel pravočasno ustaviti. Njegova sopotnica Marijana Prislan (roj. 1-893) je bila v nesreči ranjena, prav tako voznik Prislan. Škode na vozilih je bilo za okoli 350.000 din. PREHITEVANJE NA ZASNEŽENI CESTI Kranj — V petek. 19. decembra, nekaj po 10. uri dopoldne se je na magistralni cesti med Mejo in Jeprco pripetila prpmetna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Ekrem Dupanovič (roj. 1950) iz Novega Sarajeva je vozil proti Kranju in v blagem levem ovinku začel prehitevati nek avtomobil. Iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljala kolona vozil, tako da je voznik Dupanovič zavrl in skušal zaviti nazaj na svoj vozni pas; na zasneženem cestišču pa je njegov avtomobil začelo zanašati, tako "da se je znašel na voznem pasu za promet iz nasprotne smeri. V njegov avtomobil je zato trčil voznik osebnega avtomobila Slavko Vinčič (roj. 1944) i/. Medvod, nato pa ga ja odbilo s ceste. V Du-panovičev avtomobil je nato trčil še voznik osebnega avtomobila Jože Avsec (roj. 1933) iz Ljubljane. V trčenju je bil huje ranjen voznik Vinčič in so ga prepeljali v Klinični center. Z AVTOBUSOM V STOJEČ AVTO Jesenice — V petek. 19. decembra, nekaj pred 16. uro se je na magistralni cesti na Hrušici pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik avtobusa Mile Slivnik (roj. 1949) s Hrušice je vozil od Rateč proti Jesenicam, na Hrušici pa je trčil v stoječi osebni avtomobil Marjana Jana (roj. 1947) z Jesenic. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 45.000 din. SOPOTNIK UMRL Kranj — Na Jezerski cesti se je v nedeljo, 21. decembra, ob 1.30 zjutraj pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je umrl Drago Šiftar (roj. 1952) iz Kranja. Pokojni je bil sopotnik v osebnem avtomobilu ki ga je iz Preddvora proti Kranju vozil Milija Stojanović (roj. 1957) iz Kranja. Na Jezerski cesti je avtomobil začelo zanašati, trčil je v bližnjo hišo, od tu pa ga je odbilo preko ceste v hišo št. 69. Med vrtenjem avtomobila je iz njega padel Drago Šiftar in obležal tako hudo ranjen, da je kasneje med prevozom v ZD Kranj umrl. Huje in lažje ranjeni pa so bili še voznik Sto-janovič in sopotnika Prane Gorjanc (roj. 1949) s Planine in Tine Šemrov (roj. 1956) iz Kranja. Škode na avtomobilu pa je za 50.000 din v nesreči Sest ranjenih Skofja Loka - V nedeljo. 21, decembra, ob 2.20 se je na ragionalni cesti v bližini športne dvorane na Podnu pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Skoda (roj. 1958) iz Železnikov je vozil proti Selški dolini; v ovinku pa je njegov avtomobil začelo zanašati in je kljub zaviranju trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Jože Skrbiš (roj. 1944) s Šutne. V trčenju so bili ranjeni voznik Škoda in sopotniki Bojan Primožič, Karel Jelene in Gregor Demšar ter voznik Skrbiš in njegova žena Tatjana. Škode na avtomobilih pa je za 110.000din L. M delovni pomen. Organizatorji srečanja so namreč goste seznanili z uresničevanjem osnovnih nalog letošnje leto. Armada, so poudarili predstavniki poveljstva ljubljanskega armadnega območja, je posebno v prvih mestnih vložila nemalo naporov v povečanje borbene pripravljenosti. Tudi po izgubi vrhovnega poveljnika naših oboroženih sil se ta prizadevanja niso zmanjšala, ampak celo okrepila. 0 aktivnostih armade, so še menili med drugim, da so sredstva javnega obveščanja dovolj široko poročala in s tem prispevala k njihovi uspešnosti. V teritorialni obrambi, so dejali njeni predstavniki, so ob končanem petletnem obdobju razvoja prišli do stopnje organiziranosti in usposobljenosti, ki omogoča izpolnjevanje zamisli splošne ljudske obrambe. Nov vidik obrambne organiziranosti po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah pomeni narodna zaščita, ki so ji namenili del svoje oborožitve. Za dvig strokovne ravni teritorialne obrambe, poudarek so dali predvsem idejnopolitičnemu in vojaškemu usposabljanju poveljstev, je bilo potrebnih veliko prizadevanj. Vse aktivnosti zaradi obsežnosti niti ni bilo moč predstaviti javnosti. Predstavniki sekretariata za ljudsko obrambo so med drugim ocenili razvoj civilne zaščite, v katero so doslej vključili že okrog 13 odstotkov slovenskega prebivalstva. V prihodnjem obdobju načrtujejo še okrog 3-odstotno povečanje števila pripadnikov civilne zaščite, izboljšati pa bo treba tudi njihovo usposobljenost in opremljenost, predvsem v nekaterih enotah. Splošno obrambno in samozaščitno usposabljanje je napredovalo, saj je v ta proces letno vključenih od 350 do 400 tisoč občanov, k vsebinsko bogatejšemu izobraževanju pa naj bi pripomoglo tudi delo novo ustanovljenega republiškega centra za obrambno usposabljanje. Prav tako pomembna kot priprava planskih dokumentov za prihodnje srednjeročne obdobje, v katerih postaja splošna ljudska obramba sestavni del nalog na drugih področjih dejavnosti družbe, je bila priprava novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V snovanje tega zakonskega akta. ki bo sprejet paredvidoma prihodnje leto, je vključen širok krog nosilcev obrambne aktivnosti, kar prispeva k večji učinkovitosti našega obrambnega sistema. Nadaljnje podružbljanje spošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so za sklep naglasih predstavniki sekretariata, je tudi ena glavnih usmeritev za.bodoče delo. Gostiteljem srečanja se je za sprejem zahvalila predsednica slovenskega društva novinarjev Kristina Lovrenčič. Sledil je še dogovor o podrobnostih sodelovanja med nosilci obrambnih dejavnosti in sredstvi javnega obveščanja v bodoče ko naj bi vprašanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite posvetili zadostno pozornost na vseh ravneh naše organiziranosti. S. Saje Obvestilo Temeljno javno tožilstvo v Kranju daje v zvezi s smrtjo Valentina Pestarja (roj. 25.9. 1923). iz Aderga-sa 34 naslednjo informacijo. Dne 11. decembra letos ob 18. uri so delavci OM Cerklje pridržali v svojih prostorih za pridržanje Valentina Pestarja zaradi prekrška po zakonu o prekrških zoper javni red in mir in sicer zaradi bojazni, da bo zaradi močne vinjenosti z motenjem javnega reda in miru nadaljeval Preko noči je Valentin Pestar v prostorih za pridržanje umrl Institut za sodno medicino v Ljubljani je ugotovil, da it imel pokojni v krvi 4,03 promile alkohola, obdukcija pa je pokazala, da je umrl zaradi zastrupitve z alkoholom Nadaljna preiskava je tudi ugotovi la, da je med ukrepanjem delavcev milice in smrtjo pokojniki izključi-na vsakršna vzročna zveza. -Javni tožilec I )ušan Mihtaršič Velika kulturna zabavna prireditev DARILO PRIJATELJEM v korist društva paraplegikov Gorenjske regije v športni hali nove osnovne šole na Planini v Kranju dne 26 12 1980 ob 1 7 m 20 uri NASTOPAJO: Nataša Dolenc Tonja Rahonc Slavko Kastelic Jane/ Dolmar Janko Ropret Meta Močnik. Lado Leskovar Robert Peressuti. Dušan Josevski, Biba Uršič. Jože Vunšek Bernarda Oman Tina Primožič l/tok Alidić, Jelka štular, Kondi Pižorn, Breda Žumer Man Zd|elar revijska plesna skupina Tržič, Folklorna skupina Primskovo skupina DŽEJBI, skupirta UNIVERZAL skupina MODRINA Ivan Andrej Breznikov Vanč. DIKSILEND skupina Slovesno ob prazniku armade Vče roj sm<> proslavljali dan ustanovitve 'Jugoslovanske ljudske armade. Zazrli smo se na prehojeno pot med razvojem naše revolucije in rastjo neodvisne socialistične jugoslovanske skupnosti v svobodi. Oh pregleda dosežkov, ki so plod nadaljevanja dela tovariša Tita, smo ponovno ugotavljali vseljudski značaj naših oboroženih sil. Potrdili smo ga tudi s številnimi prireditvami po vseh gorenjskih občinah, na katerih se je poleg pripadnikov oboroženih sil zbrala množica delovnih ljudi in občanov. Z besedo in sliko predstavljamo le nekatere od mnogih slovesnosti. Kranj - Med svečanostjo ob dnevu naše armade, ki so jlt minuli četrtek r občinski skupščini pripravili Jtomite za SLO in družbeno samozaščito, svet za LO, varnost in DS, konferenca ZRVS in šlab TO v občini Kranj, je govoril predsednik komiteja Jože Kavčič. Po govoru so podelili republiška in občinska priznanja organov ljudske obrambe organizacije rezervnih vojaških starešin in teritorialne obrambe V kulturnem sporedu so nastopili učenci osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj. Na sliki: predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenisk« Franc Puhar-Aci izroča visoko državno odlikovanje hu Šimunoiiču (S) — Foto: M. Ajdovec Tržič - Osrednja pntslava ob dnevu JLA je bila v petek zvečer r osnovni šoli heroja Grajzerja. Na njej je Vinko Golmajer. predsednik občinske konference ZSMS Tržič, orisal razvojno pot in uspehe naših oboroženih sil pod vodstvom vrhovnega komandanta tovariša Tita ter poudaril, da moramo biti tudi danes vsi dobro pripravljeni braniti domovino, če bo treba. Več posameznikov in organizacij je ob tej priliki dobilo priznanja za delo na obrambnem področju. Pred pnh slavo je bil r šoli svečani zbor teritorialne obrambe, med katerim ocenili delit, podelili odlikovanja predsedstva SFRJ, pohitale in pri znanja republiškega, pokrajinskega ter občinskega štaba teritorialne obrambe in prebrali napredovanja pripadnikov teritorialne obrambe Na svečanosti so mladi prostovoljci s slovesno prisego in podpisom (na sliki) stopili v vrste teritorialne obrambe. — H. Jelovčan Otvoritev stražiSkega doma STRAŽIŠCE, - V soboto, 27. decembra, ob 17. uri bodo v Stražiiču slovesno otvorili preurejen Dom svobode, ki bo v prihodnje dom krajevne skupnosti. S tem bo uresničena dolgoletna želja prebivalcev Stražiiča, da stari dom Svobode rešijo propada. S pomočjo samoprispevka krajanov jim je to uspelo. Preurejeni dom je brez dvoma velika stražiška pridobitev in krona skoraj dvoletnih prizadevanj na tem področju. -jk Izkušnje bodo koristile Kranj - Komite občinske konference ZKS Kranj je na torkovi seji obravnaval trenutni položaj pri pripravah za uvedbo usmerjenega izobraževanja. Člani komiteja so š^ posebej opozorili na pomen proizvodnega dela. Temu velja posvetitt še posebno pozornost. V priprave kaže bolj vključiti Gospodarsko zbornico, prav tako pa koristiti izkušnje, ki jih kranjska občina na tem področju že ima. Za primer se navedli Mlekarski center, izobraževanje gumarjev v Savi, Iskrino šolo itd. Pomembno bo tudi usmerjanji? učencev. Tržičani so se izkazali Ljubljana - Na osrednji proslavi ,,1) dnevu JLA. ki je bila v petek /večer v I juhi janski hali Tivoli, je bilo sklenjeno tudi republiško tekmovali |e mladine in vojakov v zna-n,u Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki M1 letOf potekalo s podnaslovom Tito partija revolucija. Z Gorenjske je na tekmovanji: sodelovala tržiška ekipa, ki je n* regijskem pokazala največ znanja Izkazala se je tudi na republiškem, saj je osvojila drugo mesto in je le t* malenkost zaostala za zmagovalno ekipo iz Murske Sobote. h 1 Vstopnice po 80 din si lahko zagotovite že v prodaji na recepciji hotela Creina v Kranju hotela Transturist v Skofji Loki m v pisarni (Imštv.i Modrina Kranj Delavski dom rY\ Vsi nastopajoči so se odpovedali hono rarjsm. z obiskom prireditve pa boste tudi vi pomagali Društvu paraplegikov Gorenjske. DRUŠTVO MODRINA. _