. ^ ...... ....... , - v f-. mem tjb ■The bost mediu m to reach the best customers.' ♦jiiniimnininiiiHiinmiTnnnitinc* — u = Izhaja dvakrat š na teden. \ ^ p ___g s Velja za celo i leto $3.00 igtg s Published se my ti weekly. = Subscription 3 $3.00 yearly. = ❖uiiiiiiiiiiiicjiiiiiiiiiiiiniiiiiimuic* ❖JimiimmniiimimiinmiiHmiin 1 I I "EDINOST" I 1849 W. 22. St. J Telephone: = Canal 08. = § = Chicago, 111. 1 GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ^ ZA RESNICO j j IN PRAVICO. 1 *aininimifuimiiiiimaiiinimiiic^ ŠTEV. (No.) 6. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. JANUARJA, 1921. LETO (VOL.) VII. Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General. NA REKI DIVJA BOJ. Trst, 20. jan. — Iz Trsta poročajo, da so na Reki izbruhnili nemiri. V mesto je bilo poslanih več kara-binerje\». da bi preprečili poulične poboje in splošni nered. Profesor Zanclla, ki je zastopal reško prebivalstvo pri podajanjih med D'An-nunzijem in generalom Cavigllia, je '^baje povzrčil te nemire kot pravijo ALI BODO ZARES ZVIŠALI NAJEMNINO? Govorice se širijo, da hočejo hišni posestniki zopet zvišati najemnino. Vsa javnost je razburjena in zadnji teden so se vršila mnoga posvetovanji v raznih wardih, kaj naj store napram temu nesramnemu "Siačrtu J ' " ,n davijo, da so vsa voja- lastnikov stanovanj v Chicagi. Se-1ška torišča v rokah teh upornikov, da i. ko crre vendar vsaka stvar do-j Me<1 lfni ko Prvo poročilo pravi, da li in delavcem striže j o plače dan za i so karabinerji zaustavili nemire, dnem. pa pridejo hišni posestniki s U>™vi dru^o poročilo, da so uporni-svojim nesramnim načrtom naspro-|kl zmagoviti ter da imajo vse važ-ti delavstvu, ki zadnje čase že itaktnei*e Postojanke v svojih rokah.— prenaša dovolj gorja vsled slabega * Vse to izgleda kot pristna iz trte iz-obratovanja tovarn. Ali je resnic-'Vlta Iaž- Italijani bi najrajše trobi-110 da mora biti delavec prvi na^r- !i o-nemirih, da bi tako prepričali sti za vsak tak krizni "hair cut"? | zunajni svet, kako je potrebno, da --Italija obdrži svoje čete na Reki, AVTOMOBIL KRALJA ALBER- iktr reško bivalstvo ni zmožno, usta-" TA USMRTIL DEKLICO. |»"yiii si stalne vlade. To bo naj brž bodoča pretveza, pod katero si Brussel, 20. jan. — Včeraj se jej<0 Italija obdržala Reko zase. kralj Albert vračal iz Louvaina v •__ Brussel. \ vasi Kesseklo je njegov Politični položaj- v Jugoslaviji. Izvirno poročilo za " Edinost.'* IZ KATOLIŠKEGA SVETA. avtomobil po nesreči povozil dva o-troka. Deklica, stara 5 let, je bila na mestu mrtva, deček, S let star. pa KAKO JE ZDAJ V RUSIJI. Mednarodna komisija, ki je proučevala zdravstvene razmere v Ru- težko ranjen. Ta nesreča je kralja siji in na Poljskem, je dognala, da zelo pretresla. Xa kraj nesreče je^je bilo samo v Rusiji nad pet mili- dal hitro poklicati dva zdravnika, sam pa se je napotil k staršem po- jonov obolelih na tifusu. Ker ni ni-kakih zdravil, končajo vsi slučaji nesrečenih otrok, da bi jih skušal smrtno. Za izboljšanje zdravstve-potolažiti. !"ili razmer boljševiki niso ničesar __.ukrenili. Niti za pokopališča niso UVOZ ŽGANJA V ZDRUŽENE [Poskrbeli. Mrliče mečejo v velike jame, ki jih izkopljejo kjerkoli. — DRŽAVA NARAŠČA. K. . .. . \ , -, , J Komisija je našla po takih skupnih London, 20. jan. — Prekupčaval- (jamah tudi dosti okostnjakov. An-ci škotskega žganja, ki ga kupujejo jgležinja ga. Snowden, ki je te dni zato, da ga vtihotaljajo v /Združe- , dospela v Carigrad, pripoveduje ne države, so baje prišli že tako da-| strašne stvari o razmerah v sovjet-leč, da je njih delo že prestopilo vse. skem carstvu. Pravi, da bi morala odloke prohibicije. Kupujejo ga pod raznimi pretvezami in ga pod istimi tudi vtihotapi jajo v Združene države ameriške. Kako vso stvar spravijo v to deželo, je več uradnikom uganka.— Ali istina je, da žganje prihaja v deželo v veliki meri. To vest je prinesel Daily Express. BOJ PROTI MOVING-PICTU-RE-GLEDALIŠČEM. Chicaški mestni odbor je pri včerajšnji seji pretresoval vprašanje, kako naj bi se omejil škodljivi vpliv raznih moving-picture-gledališč. Nastopila sta dva govornika. Dr. Samuel Atkinson, žid, kakor se razvidi že iz imena, je zastopal lastnike takih gledališč in je v svojem govoru povdarjal, da že imamo oblast in postave, ki presojujejo, kaj se sme kazati občinstvu in kaj ne. Saj pride vsaka predstava pred policijsko cenzuro. Zato bi bilo popolnoma odveč in skrajno neumno, ako bi delali nove postave kar se tega tiče.— Pomniti je treba, da spadajo predstave v moving-picture-showih tudi k umetnosti, umetnosti pa je marsikaj dovoljeno. Mr. Hurley pa je zastopal komisijo, ki hoče omejiti škodljivi vpliv teh predstav. Povedal je, da policijska cenzura velikokrat zatisne e-no oko ali pa še oba, ter je vsem navzočim obširno razjasnil koliko škode zakrivijo se'daj take predstave, kako pokvarjajo in zapeljujejo mladino, kako smešijo in omalovažujejo zakonsko življenje. Vsega tega mora biti čimprej konec. Komisija bo storila vse korake, da to doseže. Prav je, da bodo malo na prste stopili raznim Židom, ki si stem polnijo svoje žepe, da ljudstvo moralno kvarijo! zblazneti, ako bi bila še dalj časa o-stala ondi. Vzgoja mladine. V Arhangelsku so šole manj obiskovane kot so bile pod carskim režimom. Manjka učiteljev, ker večina je odšla na kmete, drugi pa na prisilna dela. Ni ne knjig, ne zvezkov, ne črnila. Šolarji kurijo šolo sami, drevesa gredo tudi sami seTcat. Tudi šolo sami čistijo, kajti ni dovoljeno kega ža to delo najeti. Pred letom se je v šolah poučevalo 3 do 4 ure na dan, zdaj pa vsake dva dni za 1 uro. — Gimnazije in liceji pa še dozdaj niso začeli s poukom. Zato je nravstveno stanje mladine pod ničlo. VAŽNO. Vsem cenjenim naročnikom in či-tateljem naših listov naznanjamo, da od 1. januarja 1921 naprej stane list ''Edinost" za celo leto........$3.00 za pol leta........$1.50 za četrt leta........$1.00 To so cene, ki naj jih vsi naši naročniki vpoštevajo in se po njih tudi ravnajo, kadar nam pošiljajo svojo naročnino. Isto tako velja to naznanilo za vse naše zastopnike in zastopnice. Po 1. januarju smo vknjižili vsem naročnikom naročnino po novem določilu za naš list "Edinost". List " Edinost" izhaja sedaj po dvakrat na teden, torej je samo ob sebi u-mevno, da ga ne moremo dati za tisto ceno kot smo ga dajali prej, ko je izhajal le vsak drugi teden po dvakrat. Zatorej bodo imeli nekateri, ki so nam po novem letu poslali nat ročpino, poleg svojega naslova zaznamo van datum za par mescev manj, kakor si to morda predstavljajo po starem določilu. Toliko v pojasnilo vsem cenjenim naročnikom in naročnicam lista "Edinosti". Ljubljana, dne 25. dec. 1920. Vsi smo komaj čakali konstituan-; te v prej^ričaju, da bo sedla za čisto mizo in da bo mogla ustvarjati na svobodnem polju, ne da bi ji kdo' delo oviral. Kar irna ustvariti, bo ' ustvarila sama iz sebe, radovoljno in prosto; boriti se ji ne bo treba proti nobeni, zunaj nje stoječi nasprotni volji, zato bo šlo delo gladko izpod rok. Kar bo'ustvarila, bo jugoslovansko ljudstvo sprejelo za svoje, četudi mogoče prvič ne bi povsem dobro zadela. Tako smo u-pali, ker smo si mislili konstituanto kot najvišjo predstav itel iico ljud-' ske volje, ki je ustvarila to državo •in jo bo morala držati, ako naj sploh ostane. Toda tisti, ki so pogazili voljo naroda, izraženo v deklaraci-1 ji Narodnega veča in soglasujoči regentov odgovor na njo; oni, ki prebivalstva 111 nasprotnih strank i niso nehali izzivati z odločbami in metodami, ki jih v novi državi nihče ni pričakoval ; tisti, ki so neprestano povzročali vladne krize in preprečevali vsako rešilno delo, ki so iz strankarske kljubovavnosti iz-podkopali tla tudi začasnemu narodnemu predstavništvu — tisti ljudje so tudi konstituanti ob njenem prvem koraku na me tal i pc>d noge o-gromne ovire. Xariesto da bi njej prepustili, da si dolAr?-poslovnik po svoji volji in da narodu ustavo po njegovi volji, so prisilili poslance k prisegi na nekaj, kar še ni ustvarjenega, z grožnjo, da tisti poslanci, ki nočejo priseči in niso prisegli, ne smejo izvrševati svojih poslanskih pravic in dolžnosti. Poslovnik iti ustavo so z mamili na svojo pest, brez vednosti in odobrenja ljudskih zastopnikov ter oboje vrgli v konstituanto, češ: Tu imate in požrite med seboj in raztrgajte — mi ho-čemu vladati in bomo v vsakem slučaju vladali! Tako smo prišli s konstituanto iz dežja pod kap. Namesto svežega, ustvarjajočega dela v konstituanti se nam nudijo v Belgradu isti prizori : ista natezanja za vlado, ista hazardna igra za oblast, ki se nam je v teku dveh let tako prignusila in ki nas je v notranjosti in na zunaj toliko stala. Do vlade bo prej ali slej prišlo, ker fciora priti, toda še le takrat, ko se bodo gospodje pomenili, katere stranke pridejo na vlado, koliko portfeljev dobi vsaka vladna stranka in katere portfelje, kdo naj zavzame različna minister-ska mesta. Takrat bomo pa tudi vedeli, koliko so centralisti, obiro-ma avtonomisti in federatisti popu- tudi bodoči ustavni načrt. Zato ni dvoma, da bo bodoči ustavni načrt, ki bo plod strankarskega kompromisa in ne volje naroda, lahko prav kmalo rešerj" Ustavno vprašanje se rešuje že sedaj med pogajanji; NEVARNOST FRAMASON-STVA. Francoski katoličani, katerih u- _gled in moč čedaljebolj raste, so prejšnje čase nevarno framasonstvo nekoliko preveč milo sodili ter niso kadar bo prišlo na dnevni red v kon-j dovolj uvideli nevarnosti te skriv-■tituanti bo že rešeno. i ne družbe. Vojska jih je zmodrila. [jugoslovanska demokratska stra»-j Vsi- ki boIJ globoko mislijo, so jeli J zasledovati, kje je korenina neznosnega zla — svetovne vojne. Bojevnik zoper framasonstvo je zlasti odlični duhovnik Jouni (St. Augustin-Paris), papežev hišni prelat. V listu Reuve du elerge francais*' je objavil razpravo, v kateri pravi, da je vojna z vsemi žalostnimi posledicami zoper božji svetovni red. Med ka (JDS) rešuje v kier zda3 v*> gospod če j o to vprašanje po lastnem pri-1 nadškof sedite, mi je cesar Viljem znanju ' rešiti na mnogo primitiv- rekel: Xc iaz' ampak judje in fra-nejši način nego je tako zvana lo-l masoni so hoteli vojsko". Poroče- čitev cerkve od države: "To se javlja članek, ki do dna razodeva vse srčne želje demokratskih poli-til^^p Ti krogi ne zahtevajo nič vff m nič manj nego, da se potom ustave« odvzame katoliškemu vero- valec pristavlja: "Kar je cesar Viljem govoril ob času zmagonosnih dni, je ponavljal tudi ob razsulu in pregnanstvu". jim zdi že mnogo premalo liberalno, in sicer zato, kakor zopet sami priznavajo, ker se cerkve tem potom le ne more popolnoma uničiti ; zakaj izkušnja kaže, da so se kato- CELIBAT, ličani kljub ločitvi cerkve od drža- Oče je imel pretekli mesec nave ali morebiti prav zaradi tega po- govor na kardinale, v katerem je iz-litično, kulturno in gospodarsko or- rekel globoko obžalovanje, da je del ganizirali. Želja naših demokratov čehoslovaške duhovščine pozabil na pa je, da se katoliški cerkvi popol-f' svoje dolžnosti. Poudarjal je dalje, noma onemogoči vsako posredno ali ^a je sv- Cerkev trdno odločena niti neposredno delovanje na javnem, za las popustiti glede ženitve duhov-kulturnem in socialnem polju. Oni nikov, ker se ima sv. Cerkev ravno se sicer zavedajo, kakor piše omenjeno glasilo, "da nobeden kulturni narod nima v ustavi takih določb", niti federativna ruska sovijet temu, ker se njeni duhovniki ne ženijo, veliko zahvaliti za sloves, ki ga uživa. — V reškem kapucinskem samostanu je nekaj redovnikov podle- ska republika, toda menijo, da bodo skušnjavi podobnega proticer- kulturne države kmalu sledile temu zgledu, ki bi jim ga dala naša država v tem oziru. To bi bil torej v glavnem ta novi V • ! načrt jugoslovanskih demokratov, ki dosega svoj višek v zahtevi: "Absolutno potrebno je, da se v ustavi sami onemogoči vsak vpliv vere, o-ziroma škodljivo vplivanje verskih razlik na politično življenje, da se verska vprašanja izločijo iz družabnih od noša je v, ako hočemo obvarovati državno avtoriteto^ . . Vera se ne sme vzeti kot temelj politične stranke, prosvetnih, gospodarskih organizacij, denarnih zavodov, dobrodelnih društev itd." Kakor se vidi, gredo naši demokratični politiki celo dalje nego starorimska postavodaja, ki je obso-^(Dalje na 2. strani.) kvenega gibanja, kakor vlada med delom češke duhovščine, in je že iz stopilo iz reda. Te dni pa je eden teh spoznal svojo zmoto, priobčil pretresljivo spokorno izjavo ter se vrnil v samostan. Priznava, da so bile njegove prejšnje trditve, s katerimi je skušal opravičiti svoj odpad deloma izmišljene, deloma pretirane. S® m— i Prejeli smo knjige DRUŽBE SV. MOHORJA za leto - 1921. Kdor jih želi prejeti, naj se ta- koj z glasi, dokler jih je še J ■ ■ . kaj v zalogi. CENA $2.20* i , . --fr—-^-.J . . - -a . * — J ___________________ _ _____ ... • "■* - J ■«. ■■-' - '* NAŠIM ZASTOPNIKOM. Ako je kateremu izmed cenjenih gg. zastopnikov ostalo kaj Ave Maria—koledarjev, prosimo, naj nam jih nemudoma pošlje nazaj, ker dobivamo vsak dan nova naročila, koledarja pa nimamo nobenega več. NAJCENEJE IN NAJHITREJE — pošiljamo denar v Jugoslavijo. — po cenah istega dne, — ko nam denar prinesete. Današnje cene so: 300 kron................$ 2.44 400 " ................ 3.22 5ck> " ................. 4.00 600 " ................ 4.79 /00 " ................ 5-58 800 ................ 6.32 900 " ................ 7.06 1000 4 4 ................ 7.80 5000 " ................ 38.70 ioooo '' ................ 77.00 Vsa pisma naslavljajte na: EDINOST, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. „ EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Izjaha dvakrat na teden. NASLOV : Slovenian Franciscan Press. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. UMRL JE MOŽ. Rev. K. Z. (Konec.) Tako je mladina po slovenskih gimnazijah naenkrat začutila gor-koto solnca resnice, ki je pošiljalo tako blagodejne žarke sem iz Gorice. Trumamo so se obračali k Mahniču. Imel je kmalu veliko navdušenih prijateljev po vseh gimnazijah in po vseh razredih. Pisa-lec teh vrstic se še dobro spominja burnih prizorov iz razreda, kjer se je začela ta probuja. Tisti, ki so jih prve ogreli ti topli žarki, so začeli a-gitirati med tovariši iZmernejši in bi bilo med nami Slovenci danes glede prav tako, kakor je sedaj na Leškem. Da ni tako, gre hvala škofu, Mahniču, ki je naš narod še pravočasno versko prebudil. Ni vse v redu doma! Vendar, če pomislimo na velikanski pritisk od nasprotne strani na naš slovenski narod in na njegovo prepričanje, na njegovo zavednost, če pomislimo, s kakimi sredstvi ga hočejo spraviti v odločno nasprotstvo z njegovo vero in cerkvijo, če pomislimo še njegovo go in kličemo: Mr. Sakser, Vi ste ti-^ sti, ki ste povzročitelj tega!" Tako Amerikanski Slovenec. In to je res. Lanski boj proti nam od strani naših katoliških, liberalnih mož, mej njimi žalibog tudi duhovnikov je samo najzadnji dokaz temu. Rojaki! Mahnič je legel v grob, da se odpočije od svojega velikega truda* in prejme plačilo za dober boj, ki ga je z nevstrašenostjo sv. Pavla vojeval in zmagoslavno izvo-jeval. Njegov duh naj pa plava nad nami, tudi nami ameriškimi Slovenci. Naj nas vžiga, da skoraj začnemo tudi tostran oceana z združenimi močmi boj, svet boj za naše prave verske in narodne svetinje. Daleč smo mi ameriški Slovenci še od probuje v duhu velikega Mahniča. Se imamo veliko naših rojakov, ki spe spanje mlačnosti, nezavednosti. Še imamo v svojih vrstah množice ki so okužene od gnilobe površnosti, verske neodločnosti, netopirstva. Zjutraj pri maši in morda celo pri angeljski mizi, popoldan pri prireditvah nasprotnih društev. Več luči! S tem geslom je nastopil nesmrtni naš Mahnič svoj zmagoviti bojni pohod proti staremu liberalizmu, ki se je poražen u-maknil v Ameriko, deželo vseh grešnikov, ki so jim evropska tla prevroča postala. Več luči! To bodi tudi naše geslo, ki naj nas vžiga za boj proti staremu grešniku v novi domovini, da ga konečno potopimo v morje na čegar dnu bi moral že zdavnaj počivati. Več luči! Na delo! V boj do; zmage! imeli niti toliko hvaležnosti, temveč so pustili pipo odprto, da je več ga-lonox- vina steklo po tleh. Kdo je kradel, je do sedaj popolnoma neznano. Chicago, 111. — Mr. Marko Bluth iz Jolieta se je oglasil v naši pisarni na potu v Ely, Minn., kamor je šel na pogreb svoje sinahe, žene sina Marka Bluth. — Naše iskreno sožalje! West Pullman, Chicago, 111. — Cenjeni gospodje: — Dne 20. no-' vembra sem poslal denar v staro domovino, dne 10. januarja pa sem' dobil pismo, da so prejeli denar še pred božičnimi prazniki. To je bila v resnici hitra in točna pošilja-tev. Za Vašo hitro postrežbo se' Vam prav lepo zahvaljujem in Vas vsem Slovencem, jugoslovanskim in primorsk im, toplo priporočam, naj se na Vas obrnejo, kadar pošiljajo denar v stari kraj. J. Ponikvar. POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI. (Nadaljevanje 1. strani.) modrejši so bili takoj vsi na njihovi1 spodarsko stališče, kako je u- strani. Pokvarjenejši seveda so bi- trjeno, kako je omajana njegof;r%o-li nasprotni. Začel se je v razredu zicija, pa da se vkljub tem« še boj. Vendar večina je bila kmalu vzdržuje, vkljub temu danes še ni-na strani resnice. Tako je nastala smo na Češkem, je to veliko, silno neka liga na ljubljanski gimnaziji, veliko! Po množini vode sklepamo j 17 Ril) VENETU WA QT7T DTKI Toda da bi se v Avstriji smelo di-jna jez, ki jo zadržuje. Enako pri na- ^imiOIUIl flAdfiLBlPl, jaštvo organizirati in pripravljati na sem narodu. In načrte in podstavo samostojno delo za narod, ko bo za ta jez je naredil in položil Dr. dokončalo svoje šole, kateri Slove- Mahnič nec naj si kaj tacega upa ! V Avstriji je moral ostati Slovenec suženj, zato ga treba že v šoli, v gimnaziji pripraviti in vzgojiti v sužnja. Vse samostojne misli se mu morajo zatreti. Tako so strogi profesorji res izvedeli za to ligo. Joj, to je bilo dvojk, to je bilo "karcer-jev", ječ, to so slovenski očetje morali plačevati po 20 goldinarjev šolnine, ker Avstrija ni hotela inteligentnih dijakov. Nikogar ni kaznovala, če je čital romane med mašo, pač pa je strogo kaznovala vsake- Ko pa gledamo v odprt grob škofa Mahniča, ko gledamo v njegovo veliko delo. katero je izvršil za svoj narod, nam nehote uhrjajo misli na naše slovenske ameriške razmere. Ko je nek novodošli inteligentni Slovenec začel proučavati naše ta-kajšne verske in narodne razmere med ameriškimi Slovenci, ko je pro-učaval velik boj zlasti proti našim listom, način boja proti nam. osebe, ki so se borile, organizacije, ki so nastopile, pa je vsklikm!: "Čudno! Kako olične razmere onim ob času ga, ki bi bil čital "Rimskega Kato- Mahničevega nastopa med Sloven- Hka ".. PreP°vedali so v vsehjci! Samo drugo izdajo teh razmer in srednjih šolah. O tem smo sporo-; časov imate!" čali že lansko leto po leti v naši polemiki s K. S. K. J. in našimi napadalci izmed slovenskega duhov-ništva. Vendar pa je bilo vse zastonj! Resnica je močnejša kot vse šolske postave, kot vse pisanje po brez-verskih in protikatoliških listih. — Duh diha. kjer se 11111 zljubi in se ne da omejiti. V kratkem času se je začel kazati velikanski vpliv "Rimskega Katolika" in njegovih globokih, čistih in ja In res, ali se nam vsem ne zdi, da je imel prav? 4 Nikdar nam niti v sanjah ne pri-| de na misel, da bi se morda mi s svojim bornim delom mogli primerjati temu velikemu možu in temu velikemu njegovemu delu. Naj se nas ne razume napačno! Kar ho-čemu pri tej priliki.povdariti, pri odprtem grobu tega velikega našega moža je samo: "Rojaki! Dr. Mahnič nam je dokaz, da je resnica nepremagljiva. da mora biti vsak boj snih idej. Vstajati so začeli med j za njo venčan s konečno slavno zma mladino veliki možje, ki bi brez j go. pa naj bode boj še hujši," sovraž-Mahniča bili šli v nasprotni taborjniki še močnejši. in posvetili svoje krasne zmožnosti] Ko smo mi nastopili s svojJm "fanatizmom", med ameriškimi Slo-j , venci, ko smo izvojevali bitko zal da so spoznali resnico m šli za njo bitko z najhujšimi nasprbtniki, ki ter ji posvetih vse svoje moči. In so se obračali proti nam z vseJ razdiralnemu delu gnilega liberalizma. Dr. Mahnič jim je odprl oči. TATOVI V NAŠI NASELBINI. Chicago, 111. — Mr. Peter Coff, ki stanuje na 22. cesti 1823. je prišel v torek, 18. t. m., ob pol petih popoldne domov iz dela in našel vezna vrata u lomi jena. Osupnjen gre v hišo; vrata v sobo tudi vlomljena in po sobi vse razmetano! Hitro pogleda tudi druge sobe in v kuhinjo: povsod vse navzkriž, še celo modro-ci po posteljah so bili preobrnjeni. — Kmalu nato se je Mr. Coff premeril, da so mu tatovi odnesli ves denar, kar ga je imel doma, razen tega pa tudi vso zlatnino, ki je bila vredna čez 100 dolarjev. Prizadet pa ni bil samo on in njegova žena. temveč tudi sestra njegove žene. vdova Mrs. Ivana Dobravec, in njena hči Frančiška, ki sta prišli zadnjo jesen iz starega kraja. Tudi njima je izginil ves denar, Tatovi so odnesli tudi eno hranilno knjižico, vendar dosedaj še niso vzeli denarja na banki. Cela družina je bila čez dan na delu. zato so mogli uzmoviči popolnoma nemoteno opravljati svojo o-brt. Ko so bili gotovi z glavnim delom. so si ga morali privoščiti še par kapljic za "likof"; Mr. Coff je imel namreč tudi nekaj vina pri hiši.— Toda, ko bi bili capini vsaj toliko pošteni, da bi bili pipo zaprli, potem. ko so se ga nacukali. Pa niso vraženi "krščanski sekti" dovolila vsaj pogrebna društva z javnoprav-j nim značajem. Skratka, kjerkoli pri-^ dejo v poštev družabni odnošaji, naj se po demokratičnem državnem načrtu verski moment zakonitim potom enostavno črta! Kako bi to izgledalo v praksi, si ni težko predstavljati. Katoličanom se prepove snovati politična, gospodarska, kul-j turna in celo dobrodelna društva na I podlagi njihovega verskega prepri-j čanja. Ako se hočejo politično, gospodarsko in kulturno udejstvovati. morajo stopiti v neverska ali proti-; verska društva, ali pa celo sami ta-' ka ustanavljati proti svoji vesti.—; \ se katoliške kulturne ustanove se' ustavno prepovedo. Vsako posega- j nje katoličanov v javno življenje bi; bilo seveda prepovedano pod stro-; gimi kaznimi, zato bi poleg ustave morali izpopolniti tudi kazenski zakonik države SHS s tozadevnimi svobodomiselnimi paragrafi. Tako je "državotvorna" stranka demokratov pokazala vso svojo ljubezen do skupne domovine in njene ohranit-j ve. Kakor se vidi ni tej stranki prav nič na tem, da bi rešila velika soci-jalna vprašanja, da bi poskušala rešiti ljudstvo bede, da bi izboljšala gospodarske razmere, da bi dvignila industrijo, da bi strla kapitalizem, da bi dala državi po tolikem čakanju vendar enkrat že pametno ustavo in tako zaželjeni red, ne. ampak vera se mora streti, katoliška cerkev se mora uničiti, potoni bo vse dobro v državi, ki bo rodila in vzgajala ljudi brez vesti in brez zavesti odgovornosti, ki bo redila množice zločincev. Taka nasilna politika, ki' hoče katoliški živelj kar ustavnim potom oropati njegove temeljne svobode prepričanja, ki hoče potom j postavodaje predpisati, kako se ima človek v verskem oziru javno udejstvovati. ki postavlja Cerkev v izvr-' sevanju njenih bistvenih funkcij pod' policijsko kontrolo — mora upro-, pastiti državo. Mnogoverska drža-1 va, ki posega s kazenskimi zakoni v svetišče verskega prepričanja in u-dejstvovanja svojih konfesij, je zapisana poginu. Mesto da bi demokrat je, ki vedno zatrjujejo svojo državotvornost, skušali naravne razlike ublažiti s pametno postavodajo, jih hočejo poostriti in izzvati celo smrtonosni načelni boj na verskem polju, ki ga niti Nemčija, niti Francija niste mogli prenesti, kaj še le Jugoslavija. Pa še iz drugega stališča "varujejo" demokrati ugled in dobrobit države. Če bi demokratski politiki količkaj umevali interes države, bi se morali vprašati, kdo je kriv, če ima naša država res tako slab kredit, kakor se je v zadnjih mesecih že dvakrat tako bridko za nas Slovence pokazalo (plebiscit na Koroškem, mirovna pogodba z Italijo). Našli bi kmalu, da so pravi in edini krivci oni sami. Kljub jasno izraženi volji hrvatskega in slovenskega naroda nočejo še sedaj ničesar slišati o pametni avtonomiji, jemljejo Bunjevcem brez zakona kar potom obsolutističnih naredb g. Pribičevi-ča versko in šolsko avtonomijo, nasilno uvajajo cirilico, kratijo konsti-tuanti njeno suvereniteto, so na Hrvatskem s svojim vojaškim rekvizi-cijskim zakonom povzročili krvave nemire in tako ustvarili teren za Ra-diča in druge protidržavne elemente. Plemenske mržnje proti Srbom ni, razen pri tistih, ki demokratske grehe pripisujejo Srbom. Seveda, če se najdejo med Srbi taki politiki, kakor je g. Vesnič, ki Slovence in Hrvate podi proč, češ, če vam naš centralistični sistem ne u-gaja, pa pojdite nazaj, odkoder ste prišli, — potem ni čuda, če si ljudstvo o tem ustvarja svojo sodbo. Če bo demokratska stranka še par let vladala, bi ne bilo prav nič izrednega. ako bi država res šla na kose ; toda trdno smo prepričani, da bo država obstala, razbila pa se bo demokratska centralistična politika.— Čim prej so to zgodi, toliko bolje za državo. tako je slovenski narod dobil može kakor dr. Kreka, tega moža velikana. Tako so tudi v veliki večini vsi sedanji naši veliki in katoliško zavedni možje po Sloveniji Mahničevega srca in uma. Ne bomo popisovali, kako se je ta boj nadalje razvil. Saj sami vidimo. Ko je prišel v Ljubljano za škofom Misijem še sedanji apostolski mož, dr. Jeglič s svojim čistim in kristalnim načelnim katolicizmom s pravim katoliškim življenjem, zlasti pa s katoliško organizacijo, bilo je pridobljeno skoraj vse. Da, ako danes gledamo nazaj v to veliko narodno delo, ki ga je bilo sicer za stoletje, se je izvršilo samo v nekoliko desetletjih, potem ne moremo drugače, kakor da smo iz srca hvaležni tem velikim možem. Ko bi teh mož ne bili imeli o pra- mogočim in nemogočim orožjem, ko so se posluževali proti nam vseh naj-podlejših sredstev, ko so poskusili vse, vse žrtvovali, samo da bi nas, oziroma naše delo, uničili, nam zvezali roke, nam skt^iali naše ostro pero, nam zabranili razkrin kovanje raz nih naših verskih volkov v ovčji o-bleki, bili smo tudi mi vedno bolj in bolj jasno prepričani. "Resnica je nepremagljiva in nepremagljiv je, kdor se za njo bori!" Med Slovenci v Ameriki je zase-jal liberal izem Frank Sakser s svojim takrat brezbarvenim listom in svojo politiko. To mu je povedal že pred 25 leti Amerikanski Slovenec jasno in kistro, ko je pisal besede: 4'Mr. Sakser, ako bo slovenski narod v Ameriki kedaj odpadel od vere, če bo kedaj postal versko brezbrižen, če se bomo kedaj začeli Mi pošiljamo denar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. vem času, kaj bi bilo? poglejmo I prepirati med seboj radi verskih za-Češko! Z mirno vestjo trdimo, da ' dev, potem mi že danes dolžimo Vas J. F. ŠTEJINA, predsednik; A. J. KRASA, tajnik. ❖ * * Ko smo brali P-ev in P-in "vele-učeni" odgovor na naš članek o socializmu in veri, nam je prišel tisti defravdant na misel, ki je bil ves obupan, ko je bral, kako ga časopisje pere. Rad bi bil brezsrčnim u-redništvom poslal stvarne popravke in jih na podlagi ne vem kakih paragrafov prisilil na kolena, k odpuščanju. A kaj, ko mu kosmata vest tega ni pustila. To se pravi, ce bi samo njegova vest bila priča, bi to še vseeno lahko storil, ker če je kradel proti vesti, bi ravno tako lahko tajil proti vesti. To ga je grizlo, ker se mu je za prijeti dokazalo. Vpraša prijatelja, kaj mu je storiti, da se pred javnostjo opere. \ eš kaj, mu ta svetuje, v časopise daj. da s tem in tem človekom. ki je slučajno istega imena kakor ti, nimaš ničesa opraviti. Če je bil P-u in P-ti ta banditski špas znan, ne vem, storila sta tako. SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO! Slovencem v Clevelandu in ta-mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O. On ima tudi v zalagi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na njega. Vsem ga najtoplejše priporočamo. Slovenian Franciscan Press, . Chicago, 111. HIŠA NA PRODAJ. V Natingham, Cleveland, se proda nova m&la hiša z štirimi sobami. Lepa prilika za ženine in sploh za male družine, ki jih veseli stanovati v svojem. Čist zrak v poletnem času tudi nekaj velja, in tega je tukaj dosti. Več se izve v Natingham 125 Stop Shore Line Car. 19108 Kee-vonee Ave. Cena hiši je $2500. .Polovico takoj, ostalo pa pod ugodnimi pogoji. Odprto gotovo vsak večer o Novice iz Jugoslavije. Štrajk rudarjev v Sloveniji in Bosni se nadaljuje. Vsled tega so u-stavili v Jugoslaviji gotovo število vlakov. Izseljevanje v Amerike. — Tekom meseca novembra je šlo preko Ljubljane v Ameriko 1112 oseb. Izseljenci so večinoma Dolenjci in Prek-murci. Angelja variha je dobil delegat fi nančnega ministrstva v Ljubljani "Ta je Srb, kot povsodi in ima nalogo, skrbno paziti na prste našega •delegata dr. Šavnika, ki je seveda Slovenec. Ljubljanska tobačna tovarna pa je dobila računski oddelek, v katerem sta za sedaj dva Srba, in sicer en moški in ena ženska. Oba znata pisati, imata plačo v dinarjih 111 zraven tega še dnevnice. Naši ljudje pa, ki imajo predpisane študije, pa ne morejo priti do kruha. Za državno računsko službo se za-Titeva, da ima vsak maturo na gimnaziji ali realki in izpit iz državnega računovodstva na učiteljišču. — Imenovana dva pa teh študij nimata in vendar uživata vse ugodnosti. Pa pravijo, da to ni korupcija ! in industriji. Vrhovna državna u-prava je zanič, ljudje so večinoma nestrokovnjaki, ki ne poznajo razmer. sto, tako da je nakladanje zelo lahko in je oddaljen 5 do 6 km od Brežic. Navedeno društvo je dobilo koncesijo za železnico, ki jo že tra-sira. Iz tega premogokopa dobivata premog zagrebška elektrarna in parom lin. Železnice v Jugoslaviji. — Pri železnicah ni dovolj strokovnjakov niti materijala. Oprava je slaba ali pa ie sploh ni, ker so dohodki kljub najvišjim t ar i lom na svetu najmanjši, a to zato, ker želi vlada v Jugoslaviji — pravzaprav liberalni finančni minister Stojanovič — da se železnice že sedaj, ko ni materijala, vzdržujejo same sebe. Posledica tega je kriza pri železnicah, trgovini Smrtna nesreča. — Dne 22. decern-bra 1920 je iz poštnega vlaka, ki vo- j zi iz Verda proti Ljubljani, ob 7. uri 30 minut zvečer na železniškem j prelazu v Rožni dolini skočil 27 letni hlapec Jurij Justin tako nesrečno, da je priletel s trebuhom na ki-lometerski kamen in bil v teku pol ure mrtev. Dne 21. decembra 1920 sta se svojim gospodarjem Buhom' s Črnega vrha pripeljala s konjem v Ljubljano in sta prenočila v gostilni Erbežnik na Viču. Drugi dan 22. decembra 1920 sta pustila konje v hlevu pri Erbežniku in šla z vlakom na Vrhniko vsled kupčij, zadev. Zvečer sta šla skupno na Verd in se dogovorila, da se ponesrečenec Justin pelje do Brezovice in gospodar Buh pa v Ljubljano in da pride Justin s konjem na glavni kolodvor po Ruha. Justin misleč, da si prikrajša pot, se je peljal do Rožne doline in tam skočil iz vlaka, da bi ustregel svojemu gospodarju. Pridelek namiznega olja v jugo slovanski državi. — V Dalmaciji raste po zadnji štatistiki štiri milijone oljk, ki rasto na 28 tisoč hektarjih površine in ki dado letno povprečno 52 tisoč kvintalov namiznega olja. Če prištejemo pridelek olja še v Črni gori, potem pridelajo v Jugoslaviji letno okoli 60 tisoč kvintalov namiznega olja. V zelo dobrih letih bi mogli pridelati okoli 200 tisoč kvintalov olja. V rednih časih je stalo 100 kg olja 60—80 K, kar predstavlja vrednost nad 4 milijone kron. Sedaj pa, ko stane 100 kg 4000 K, bi to stalo 250 milijonov kron, v dobrih letih pa tudi 800 milijonov kron. kdo napovedal predavanje o zdržno-sti ali vsaj zmernosti v vseh strasteh, kar je edino zanesljiva pot, da človek ostane mlad in zdrav — bi zadostovala najbrže skromna sobica. Tri leta težke ječe je dobil znani voditelj samostojnežev na Dobravi, Franc Bricelj, ki je zaklal svojega somišljenika Franceta Rupnika. Pomlajenje. — V Zagrebu je napovedal vseučiliški profesor dr. Zar-nik nekaj poljudnih predavanj o na činu, po katerem je menda mogoče doseči pomlajenje. — Srednješolski dijaki na predavanje niso dobili vstopnic, kar je prav, ker so itak mladi ... Pa tudi tako ni dobilo prostora niti polovico ljudi, ki se zanimajo za pomlajenje. — 500 jih je moralo oditi. Prihodnje predavanje se zato vrši v Helioskinu. Ako bi Koliko časa žive sadna drevesa. Hruška more živeti in roditi do 200 let, jablana največ 100 do 130 let. Vse drugače trdoživ je oreh, ki živi in prinaša sad do 1000 let. Pomaranča živi in rodi 50—60 let. SLOVENSKI TRGOVCI, OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST". SLOVENSKI MOLITYENIKI. V ZALOGI IMAMO SLEDEČE MOLITVENIKE: Dušna paša ......................$150 Slava Gospodu, z velikimi črkami.. 1.50 Lurška Mati Božja .............. 1.50 Priprava na smrt .........••...... 1.50 Nebeška hrana ................... 1.50 Vir življenja in svetosti .......... 1.50 Duhovni boj ...................... 1,50 >marnice, Skufca . . .............. 1.50 Sveta spoved ..................... 1.50 Premišljevanje o Presvtem Reš- njem Telesu ................... 1.50 Sv. Jožef .......................... 1.50 Evangeljska zakladnica .......... 1.50 Krščanska mati .................. 1.50 Šmarnice, Volčič ................. 1.50 Sv. Rožni Venec ................ 1.50 Marija Devica Majnikova Kraljica 1.50 Kruh življenja .................... 2.00 Večna Molitev............•....... 2.00 Molitevnik, Rev. K Zakrajšek O F M ....................... i .00 Sv. Družina .....................•• 2.00 Bodi moj naslednik .............. 150 Hvala Boija ■.................... 1.00 Pri naročilih naslavljajte pisma na SLOV. FRANCISCAN PRESS. 1849 West 22»d Street, CHICAGO, ILL. ODHOD MRNIKOV. NEW YORK—TRST 18. jan, Pannonia 26. jan. Belvedere 29. jan. Argentina 1. febr. Italia 9. febr. President Wilson 15. febr. San Giusto 16. marca Columbia 19. marca Argentina 26. marca President Wilson 2. aprila Belvedere NEW YORK—HAVRE 18. jan. La Touraine 20. jan. La France 29. jan. La Savoie 5. feb. La Lorraine 15. feb. Chicago 16. feb. Leopoldina 17. feb. La France 26. feb. La Savoie 8. marca Aochambeau 15. marcaLa Nouraine 17. marca La France 19. marca Chicago 26. marca La Savoie 4. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau NEW YORK—CHERBURG, Francija 20. jan. Imperator 22. jan. Saxonia 3. febr. Aquitania 8. febr. Albania 17. febr. Imperator 26. febr. Aquitania 1. marca Saxonia 15. marca Albania 22. marca Aquitania 7. aprila Mauretania Za cene in druge podrobnosti se obrnite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 Ninth Ave. -:- New York City. Premogovnik "Globoko" pri Brežicah je kupilo novoustanovljeno rudarsko društvo " Nova Nada", v katerem imajo veliko večino zagrebške banke. V tem rudniku nakop-ljejo dnevno 2 do 3 vagone lesnega premoga. Premogokop leži pod ce- Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. ^ Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. eK emec FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: CANAL 2534. -■ -■—— o e £3 4* 4 4 * 4 4 -S* 4 4 4 4 ^ T 4 4 4 + 4 4 4 4* 4 4* 4 4* 4 4 4 4 4 4* 4 44 44» 4 4 4 4 4> 4 4 Vaša zadnja ura! ROI&KAM širom Amerike naznanjava, da sedaj prihajajo 1 zacjnjj dnevi za vse one ki žele dobiti svoje sorodnike. prijatelje in svojce k sebi v Ameriko. V kratkem bo stopil v veljavo novi zakon, kateri bo zagradil dostop tujcev v Ameriko. 7ftTft KROP *nia svoie ijudi v Stari domovini in bi jih ZJttll/ lVUVll ra(j dobil k sebi v Ameriko, naj se nemudoma obrne na naju doli podpisana, da Vam preskrbimo potrebne listine, s katerimi bodo Vaši sorodniki mogli v Ameriko. PHMNTTF Pa ^a Vam bomo midva naredila take listi-ne najceneje izmed vseh. Zato obrnite se na nas in prihranite si svoj denar! Pisma naslavljajte vedno na: JERIC & ŽELEZNIKAR, (Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. NORMALNE CENE! Good Shoes t, FumsKir|s Mej»,Vfom«\ i-Chiidt-erJ jjJŽ TWO STORES -■1757 and 1T59W18** Sf .1 MI SMO ZNIŽALI CENE! TA RAZPRODAJA OBNAVLJA NORMALNO MOČ DOLARJA V KUPČE VANJU. KUPITE SVOJE POTREBŠČINE SE DAJ IN PRIHRANITE SI DENAR. NAJVEČJA RAZPRODAJA IZZA MNOGIH LET! MOŠKE ČREVLJE črne in rujave z močnimi dvojnimi podplati. Vredne $5.00, $6.00. Sedaj na cena je samo: Črevlje za dečke iz izvaredne kvalitete na trakove in cum-be, rujave in črne. Velikost: 1 — 6. Vredne : $5 00. Sedanja cena je samo : $2.95 Ženske črevlje z nizkimi in visokimi petami iz močnega usnja. Velikost: 3—9. Vredne : $6.00. Stanejo se-daj le $3.85 Najboljše črevlje na gumbe za dečke in dekleta. Velikost: 3 — 8. Vredne $1.75. Sedaj stanejo le: $1.00 Površne zimske črevlje " Buckl Overshoes". Velikost: 6 — 12. Vredne: $3.50. Sedaj- 04 JQ na cena: ^ Močno blago "Flannela", zelo gorko in pripravno I Ženske nogavice, pletene iz najboljše tvarine, ki smo za različne obleke. Smo prodajali poprej na A RC j jih prodajali poprej po 49c. Jih Vam pro- Q0C AH I damo sedai za* -------- ------r J * mero po 35c. Sedaj Varft prodamo po: damo sedaj za Težke celokupne obleke "Union Suits" za dečke. Velikost: 20—34. Smo jih prodajali po $2.00. QQC Sedaj jih dobite pri nas za: i/O Moške srajce za delo, plave in črne iz satine, ki so stale prej najmanj $2.00. Sedaj jih kupite QRC pri nas za: i/U "Overall' površne hlače, posamezne ali pa celokupna površne obleka za dela. Velikost: 38—44. So QRC vredne $1.75. A sedaj jih dobite za: V J Najboljšo "O. N. T." pavolo za pletenje. Belo in različnih barv. Različnost: 3—80. Jo sedaj Q\L G prodajamo po: l/ uiiiiimiiimi^ a t a, ./^La m S 1 m : ' ... uSbii&L DELO IN DENAR. Spisal dr. Fr. Detela. (Dalje.) Izprevidel je pa tudi Janez, kakšnim groznim izkušnjavam bi ga izpostavljala doma nagla jeza. Bal tri drugače. Ravno zato, ker se ne moreš zanesti na njegovo besedo, moraš, biti vedno pri rokah in pripravljen. Če bi bila jaz s teboj, Janez, jaz bi šla za nekaj časa delat v tvornico, na Fužine. Poizkusi'. Ti boš malo postrašil očeta! jaz ga bom vzela pa doma v roke. Preden mine teden, pride sam pote. Le zapomni me!" Meta, ki jo je bila misel na pretečo ločitev vso potrla, je prosila, da stisnil roko, "drugi pa, da smo se stQ. Tako'je valil, kakor vsi žalost- se je sam svojega srda in strahotna le v Ameriko ne, in Janez Se je ne-premišljeval, kaj bi se zgodilo, če bi! koliko obotavljal, nekoliko pom,sije- mu ta enkrat kakor uporen konj stisnil žvale med zobe in bi ga on ne mogel več obdržati na uzdi. Ko je stal tako v Janezovem srcu trden in neomajen sklep, da zapusti očetov dom, tedaj mu je prišla na misel tudi Kosova Meta, ki je bila prav.napoti njegovemu načrtu. Čemu se je vteknil v to snubitev, ki nima zdaj nobenega pomena in mu val in se nazadnje vdal, ker mu je ugajal materin nasvet in ker se je nadejal natihem, da ga bo oče res kmalu pogrešil in poklical domov. Segel je materi in hčeri v roke in se poslovil. Meta ga je zadrževala in mu prigovarjala, da naj si nikar ne žene k srcu domačih sitnosti ; da je najboljše, da ostan^ v domačem kraju. kjer bosta oba pričakala bolj-i šili časov. "Če nama je namenjeno". '•Oh, kaj! Namenjeno! Xame- dogovarjali s Kosovimi". Naročil ji je, da naj mu piše takoj na Fužine, kakor hitro bi se oče izpremislil, jo miril in tolažil in ji voščil lahko noč. Njemu pa noč ni bila lahka, ker so ga nadlegovale težke misli. Žal mu je bilo sestre, ki bo morala delati in trpeti za vso hišo, edina med brati in sestrami, ki se ne trudi za sebe, ampak za druge. Nekako sramoval se je sam svoje sebičnosti, tiste človeške slabosti, ki jo na drugih tako hudo obsojamo, a na sebi tako izborno in uspešno zagovarjamo. Razlog za razlogom si je navajal Janez za svoje ravnanje in se popolnoma prepričal, da je prisiljen tako delati. In če doseže svoj namen, kolika sreča! Če ne, ima pa ni ljudje, krivdo svoje nesreče na tuje rame in hodil počasi po blatni cesti, kakor da bi ne bil še izgubil tipanja, da prihiti kdo za njim in ga pokliče nazaj. Toda nikogar ni bilo. 44 Kakor hočejo", si je dejal in pospešil korak. Hodil je, v neprijetne misli zatopljen, dolge ure skoz gozdove in planjave in vasi. Srečal je malo potnikov, došel ni nikogar. Kakor hitro pa se je približal dolini, se je oživljala cesta. Sreča^al in dohajal je ljudi in vozove, ki se niso gibali počasi in premišljeno kakor v hribih, ampak kakor bi se vsem mudilo; in bilo jih je vedno več, vedno več.— Mirna tihota je ginila in skoz dež se je začul polagoma, vedno jasneje in razločneje, šum in hrum, kma je le zvekšala domačo zadrego! IIud je bil na sestro, ki ga je bila izpelja-je poznala , f \ , , . . , l njeno je človeku enkrat umreti, dru- šlieval je, kako bi mirno m lepo J T • . » ' J J ' .» sre^a pa nic , je dejal Janez in sel.' razdrl to nepotrebno zavezo. lo-f 1 . , i J lažila ga je zavest. d 16-ga leta do 50-ffa leta starosti in c zavarujejo za posmrtnino $1000 500-0«* ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske bol. potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke t Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro- lil hrušč in ropot, in iz vlažne me- 1 in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16, etu starosti prestopijo k aktivnim članom in se zavarujejo od $250.00 do $1000-*Iačevanje društvenih ases- pri sejah od i ure dop. in do 5 ure pop. , . . - i 1 in premišljevala, če ga ni morda raz voril z dekletom 111, kakor se 11111 je „ 1 J kev, vsa vas. To so bile Fužine, pust, dolgočasen kraj. Nad vsem pustim krajem je ležala vlaga dežja in dima in saj in gnusno rjavo blato se je prijemalo težkih črevljev. ()gnjen žar je zableščal zdaj iz te,j zdaj iz druge line; enakomerno so tro je povezal Janez svojo pražnjo! . . J.~i žalila s kakšno nepremišljeno bese-! obleko in stopil i>o dežnik v sobo,1 zdelo, pametno, in da je tudi ona vi- . . . . . 1 . . . , 1 , • do . kjer je spal oce na klopi. Ropot ic 1 1 • . 1 •• 1 1 1 r 1 deti razumna, ki bo znala presoditi uo< , Puhah stroji, razbijala kladiva, hre i Ianez pa ni šel naravnost domov,< predramil očeta, ki si je pomel oci nieeovo namero. u 1 v - , - - - •, -it J & it- ----■ 1 — ----— 1-----m vprašal, ce je ze dan zvonilo. Ja- nez ie pritrdil, razpel proti luči dež-j ^( jj nik, če bo še držal, in povedal ob-kratkem, da pojde delat v tvornico, Novi člani in članice morajo biti pre-skani od zdravnika naj kasneje do iS ine vsacega. meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrni-e na gori imenovane uradnike. Kanaimiiia!iiii]:iiiiic2iii[Hiiifiic3iiiii!iii!iiniiiiiii>:t:iaiuiii!mi!(:;.:;! _ , -iT * i • „11^, 1 ampak je zavil za vasjo na domače Tako je sel Janez s trdnim skle- [ \ . J . - i polje, ki se je razprostiralo težkem srcu h Kosovim po 1 . \ . .. ... ... - secim po zloznem pobočju. Sprejeli so ga ljubezniveje, 1 . . • 1 , 1 1 1 r » /, , . -j od domačega kraja ga je bolelo hu- pom v slovo. v 111 e-Slovo nego si je on želel ; 111 prav mil se mu je storilo, ko mu je stisnila Meta roko in so mu obsijale mrač-i , , . j 1 prijazna vas med gozdnatimi griči, lice kakor modrozarne zvezde 1 3 'b A( . . , ! za poljem travniki 111 ob gozdu bi-; krasne oci. Mati je veselo , . * , ,1 je, nego bi sodil človek, ki ga je slišal govoriti. Kako mirno je ležala no njene ........... . . i . t stri potoček; čista voda in čisi pozdravljala in pogrinjala mizo; Ja- . ,f . ^ .J . , . . l in cisto nebo nad milim kraj nez pa-je stal nekaj časa, potem se- na Fužine. "Xa Fužine?" je ponovil zaspano oče. Tam je pa dober zaslužek, tam, na Fužinah. Menda boš ven-čist vzduhl dar poslal kaj denarja domov". Z del, pogledal mater, potem hčer, si vihal brke in molčal. "Zakaj si pa tako slabe volje, Janez?" je vj)rašala mati. Zdaj pa je začel pripovedovati Janez počasi in pretrgoma, kakšne te-, zave da ima doma, da ne misli oče več na prepis, kako gre vse navzkriž in da se je odločil tudi on, da odide za bratoma, v Ameriko. Meta je prebledela in povesila o-či in težko požirala solze; mati je gledala predse, tekala lahno ob mizo in premišljevala: vsi trije so molčali. "Oh, narobe svet", je dejala mati, ko je bila zbrala svoje misli, "ko, zgrabil svoj zveženj, razpel veliki dežnik in se hitro obrnil proti dolini. Pri Kosovih se ni oglasil nič. Čemu ? Saj vedo, kam da gre; saj so mu pokazali pot. Zaničljivo so se mu stisnila usta, ko je pomislil, kako so ga poslali prav Kosovi od doma, da si prisluži v tvomici neve- SIot- Kat. pevsko društvo Lira, Cleve- V dobrih rokah. — Bolnik: 4iG«>- Ohio. — Predsednik: Anton Grdi- spod doktor, danes se počutim slab- na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe-- >» rovodja: Matej Holmar 1109 Norwood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zup/an- Zdravnik : "Potem ne jemljite čič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja- več krpgljic, ki sem Vam jih zapi- šič- 6$lS Edna Avc- o^ktor: Anton , ,,, Hlabše str. Pevske vaje so vsaki torek, " četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Se- Bolnik: "Saj še nobene vzel ni- Zdravnik: "Tako, tako, — potem jih pa jemljite!" no, HI 8 RESNICA JE KAR TRDIMO. V zalogi imamo rfajfinejše Edisonove gramofone. Prodajamo raznovrstno zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato. Popravljamo vsakovrstne žepne in stenske ure. Prodajamo tudi raznovrstna očala. Ce ne vidite dobro ali če Vas radi utruje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Vam bomo dali očala ki Vam bojo pomagala. "AKO STE BOLNI." Ako trpite na trganju po ramah, križu in nogah, če Vas trga po vratu ali po glavi, pa naj si bo že od prehlajenja, ali drugače, ter če Vas zdravniki ne morejo ozdraviti te bolezni, tedaj pridite k meni. JAZ SEM IZNAŠEL zdravilo ki vam bo pomagalo če tudi zdravniki niso bili v stanu Vam pomagati. MOJE ZDRAVILO se je izkazalo vspešno in zanesljivo! Poskusite in prepričajte se! Expert PETER A. MILLER, Optician—Full Line of Jewelry—Watch Satisfaction Guaranteed. 2128 W. 22nd Str. PHONE: Repairing. Chicago, 111. CANAL 3838. Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem. F. M NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago, PREJELI SMO KNJIGE DRUŽBE SY. MOHORJA ZA L. 1921. Naročnikom smo jih te dni razpo slali. Kdor jih želi prejeti, naj se takoj oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi. Cena $->.20. Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K„ Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00,. $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorku- če ste varčni pri eni stvari *zakaj niste pri drugi? — Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa .čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je n vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami! Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. Za vse se Vam priporočam J. ADAMS, 1845 W. 22nd St., Chicago- Ifl _ Slovenski ameriški javnosti. -Bu ouioijoSBiq uicnod uisi as ajjijauiy ^ojis uiaou»AO[S znanja, da se je tvrdka LEO ZAKRAJŠEK, 70 — 9th Ave., NEW YORK CITY, zaradi velikega in neprestano rastočega prometa reorganizirala in sic^r na ta način, da j svojemu dosedanjemu delokrogu pridružila tudi posle privatne banke ter da od NOVEGA LETA naprej posluje pod imenom: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, —- na istem naslovu. Kakor do sedaj, bo tudi za naprej V6e poslovanje pod osebnim vodstvom ustanovitelja in dosedanjega voditelja te tvrdke, g. Leo Zakrajšeka, vsled česar so rojaki lahko uverje-ni, da tvrdka ne bo krenila s poti dosedanje postrežljivosti, točnosti in poštenosti, temveč da se bo trudila, da svoje poslovanje vsestransko izboljša v korist onih, ki se je bodo posluževali. Od države New York je ta tvrdka sedaj dobila bančno dovoljenje, kar bo zlasti pri pošiljanju denarja v stari kraj velike važnosti in koristi, ker tvrdka ne bo vezana posluževati se raznih drugih bančnih podjetji in njih zvez v ta namen, temveč se bo v svojem poslovanju s starim krajem lahko posluževala onih zvez, katere je g- Zakrajšek napravil v času svojega obiska v starem kraju. Pošiljanje denarja se toraj sedaj izvršuje pod državnim nadzorstvom in pod jamstvom, ki ga je tvrdka položila pri državi in ki ga zakon določuje za izvrševanje teh poslov. Na podlagi vseh teh važnih pridobitev, nastopa ta tvrdka leto 1921 z zavestjo, da je v najboljšem stanu služiti svojemu narodu še v dosti večji meri kakor do sedaj. Podpisana lastnika se ob tej priliki kar najtoplejše priporočava zaupanju in naklonjenosti vseh rojakov v Ameriki brez razlike, zagotavljajoč jim točno in pošteno postrežbo v vsakem slučaju. Z odličnim spoštovanjem ZAKRAJŠEK & ČEŠARK "PRIVATE BANKERS", 70 —9th Avenue -:- NEW YORK CITY. ~~ a i 33 ___ -_ __ _