Poštuina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din, Št. 39. — Leto XX. — Kranj, 26. septembra 1936. Uredništva in nprava je v Kranju, Strossniajerjev t*f it. 1. Telefon it. Ti .Gorenjec* izhaja v«ako soboto. Dopisa sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnisa za .Gorenjca*, celoletno 40 Din. polletno 20 Din, Četrtletao 10 Din, posamezna številka i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Strajk tekstilnega delavstva Kako je prišlo do štrajka Upamo, da so se razpaljene strasti že toliko polegle, da so vsaj oni, ki so dobre volje, zmožni že trezno misliti i" resnico sprejeti. V zadnji številki Gorenjca nismo zavzeli o dogodkih nobenega stališča, ker je pač vladalo tako razburjenje v precejšnjem delu delavstva in tudi drugega občinstva, da smo smatrali, da je najbolje počakati, da se duliovi umire, potem pa povemo kar smatramo, da je potrebno. Gorenjec je glasilo Kranja in Gorenjske, zato pač ne more mimo važnih dogodkov, ki so se odigravali preteče-ni mesec ob priliki štrajka tekstilnega delavstva. Radi lažjega umevanja teh dogodkov skušajmo najprej na nakrat-ko naslikati dogodke same. Med lastniki tekstilnih tovarn in zastopniki delavstva so se že nekaj časa vršili razgovori o sklenitvi kolektivne pogodbe. Mislimo, da moramo resnici na ljubo povedati, da industrijalci niso odklanjali kolektivne pogodbe. Jasno je pa tudi, da se taka pogodba ne more skleniti kar čez noč in tudi ne v par dneh. Kaj takega so mogli soditi le ot ročaj i, ki ne vedo, kaj je kolektivna pogodba. Lahko se sklene kar čez noč taka pogodba, toda tako skrpucalo nima nobene vrednosti, ker ne more držati. Kdor je zahteval, da se sklene kolektivna pogodba kar na kratko roko, ali kakor se je reklo: „kar podpišejo naj", ta je ali nevednež, ali pa je namenoma hotel, da se sklene kolektivna pogodba, ki ne bo držala, ki bo nudila le povod za nove prepire in štrajke. Kdor je resno hotel delavstvu koristiti, mu je moral povedati, da se kolektivna pogodbr. ne napiše, kakor kako zaljubljeno pismo>, da je treba to pogodbo pri obeh straneh študirati, resno obravnavati in resno sprejeti. Kolikor smo informirani, se je med delavskimi zaupniki in industrijalci sklenil dogovor, da se na obeh straneh to vprašanje pretehta in da se prične pogajanja'dne 28. avgusta na banski upravi. To je bil dogovor in ta dogovor bi bilo moralo delavstvo držati, če je resno mislilo s kolektivno pogodbo, če niso hoteli nekateri krogi tega vprašanja izrabiti le za hujskanje. SHOD NA „STARI POŠTI". Vse strokovne organizacije so dogovorno sklicale informativni shod na Staro pošto, ki sc je vršil v sredo, dne 19. avgusta in se ga je udeležilo okrog 2000 ljudi. Ta shod je bil po dogovoru med legalnimi strokovnimi organizacijami informativnega značaja, ki naj delavstvo pouči o stanju in naj ga pripravi za borbo za kolektivno pogodbo. V nekem nam dobro znanem lokalu pn je bilo na tajnem sestanku že v torek, dne 18. avgusta sklenjeno, da se štrajk mora vršiti. Na sestanek so bili vabljenj le gotovi ljudje iz rdečega tabora. Tako se je ustvarilo skrito vodstvo, ki je v ozadju izigravalo legalne organizacije in delavstvo. Shod na Stari pošt i se je vršil primerno dostojno. Res je pa, da so se na shodu si rasi i zelo razpalile in se je ustvarila atmosfera, ki je pospešila, da se je delavstvo (ako kasneje izročilo v vodstvo skritim elementom. Dasi se pa na tem shodu še ni storil definitiven sklep o štrajku, se je vendar že isti dan povsod govorilo, da bo drugi dan štrajk. Dasi niso sklenile ne delavske organizacije in ne delavski zaupniki, da se prične s štrajkom, je vendar bilo vse delavstvo tako informirano po skritih nrnnžerjih. da je bilo vse prepričano, du se prične štrajk, ki je res izbruhnil. Vsakemu pametnemu človeku je bilo takoj jasno, da SO vodstvo delavstva prevzeli nevidni elementi, ki niso bili za to ne postavljeni, ne izvol'eni od delavstva in niso nosili nikake odgovornosti. Kratkomalo, delavstvo je bilo od njih preverjeno in zapeljano, vodstvo nad delavstvom so izgubile strokovne organizneje in tudi delavski zaupniki. To je bila velika nesreča za delavstvo. Tem skritim a-ranžerjem ni bilo na tem, da bi delavstvo kaj doseglo s svojim štrajkom, ampak njih cilj je bil, povzročiti nemire, zapeljati delavstvo k nezakonitim dejanjem, spraviti oblast v težak c >1 ■-žaj. da bi morala rabiti silo, da bi t;iko prišlo do prelivanja krvi in revolucionarnih dejanj. Ti aranžerji bi bili kaj radi videli, da bi bilo par sto delavcev mrtvih, da bi potem imeli material za agitacijo. Zal je ogromna večina delavstva nasedla tem agitatorjem. Mi v^m*, da ogromna večina našega delavstva ni komunistična, res je pa tudi, da je večina delavcev sledila tem neodgovornim elementom sebi v ogromno ško 'o. V četrtek, dne 20. avgusta je ob 2. uri popoldne zatulila sirena v Jugoče-ški in takoj na to po vseh drugih to-varnatt. V tem trenutku je stopilo v šlrajk vse delavstvo po vseh kranjskih tovarnah. Jasno je, da se je to izvršilo po načrtu, ki so ga napravili komunistični plačanci. Štrajk je torej izbruhnil. Delavstvo pa je pri tem štrajku uporabilo taktiko francoskih komunistov. Zasedlo je tovarne, celo pisarne, skladišča in si prisvojilo ključe od tovarn. To je bila druga usodepolna napaka, ki so jo storili. Naša ustava garantira vsakemu nemoteno posest in uporabo lastnine. Delavstvo je tako prekršilo ustavo in zakon. S tem je samo izroči lo industrijalcem v roke močno orožje. Toda zasedba se je enkrat izvršila in lastniki in vlada je s tem morala računati. Ogromna večina delavstva se je pri tej zasedbi obnašala zelo dostojno. Vmes so pa bili nekateri elementi, ki so napravili delavstvu škandal in zelo škodovali delavski stvari. Zgodilo se je nekaj nedostojnih nastopov napram lastnikom in uradnikom tovarn, ki so napravili zelo mučen vtis. Takoj se je videlo, da so bile nekatere osebe že preparirane od komunistov, da naj povzročajo škandale, ostre, sramotilne nastope napram delodajalcem, da bi prišlo do incidentov in razburjenj. Če je n. pr. tovarnar dve leti vzdrževal bolno delavko, jo poslal v toplice in plačeval za njo, da je ozdravela in z njo dostojno in lepo ravnal, pa gre ista b-seba sramotit svojega dobrotnika, potem je jasno, da je moralo biti v ozadju organizirano hujskanje, ki ni iskalo delavskih koristi, ampak le zmedo in škodo za delavca. V interesu delavstva ni bilo to. da so nekateri razburjali industrijalce, ki so radi tega postal] zagrenjeni in nedostopni. Priznati pn moramo, da se je po prvem razburjenju in po prvih ekscesih, delavstvo po ogromni večini umirilo in da je po vseh tovarnah organizacija poskrbela za red, mir in dostojnost. PRVI ZAČASNI DOGOVOR. Vlada in industrija je bila zelo zainteresirana na tem, da se štrajk kolikor mogoče hitro konča. Tako je prišlo do pogajanj med industrijo in delavskimi organizacijami in delavskimi zaupniki. Nji mestnem magistratu v Kranju je bil dosežen sporazum, začasni dogovor, po katerem bi se takoj začela pogajanja o sklenitvi kolektivne pogodbe, delavstvo pa izprazni tovarne in gre na delo. Sedaj pa je napravilo delavstvo največjo pogreško. Zastopniki vseh delavskih organizacij in vsi delavski zaupniki so šli v tovane in sporočili delavstvu dogovor, ki se je sklenil. Toda skriti aranžerji so preprečili ta sporazum. Kakor se zdi, vsaj gotove priče že danes to vedo povedati, da so bili celo med delavskimi voditelji osebe, ki so sicer sklenile za delavstvo začasni sporazum in so na zunaj nagovarjale delavstvo, naj gre iz tovarn in sprejme začasni sporazum, skrivaj so pa dajali drugačna navodila. Skrito in nevidno vodstvo štrajka je znalo po svojih zaupnikih delavstvo po tovarnah nahuj-skati in prepričati, da so delavske organizacije izdale svoje delavstvo, da so plačane od industrijalcev, da jih hočejo le izvabiti iz tovarn da jih prevari jo. Tako je delavstvo pustilo na cedilu svoje legalne organizacije in svoje zaupnike in je sledilo nelegalni in skriti organizaciji, ki je dobivala navodila po kanalih, katerih izviri so v Moskvi. Med delavstvom se je vrgla rečenica: »Podpišejo naj takoj kolektivno pogodbo, pa gremo iz tovarn; dokler pa ne podpišejo, ne gremo ven." Te formule se je sedaj vse delavstvo v Kranju oprijelo in je povsod odmeval le en glas: „Podpišeja naj, pa gremo ven!" Kolektivna pogodba je predložena, kar podpišejo naj jo, pa gremo ven in bo konec štrajka." Med tem časom so se tekstilni industrijalci organizirali v skupno organizacijo. Njih skupni odgovor je bil: „Mi smo pripravljeni skleniti kolektivno pogodbo, takoj pričnemo pogajanja, toda dokler so tovarne zasedene, se ne smatramo svobodne in se sploh ne pogajamo." Tako je prišel ves položaj v zagato. Na eni strani so delavci sklenili, da ne gredo iz tovarn dokler se kolektivna pogodba ne podpiše, na drugi strani pa so stali tovarnarji in odločno zame-tavali pogajanja in sklenitev o kolektivni pogodbi, dokler delavstvo ne zapusti tovarn. Na ta način bi lahko čakali do sodnega dne na kolektivno pogodbo. Med tem časom je pričelo stavko tudi delavstvo tekstilnih tovarn v Mariboru in Tržiču. Škof ji Loki in drugod. DEPUTACIJA PRI G. BANU. Ban dr. M. Natlačen je energično posegel v vso zadevo in z vsemi močmi pritiskal, da se čimprej sklene kolek-livna pogodba in da preneha štrajk. Pritiskal je na industrijalce, naj se kljub temu prično pogajanja, čeprav ima delavstvo zasedene tovarne, na drugi strani je pa nagovarjal 'delavstvo po njihovih organizacijah in zaupnikih in s reškem načelstvu, naj izprazni tovarne in naj legalno vodi štrajk s tem. da zasede le dohode v tovarne. O delu bana dr. Natlačena bomo morda še posebej govorili. Zaenkrat naj le to pribijemo. da so lahko videli vsi pošteni delavski zastopniki, da je ban podpiral vse upravičene želje delavstva, da je šel v svoji dobroti do skrajnosti, morda celo predaleč. Industrijalci so z vso vehemenco zahtevali, da naj vlada s silo izprazni tovarne. Ban, je poskusil vsa mogoča sredstva, da mirnim potom privede delavstvo, da zapusti tovarne, da se štrajk ugodno in brez nasilja konča za delavstvo. V četrtek, dne 10. septembra se je vršila v Ljubljani v Delavski zbornici konferenca, na kateri je bil centralni tarifni odbor, izvoljeni zaupniki delavstva in voditelji strokovnih organizacij. Na tej konferenci se je sklenilo, da se vse delavstvo pozove, da izprazni zasedene tovarne, da se tako omogočijo pogajanja o kolektivni pogodbi. Iz te konference je šla k banu deputacija zastopnikov delavstva, ki mu je izročila sledečo spomenico: Gospod ban! Podpisane strokovne organizacije tekstilnega delavstva so sklicale za četrtek delavske zaupnike iz tekstilnih tovarn dravske banovine ki so v stavki, da se posvetujejo o položaju, kakor nastaja za delavstvo povodom Vaše na-redbe z dne 7. septembra 1936. Na tem sestanku so delavski zaupniki sklenili, da bodo tovarne v svrho izvajanja točk 2 in 3 Vaše naredbe izpraznili. Pač pa bo nadaljevalo tekstilno delavstvo do sklenitve ko. lektivne pogodbe s stavko izven tovarne ter postavilo pred tovarne po potrebi tudi v tovarnah (v zaščito proti požaru itd.) stavkovne straže. Kakor Vam je delavstvo za Vaše posredovanje tudi hvaležno, tako ne more iti preko ugotovitve, da se da tolmačiti § 7. uredbe z dne 7. septembra tako, da se zabranjuje z njo tudi stavkovne straže, 5 6 pa tako, da tudi same strokovne organizacije ne smejo dajati stavkujočim denarnih podpor, čeprav zbirajo v ta namen v smislu srojih pravil stavkovne sklade. Istotako se je bati, da ne bi bila onemogočena po novi uredbi svoboda shajanja in obveščanja delavstva, ki je v stavki. Tako stališče oblasti bi stavke v praksi onemogočalo in silno podprlo Samovoljo pošlo« davcev. Kako raste po objavi Vaše naredbe ta samovolja, se vidi med drugim iz tega, da je velika tovarna Glanzmann & Gassner na obvestilo, da njeno delavstvo ni pripravljeno le zapustiti tovarne, temveč začeti tudi nemudoma z delom, če tovarna le na to pristane, da bo sklenila kolektivno pogodbo '.a da stavku-jočih ne bo preganjala, — le to odgovorila, da se z delavci, ki so v njeni tovarni, v ni-kakem oziru ne razgovarja. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo dalo naredbi tolmačenje, ki ne bo delavske samoobrambe docela onemogočilo. Vidimo Vaša prizadevanja, da bi se zaščitilo tudi delavstvo, žal pa so vse zakonske mere, ki bi se bile lahko izdale v svrho zaščite delavstva (n. pr. zakon o minimalnih mezdah) izostale. Poslo-davci so dobili zakonsko zaščito, delavci pa le dobro voljo. Ko Vas obveščamo o tem, da se bomo vkljiib vsemu temu seveda uredbi pokorili, Vas prosimo pomoči v teh-!e pravcih: a) Da upi i vate na podjetja, da po izpraznitvi tovarn ne bodo začenjala z delom in iskala stavkokazov: b) da uplivate na to, da sklenejo vsa tekstilna podjetja kolektivne pogodbe za vse tekstilno delavstvo; c) da uplivate na to, da radi stavke ne bo odpuščen ne preganjan noben delavec: c) da nam olajšate shnjnnjc in obveščanje delavstva med stavko. Istočasno si Vas usojnmo obvestiti, da je delavstvo že dopustilo nadaljevanje del, ki niso v neposredni zvezi s tekstilnim obratovanjem ravnajoč se po navodilih centralnega tarifnega odbora. Tembolj smo sigurni, da bo spoštovalo navodilu zaupnikov, podana v zgornjem praven. Zato Vas prosimo, da se proti delavstvu tekom dveh dni po prejemu tega dopisa ne postopa s silo. Ljubljana, dne 10. 9. 1936. Ban je obljubil, da do pondelj-ka ne bo pustil nikogar preganjati radi štrajka, da ne bo dovolil po tovarnah obrutovanja s stavkokazi in da bo na podjetnike vplival, da se čimprej sklene kolektivna pogodba. V nedeljo, dne 13. septembra so šli v vodilne tovarne v Kranju zastopniki delavstva in delavskih strokovnih organizacij skupno z g. sreskim podna-čelnikom in so razložili delavstvu ves položaj in ga pozvali, naj zapusti tovarne in naj zasedo le vhode. Delavstvo pa je vse te najboljše nasvete in pozive odklonilo; v Jugočeški so se mnogi naravnost norčevali iz delavskih zastopnikov in iz oblasti ter celo zapeli pesem: ..Mi pa ne gremo dam . . ." Tako se je jasno videlo da je delavstvo popolnoma v rokah komunističnih elementov, ki nočejo, da bi delavstvo doseglo kaj uspeha v svoji borbi, ampak žele le povzročiti prelivanje krvi. Povsod drugod, v Mariboru in v Tržiču, je delavstvo sleddo navodilom svojih organizacij in zaupnikov ter zapustilo tovarne. Tudi v tovarni Intex je bila ogromna večina delavstva toliko uvidevna, da je sprejela nasvet in je večina zapustila tovarno, le mal del najbolj zapeljanih je ostal v tovarni še nadalje, stavkovni odbor v tovarni pa je odstopil in zapustil tovarno. Radi kaprice delavstva v kranjskih tovarnah je bilo sedaj nemogoče, da bi se sklenila kolektivna pogodba za vse tekstilno delavstvo. Delavstvo v Mariboru in Tržiču je čakalo, kaj bo storilo kranjsko delavstvo. Delavec pač nima denarnih rezerv, lakota in pomanjkanje je trkalo na delavska vrata. Vse razsodno in pametno delavstvo je želelo, da se čimprej sklene sporazum in se prične z delom. Le radi kranjskih kapric je moralo vse slovensko tekstilno delastvo čakati na pogajanja in stradati brez dela. Tako so delavci od drugod pritiskali na oblast in na delavstvo v Kranju, naj se čimprej izpraznijo tovarne, da se konča štrajk. V Kranj je prišla deputacija mariborskega delavstva, ki je lepo nagovarjala delavstvo po kranjskih tovarnah, naj vendar zapuste tovarne, da se tako omogoči vsemu delavstvu delo in vsakdanji kruh. Toda zaslepljenost in zapeljanost delavstva po tovarnah Jugočeške in Jugobruneje tako narasla, da ni hotela upoštevati niti svojih tovarišev iz Maribora. Tako je nastal položaj, da je bilo v interesu vsega delavstva, da se tovarne izpraznijo; ker ni šlo zlepa je morala zadevo vzeti v roke žandar-merija in policija. Zadnje dni se je posebno jasno videlo, da skritim in zločinskim aranžer-jem, ki so plačani in naročeni iz Mo- skve, ni bilo za to, da bi delavstvo doseglo izboljšanje svojega položaja, oni so hoteli sovraštva, razburjenja, nasilja in krvi! Nad 10.000 delavcev je čakalo na kranjsko delavstvo in prosilo, naj se hitro konča štrajk, da ne bo delavstvo stradalo, toda tem aranžerjem je bila delavska dobrobit deveta briga, zato so tirali nevedno in zapeljano delavstvo do nerazsodnosti v lastno nesrečo. Vsak količkaj pameten človek je videl, da tako ne more iti več dalje, da oblast tega ne more več trpeti, da je potrpežljivost dosegla vrhunec, saj so se nekateri že kar norčevali iz vsega. Tako je moralo priti, kar je prišlo. Policija in žandermerija ne pozna .,špa-sa", to so morali vedeti vsi, ki so ostali v tovarnah, posebno skriti hujskači. Marsikdo danes kritizira postopanje policije in žandarmeri je. Res je. da policija in žandarmcrija ne poznata šale, toda priznati moramo, da so bile tovarne res strokovnjaško izpraznjene vse po navodilu, da ne sme teči kri. Če bi bili varnostni organi postopali počasi, bi bili oni zločinski voditelji dosegli, kar so hoteli, da bi tekla kri in bi bilo mnogo mrtvih in nedolžnih žrtev. Komunisti so imeli taka navodila za postopanje, da bi bil nastal strašen položaj, če bi ne bila nastopila policija in žandarmerija tako hitro. V tovarnah je bilo mnogo solne kisline in bencina, če bi bili oni aranžerji dobili čas za u-porabo teh snovi, bi bila nastala lahko strašna katastrofa, ki bi bila uničila tovarne in na stotine življenj! Pripomniti še moramo, da so se skriti aranžerji obnašali kakor se pač komunisti sploh, zelo vitežko! Med množico so vrgli parolo, naj ženske krijejo moške, ker si policija ne bo upala kaj zalega storiti ženskam! Tako so ti laži— junaki poslali ženske pod ps'v'-\\^'»-'\ sami so jo pa urno pocedili v Šmarjet-no goro in odnesli pete . . . Žalostni junaki! Zločinci na delu V Kranj in okolico se te zadnja leta naselilo polno raznih ljudi iz vseh strani sveta. Med poštenimi in delavnimi ljudmi, ki so iskali dela in kruha pa se je priklatilo v Kranj in okolico tudi nekaj elementov, ki so deloma pla- čani od Moskve, deloma zapeljani od komunističnih nazorov in agitatorjev. Opazovalec je mogel videti, gotove o-sebe, da tako lahko žive brez pravega poklica; so morda bili v službi ali pa so opravljali „poklic", toda jasno je bi- lo, da od tega ne žive . . . Delavstvo nesrečne Rusije mora stradati, da iz tega stradanja dobe plačilo agitatorji za komunistični prevrat . . . Ponovno povdarjamo, da bi delali krivico kranjskemu delavstvu, če bi mu očitali komunzem, res pa je, da je dejstvo, da je delavstvo po kranjskih tovarnah nasedlo tem temnim elementom ki so hoteli spraviti ubogo delavsko maso v nesrečo. Takoj ob začetku stavke v Kranju se je moglo spoznati iz raznih pojavov, da so v vsej akciji skriti voditelji — komunisti, ali da so vsaj vso mezdno gibanje skušali komunisti obrniti na svoj mlin. Komunistu ni zato, da bi se delavstvu izboljšal položaj, ampak le za to, da povzroči nemir in spravi delavstvo v nesrečo, da bi «se potem v gorju delavec izpozabil in napravil ne premišljene korake, da bi potem v tej nesreči in k dnem ribarili zločinci, k; so plačani iz Moskve! Komunistu je prvo: borb« proti veri, cerkvi in duhovščini! Komunist bolj sovraži duhovnika, kakor kapitalista! Če to veš. potem šele ti bodo razumljivi tile pojavi: Ko je izbruhnila stavka, so se takoj pojavile razne lažnjive vesti o duhovščini! Najprej so vrgli po kranjsk h tovarnah lažnjivo vest. da je kranjski dekan nagnal deputncijo delavcev, ki je prišla pobirat prispevke za stavkujoče z besedami: ..Delat'pojdite, če nočete delati, pa krepnite". Pri g. dekanu do takrat sploh nikogar ni bilo pobirat prispevke za stavkujoče! Medstavkovni odbor je bil tol ko pošten in kulanten, da je te lažnjive govorice demantirnl! Ko se je pričelo govoriti o mašah po tovarnah v nedeljo, dne 23. avgusta, so že nekateri vrgli med delavstvo govorico: ..Glejte ga. kakšen je, še maše jim ne privošči." Zadevo o mašah po tovarnah bomo kasneje pojasnili. Tudi ta govorica je bila popolnoma iz trte izvita! Ko se je lažni trik izjalovil med delavstvom, so isti elementi začeli intrige pri tovarnarjih. Imamo v rokah jasne dokaze, da so temni elementi intrigirali tudi pri tovarnarjih. Na eni strani so hujskali skrivaj delavstvo v štrajk in proti tovarnarjem, na drugi strani so pa iskali niti do tovarnarjev in direktorjev iu so se jim laskali kot verni sluge in so uvajali druge ... Za slučaj neuspehu štrajko, so napram tovarnarjem že slikali kot krivce ..klerikalce", ki so jih ponekod postavili kot vidne voditelje in zaupnike. Žal, da so nekateri bili toliko nespametni, da so se udalj nevede temu skritemu vodstvu in so šli po kostanj v ogenj za komuniste. Takoj v nedeljo 23. avgusta so ti elementi pričeli pri tovarnarjih lažnjivo agitacijo in so ovajali duhovnike, ki so imeli sv. mašo po tovarnah, da so delavstvo hujskali v govorih, ki jih sploh ni bilo, da so jemali od delavstva u-kradene darove, da so ščuvali proti tovarnarjem itd. Če bo treba, bomo priobčili dejstva in dokaze za to lažnjivo propagando. Ko so pobirali darove za stavkujoče, so nekateri izrabljali to nalogo za agitacijo proii katoliški veri in duhovščini. Da ne bomo delali krivice, moramo povdarjati, da je velika večina nabiralcev darov dostojno in resno vršila to nalogo. Res je pa tudi, da so nekateri to nalogo izrabljali za agitacijo za Rusijo in za španske morilce, komuniste. Tako je v neki vasi v bližini Kranja — imena vseh so na razpolago v našem uredništvu — nek tak boljševiški indi-viduum pri nabiranju kvasal: „Pri nas je treba napraviti, kakor v Španiji, na Ruskem so najboljše razmere, pri nas imajo 70°/o kapitala v rokah duhovniki .'. ." Na Primskovem je javno v gostilni neki rdeče pobarvani T... vpil, dajetreba tako napraviti, kakor v Španiji . . . Kaj so vse ti boljševiški plačanci govorili po Primskovem. to presega že vse meje dostojnosti človeka. Ti plačanci Moskve so nerazsodno delavstvo nahujskali z najrazličnejšimi in najbolj bedastimi lažmi. Žal, da ljudje, v razburjenosti vse verjamejo, tudi največjo neumnost, ki si jo moreš misliti. Ko je policija izgnala delavstvo iz tovarn, so za slučaj imeli ti zlikovci že pripravljen material. Vedeli so dobro, da bi se lahko delavstvo iztreznilo in spoznalo, kako so ga tirali v nesrečo in zablodo, bali so se. da bi se delavstvo, ko se bo iztreznilo, moglo obrniti proii lažnjivim zapeljivcem. Zato so ob izpraznitvi tovarn vrgli vso svojo si lo na lažnjive in hujskaške govorice. Ka- Gorenjci nosijo T I V A R - j e v e obleke, ker so dobre in poceni TIVAR OBLEKE Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) In Pavič je govoril iz lože, kakor zna govoriti le Črnogorec. Ognjevito in ostro je napadal tedanji režim, da je razpalil vso dvorano. Množice so se nato vsule po mestu in priredile burne demonstracije. Pavič je bil kmalu nato aretiran, toda demonstracije so se ponovile in masa ljudi je zahtevala, da ga izpuste iz zapora. Da ne bi prišlo do kakega prelivanja krvi, je bil Pavič skrivaj odpeljan v Belgrad. in je nato dobil na procesu poldrugo leto strogega zapora ter smo z njim kasneje zopet prišli skupaj v Sremski Mi-trovici. Pavic nam je pravil mnogo zanimivega osvoji dragi Črni Gori, kar smo z zanimanjem poslušali. Dobival je tudi ogledne obiske. Nekoč ga je prišel obiskat aktiven polkovnik, drugič pa celo član apelacijskega sodišča. Kar čudno je bilo, ko se je na dvorišču sprehajal aktivni polkovnik v uniformi in drugič član apelaci jskega sodišča med jetniki. Ko sem se čudil, da si ga upajo o-biskati, je odgovoril: „Zukaj pa bi me ne obiskali? Moja afera je moja zadeva, to je pač stvar politike. Nekaj čisto drugega pa je prijateljstvo. To bi bilo nečastno, če bi se sramoval moj prijatelj obiskati me v zaporu. Kdo pa mu more radi tega kaj očitati. Moj prijatelj upelacijski sodnik, je čakal na državnem sodišču na hodniku toliko časa, da bi bil sprejet pri preiskovalnem sodniku, ker pa dolgo ni prišel na vrsto, je poslal svojo vizitko v sodnikovo sobo, pa je prišel sam sodnik na hodnik. Ko mu je moj prijatelj povedal, da želi dobiti dovoljenje, da me ohišče, se je preiskovalni sodnik tudi začudil nad term da hoče član apelaci jskega sodišča obiskati političnega osumljenca v ječi. Pa je moj prijatelj sodniku rekel: ..To. da je Pavič zaprt, je pač n(e-govu zadeva, jaz sem pa njegov osebni prijatelj in ostanem še vedno, čeprav je on zaprt in jaz apelacijski sodnik." Jaz sem Paviču moral priznati, da bi dobil malo Slovencev, ki bi tako ravnali, kakor je njegov prijatelj polkovnik ali apelacijski sodnik. Kakšni zajci smo pač pogosto Slovenci! Nas si in upal obiskati noben državni uradnik. Med preiz-kavo in potem na procesu sem doživel pur prav žalostnih slučajev, ko so sicer prej dobri prijatelji v strahu, da se jim kaj hudega ne zgodi, bežali pred nami in se nas niso upali niti poznati. Res je to, da v Srbiji ali v Črni Gori. še na misel ni prišlo nikomur, da bi koga radi tega še preganjali, pri nas bi bil gotovo ob službo oni državni uradnik, ki bi si upal nas obiskati v ječi in pokazati simpatije do nas. Dr. Čosič je ravnatelj poiskusne postaje na Topčideru, bil je 5 mesecev zaprt, pa še na misel ni nikomur prišlo, da bi radi tega izgubil državno službo. V ječo mu je pisal sam minister kmetijstva, kaj želi, da stori za njega. V Sloveniji so pa metali našj janičarji državnega uradnika nu cesto, samo če je stanoval v župnišču, brez najmanjšega vzroka. Srbi in Črnogorci so iz svoje srede iztrebili janičur-stvo, in to bomo morali storiti tudi Slovenci! Med komunisti. Na okrožnem sodišču v Belgradu na Aleksandrovi cesti je bila vedno za|irin večja družba komunistov iz vse države. Nekateri so bili tu v preiskovalnem zaporu, drugi pa so prišli iz drugih krajev države v Belgrad na jiroces pri državnem sodišču za zaščito države in so ta čas med procesom Jožirali" v našem ..hotelu". V začetku smo se z njimi gledali le bolj od daleč in nekam hladno, polagoma pa smo se približevali eden drugemu in smo se končno še kar dobro razumeli in smo z njimi tudi mnogo debatirali. Kljub temu, da mi je bil že prej komunističen nauk jirecej dobro poznan, sem v razgovorih z njimi izvedel marsikaj zanimivega. Komunizem in krščanstvo sta si med seboj, kakor ogenj in voda, med njima je nemogoč kompromisi To smo si med seboj odkrito priznali, vendar j)a smo v medsebojnih razgovorih drug na drugemu odkrili marsikatero simpatično jtotezo. Priznati moram, da se mi je bistvo komunizma jasno odkrilo šele v ječi. Prej sem vedno smatral, da je to le nek napučen nauk, kj ga jc kaj lahko ovreči. Treba je le komunistu dokazati, kako zmoten in neutemeljen je njih nazor, pa mora pustiti svoje komunistične nazore. V ječi sem pa jasno spoznal, da komunizem ni samo ne« ka zmotna doktrina, ampak je tudi neka kriva vera, fanatična vera, ki se more v slepem fana tizmu primerjati morda le še mohamednnizmu v prvi dobi. Pri vseh komunistih sem opazil slejio vero, da so v mujkj Rusiji idealne socialne razmere, da so tam že neka nebesa na zemlji, če tam še kaj manjka do popolnih nebes, je krivo temu samo to, ker ni mogoče naenkrat zatreti vseh bur-žujsk h jiredsodkov, nnvud in izrodkov kajtita-lizma. Če jim še tako jasno dokazuješ, da so tu dokazana dejstva, zanesljive jiriče, ki govore, da je komunizem spravil 160 miljonov Rusov v največje gorje in nesrečo, da v Rusiji vlada pekel, lakota, največja beda, |>a ti vedno odgovurjujo: ,.To ni res, tako le buržuji lažejo, da blatijo komunizem, v Rusiji je vse najlepše urejeno." V tem oziru ni komunist dovzeten za noben dokaz. Za njega je to dogma, ki ji slepo verjame, da je v Rusiji najlepše urejeno sociulno življenje, da so tam, če ne velika, pa vsaj mahi nebesa na zemlji. Radi se norčujejo iz katoliških dogem, pa sami slepo verjamejo v »dogmo" o presrečni Rusiji. >GOSENJEC« ^^*^^k^^»^«»v*^*.«fc^%.ak STRAN 3 kor oni tat, ki je vpil, ko so ga lovili: „Primite tatu", iako taktiko so sedaj uporabili komunistični plačanci. ..Farji so vsega krivi! Farji so nas izgnali iz tovarn." In tako je šel sedaj val srda proti tem nesrečnim „farjem", kakor da bi bili ti agitirali za štrajk, kakor da bi ti imeli v rokah policijo in žan-darmerijo, kakor da so ti imeli kaj stika s štrajkom. Tako so mogli agitirati in vpiti le zločinci. Laži pa še ni hilo dovolj. Nesrečno delavstvo je bilo trebu spravili v neko pijano razpoloženje in sovraštvo proti duhovščini. Celo tako daleč so šli, da so govorili, da se je kranjski g. dekan preoblekel v policaja, da je bil po delavcih. Seveda bodo sedaj tudi lagali, da to ni res, toda mi imamo priče, da se je res to govorilo. Kako so ti zločinci nahujskali nesrečno delavstvo, naj priča pismo, ki ga je prejel ic dni kranjski g. dekan in katero nam je izročil. To pismo jasno osvetljuje vso zločinsko agitacijo onih, ki so v sorodu z ruskimi in španskimi morilci. Pismo se glasi ¡ Gospod Skrbel Delavec som. ampak vpričo te krivice katero ste delali s tem banditovskim napadom ne morem molčati. Škandal za dr. Korošca, pa Za vse, kar Vas je pod to kriako, Prej smo I»í I i do' ri ptniktnši, ko smo se za Vas borili — sedaj nas pa javno žigosate za komuniste.* Kajne za 4o čeških brezverskih judov, ste nas prodali. — Kajne, so padli jnrji! Potem pa upate pisati, da je ban z delavstvom Lnmpi! Organizirali ste napad, Preob'ekli v orožnike in policaje vso češke mojstre, Ilorvic ravnatelj je pa tem pijancem tipil ..udri pa. ndri ga*'. Seveda ubij ga! — Kje je pa Vaša krščanska ljubezen — o kateri gonite? Vsaka krivica je greh — kje je pa ta vnebovpijoča kri- vica? Ti imaš pa dosti, daj no vsaj 368 žrtvam po Tvoji krivdi pomagati! To je samo iz ju-gočeške. To je svinjarija! Zdaj ste pa še iz se perete s tem, da so komunisti, koda, ško si med njim. Jaz ne grem nikdar več v cerkev, ker vidim da samo za svoje žepe grnbte. Za masno obleko napravit pu najbol narediš, čeo-znaniš en ofr. Če Ti toliko ne nese, kar pojdi od koder si. Sej mi Vas več ne rabimo. Zdaj so pu tem ubitim revežem posmehujte. Trikrat ste na vladi — Trikrat se pretaka kri (Op. ured. Za časa Orjune in Kramerjevih režimov se kri ni nikd;'r prikazala). Nekatere pn še uklepate (Op. ured. Radi Šenčurja pa niso nobenega) in Bog ve kam vodite. Vprašamo se zakaj. V cerkvi pa se norce brijete in na ljudstvo blagoslov sklicujete. Zdaj Vas je pa sram! (Op. ured. Čemu?) Pa hočete vsi- pohab ljence skriti in pohantati. Zakaj ste pa pisali (Op. ured. Ali jc g. župnik pisal?) je šlo vse mirnim potom. Z napadom in s pobijanjem. To je pač samo Vaša kultura. Če je bil Čolnarjev vampež res k;.j s kakšno stvarjo na vskiiž — ne vem — vem pa da so bolj vam peži češki jmli komunisti kot pa mi de'avci h koncu tud druge evropske države naj zvedo kakšne svinjarija se godi za časa Vas ob volitvah na svidenje Sram vas bodi v tazadno egoisti kajne denar, denar je vladar. Čudimo se samo, kako se je junak pozabil podpisati. To pismo jasno priča, kako brezvestno so hujskali delavca, kako so hoteli delavcu nesrečo, nkdar pa koristi. Najprej so slikali pred delavstvom njih lastne zaupnike kot plačance tovarnarjev, da so izdali delavstvo, nato so pa še duhovnikom naprtili ta greh. da so prejeli milijone od kapitalistov. Žalostno je tam. kjer se neumnost in zločin-stvo združita v konkubinaiu. * (Podčrtal sam pisec pisma, op. ured.) Sporazum v tekstilni industriji. Kolektivna pogodba podpisana, V Radovljici - nič novega RAZPISANE VOLITVE. V našem političnem okraju bodo dne 25. oktobra 1936 občinske volitve v občinah Radovlj ca. Kropa. Breznice. Jesenice. Dovje-Mojstrnna. Raieče-Plani-ca, Gorje pri Bledu, Bled. Boh. Bistrica in Srednja vas pri Bohinju. V občinah Begunje. Lesce, Mošnje in Kranjska gora so bile letos spomladi, dočim v občinah Ovsiše in Ribno poteče triletna poslovna doba šele spomladi 1937. Razen teh občin ne bo občinskih volitev še v novo ustanovljeni, a še neorganizirani občini Kamna gorica in v občini Koroška Bela. PRIPRAVE SO ŽE V TEKU. V Radovljici nastopita dve listi. Naša JRZ lista z nosilcem g. Resnianom, ravnateljem Mestne hranilnice in Lata vseh nasprotnikov in proliljudskega mišljenja. Proti JRZ listi so najhujši agitatorji na davčni upravi, kjer sedi ..gromov-nik bele Radovljico", govornik pri občinskih volitvah 15. 10. 1935 in bivši tajnik JNS. Stremljenja teh uradnikov poznamo in nas veseli, da so še ostali zvesti sumemu sebi. leto nam je žal, da nočejo verjeti svoji zmoti in da je vsak drugi kriv njihove ..njesreče". kadar pride. Ne dvomimo v patriotizem teh ljudi, saj so prvi Jugoslovani in vemo, da bodo vedno pokorni izvršilci zakonov in navod 1 vlade, bodisi v Radovljici ali drugod, ker morejo vršiti svojo službo samo v Jugoslaviji, ki ima vsega skupaj 9 upravnih področij (banovin). ZAČETEK VOLILNE BORBE. Oznanil ga je tukajšnji tovanar pletenin in bivši predsednik upravnega odbora Mestne hranilnice v Radovljici g. Janko Novak s tem, da je v noči od soboto (19- 9.) na nedeljo (20. 9.) celo noč prav do jutra plačeval za vino. Čudimo se pa, kako si uoa g. Novak cele noči presedeti s svojo družbo v javnih lokalih, ko vendar kot gost lničar pozna policijske predpise, ki se jih moramo držati vsi, tudi g. Novak, ki se gotovo dobro sponrnja. kako je bilo s policijsko uro pred občinskimi volitvami 1. 1933. G. Novak in gostilničar na kopal šču, pozor! DELO PRI CESTNEM ODBORU Radi revizije kr. banske uprave je delo pri cestnem odboru prenehalo. U-panje pa je. da se bo z delom v kratkem pričelo, ker bo sestavljeno do tega časa tudi poročilo revizorja in ugotovljene nepravilnosti, ki so se izvršile. POLITIKA V GASILSKEM DOMU. V nedeljo, dne 20. 9. 1936 je bila v Radovljici gasilska vaja. Po končani vaji so nekateri uničili ostanek one kapljice, ki je ostala od gasilske veselice, pri tem pa navdušeno polit zinili in kritizirali, kar jim ni všeč. Nam je prav, da smo vsaj enkrat spoznali one, ki sicer neprestano krče. da v ga-s lska društva ne politike. Tudi naše stališče je tako; zato bomo že poskrbeli, da se to stališče dosledno in napram vsakomur izvaja. Kmečki tabor na Brezovici V nedeljo, dne 4. oktobru 1936, se bo vršil na Brezovici pri Ljubljani velik Kmečki tabor za okraj Ljubljana okolica. Tu kmečki tubor nuj pokaže na eni struni močno in organizirano stanovsko miselnost, nu drugi strani pa naj bo izraz nuše volje, du smo pripravljeni delati, izruz naših gospodarskih stremljenj. Na zunaj pa naj tu tubor pokaže vsem in vsakomur, da je Kmečku zveza tistu, ki jje v današnjih težkih gospodarskih čusih edino sposobna, du vodi in pripelje kmetu v boljše čuse. Tubor naj izzveni resno in dostojanstveno. Nič veselju-čenju in popivunju! Brez veselice in plesne godbe bomo pokuznli, du so naši cilji višji in resnejši. Tabor se bo pričel s sv, mašo na Brezovici ob 9. uri dopoldun. Pred cerkvijo nu Brezovi ci je tudi zbirališče taborjanov. Po sv. maši bo krenil sprevod proti prostoru za zborovanje z godbo nu čelu. Vsi, ki iinutc slovenske Dijaki! Slike za legitimacije najcenejše in najlepše pri fotografu JUG-KRANJ (Sedaj nasproti trg. Savnik). narodne noše, jih oblecite, da bo na ta način sprevod in kmečki tabor tem pestrejši in du bomo tudi na zunaj pokazali tistim, ki še niso dovolj stanovsko zavedni, ves siju j in vso moč našo organizacije. Kot slavnostni govorniki bodo nastopali tisti dan sami naši najboljši in najzaslužnejši ljudje, predsednik Kmečke zveze g. Brodar j. načelnik okrajne Kmečke zveze g. Šubelj Ig. iz Jezice in g. dr. Voršič iz Ljubljane. Tubor se bo vršil na prostem ob lepem vremenu, v slučajni pa, da bi deževalo bomo zborovali v lepem in prostornem prosvetnem domu na Brezovici, Udeležba na oru bomo prodajali posebne znake, kutere naj tnborjnni zavedno kupujejo, kajti izkupiček bomo porabili za kritje stroškov tega tabora. Cena teh znakov bo zelo nizka — . Vsaka krajevna organizacija Kmečke zveze naj se nemudoma sestane k seji, ki naj poskrbi, da bo udeležba nu taboru čimvečja. \ sredo 23. septembra so v Ljubljani sk!.eni-!i sporazum zastopniki tekstilnih podjetij in delavstva. Tako je končno formulirana pogodba, s podpisom katere smatrajo delavske stro kovne organizacije stavko za zaključeno, Tuko se je. vidimo pogodba kmalu sklenila, ko so bile tovarne enkrat prazne. Delavstvo naj presodi samo, kdo ima največjo zaslugo, da je do pogajanja sploh prišlo in da se je tako Ugodno zaključilo. Ali so jo izposlovuli kričavi hujskači in teroristi med delavstvom, ki večini delavcev niso dovolili izpraznitve tovarn? Ali pa g. ban dr. Natlačen, ki se je tako i v začetku energično zavzel za delavske interese in tudi uspešno posredovul pri delodajalcih, da so odnehali v marsikaterih zadevah, ki so jih upravičeno stavili delavski zastopniki. Odgovor jc jasen. Jasno pu je tudi, du bi delavci še danes in še dolgo stradali brez poslu v zasedenih tovarnah, ako bi g. bnn ne nastopi! tuko energično, kar je bilo in bo v prvi vrsti v največjo korist za delavce same. Ko so nam vladuli drugi bani, sploh delastvn ni bilo dovoljeno, da na tu ali kateri- koli drugi način zahteva svoje pravice. Saj so prav v tistih časih delavske mezde dobivale višin«, katera je bila glavni vzrok stavki, pa se ni smel takrat noben ganiti. Z nov o pogodbo se bo položaj delavstva znatno izboljšal. Po približni cenitvi bo imelo korist okrog 40% delavstva, mezde bodo letno prineslo okrog 8 milijonov povišku. Pomožno delavstvo bo zaslužilo okrog 2.50 na uro do 18 let starosti, potem se zaslužek viša s starostjo in daljšo zaposlitvijo, do 4.— in 4.50 na uro. Delovni čas traja 8 ur na dan, s čemer je uveden 48 urni delavnik. Določeni so prazniki, v glavnem pa veljajo zakonita določila. Ako je delavec v službi najmanj leto dni, pa vpoklican na vojaške vaje, mu pritiče za dobo 4 tednov umu mezda z odbitkom 10,- Din dnevno kot protivrednost za vojuško preskrho. Ako so pogodba odpove, se mora predložiti istočasno predlog nove pogodbe. Kjer je bila plača že dosedaj večja, ostane nedotaknjena tudi v bodoče. Podrobnejše podatke so prinesli dnevni časopisi. Tedenske novice KRANJ Skupina poselske zveze v Kranju sporoča svojim članicam, da bo običajni mesečni sestanek v nedeljo 27. t. m. popoldne ob pol 4. uri v Delavskem domu. Francoski tečaji se obnove tudi letos pri Francoskem krožku. Z delom se prične začet kom oktobru. Kot lani se bo ustanovil pripravljalni iečaj za fante in deklice iz ljudske šole, ki nameravalo v gimnazijo prihodnje leto. Vse prijave sprejemu gimunz, sluga g. Semen. Odbor. Občinske volitve. Kr. banska uprava dravske banovine je razpisala občinske volitve v kranjskem okraju. Volitve bodo na dan 25. oktobra in sicer v vseh občinah razen v Kranju in Šenčurju. Kupec za Prevolo. Kakor znano je razpušče. ni kranjski občinski odbor smatral za eno najnujnejših potreb, da je kupil posestvo Pre volo, ki stane občino danes že nad 1 milijon Din a ne donašu skoraj ničesar, obremenjuje pa občino letno za 60—80.000 Din. Kupčija se je morala skleniti na hitro, na tajnih sejah, ker so to zahtevali višji interesi! Ko pu je postalo očitno, da jo tajinstve.n razlog za nakup, ki faktično ni nikdar obstojal, odpadel, so začeli nekateri, sicer manj prizadeti, vendar brez dvoma po nalogu glavnih akterjev razglašati, kako dobra kupčija je bil nakup Prevolo. ker se bo dalo s parcelacijo veliko /^služiti. Pri eni izmed zadnjih sej sedaj razrešenega občinskega odboru smo celo slišuli, da se je že našel dober kupec. Knkor čujemo, se je sedaj re- oglasil kupec in sicer sorodnik prejšnjih lastnikov, ki je napravil ponudbo za nakup hiše z gospodarskimi poslopji, parkom in nekaj ha sveta v neposredni bližini hiše, V svoji ponudbi pravi, da hišo kakor tudi gospodarska poslopju prav dobro pozna v kakšnem stanju so, zato ponudi obvezno visoko vsoto Din 140.000 plačljivih v gotovini. Ker bi po tej odprodaji ostalo občini še okoli 20 ha lepo iztrebijenega gozda in nekuj njiv, lahko vsakdo izračuna, kako velik dobiček bi občina napravila, če bi ponudbo sprejela; osobi-to če se upošteva, du se je kupilo pred kratkim zemljišče za oni namen, za katerega je občina zatrjevala da Prevolo kupuje, po 1 Din 86 para za kvadratni meter. Dela za združitev občine Primskovo in vasi Struževo s Kranjem lepo napreduje, čeprav to ni bilo nikakor mogoče pod prejšnjimi je. enesurskimi občinskimi odbori mesta Kranja. Brez vsnke agitacije ali pritiska so se kranjski davkoplačevalci izrekli za komasacijo. Do sedaj je zbranih že okrog 700 podpisov ter je že s tem številom podana pripravljenost večine davkoplačevalcev zu omenjeno združitev. Vodovodno vprašanje, ki toliko tare mesto Kranj, se bliža končni rešitvi. Ker bo kmalu dovoljena že licitacija zu dobavo potrebnih cevi, izgleda, du se bo z gradnjo moglo pričeti že v najkrajšem času. Sedanja uprava je tudi resno vzela v pro-učevnnje šolsko stvar in upamo, da bodo Kranjčani nu ta način dobili končno rešeno tudi to tako težko pričakovano, pa tudi potrebno zadevo. V zadnji številki lista smo priobčili sliko spominske plošče dr. J. Ev, Kreka, ki je vzidana v cerkveno steno na Sv. Joštu. To sliko je napravil fotograf Jug iz. Kranjia, ki se je ob tej priliki pripeljal na Sv. Jošt. IZ UREDNIŠTVA. Vsled pomanjkanja prostora smo morali nekatere dopise (spustiti kar nuj nam čitatelji oproste. Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vlnarnl v LJubljani. Frankopanskn nllra It. TR2IC Štrajk! Ta beseda se je v Tržiču že večkrat slišala, zlasti zadnje leto. Misel na štrajk je nekatere neizkušene tako prevzela, da so brez pravega pomisleka svoje delovanje usmerjali in delali tuko razpoloženje toliko časa, da je prišlo res do štrajka. Pri nekaterih je priki-pelo navdušenje do vrhunca, drugi so se dr-žuli bolj rezervirano, nekatere delavke so pu celo jokale, ko so morale zapustiti stroje. Sili prevnetih štrajkarjev se je moralo vse ukloniti. Delavstvo je moralo ostati v tovarni. Izhodi so se zaprli in postavile so se straže. Izvolil in konstruiral se je stavkovni odbor, organizirala se je prehrana, seveda pa tudi primerna in neprimerna, da celo nedostojna zabava, katera je prav v zelo slabo luč postavila cel štrajk. Mislili so, da bo v nekaj dneh konec in potem bo šlo delo svojo pot dalje. Dnevi so se pričeli spreminjati v tedne, izplačilo zaslužka je izostalo in v marsikatero družino se je naselila skrb, kaj bo? Na praznik 8. septembra je stavkovni odbor sklenil ponuditi roko gg. podjetnikom, a brez vidnega uspeha. Vendar je bil s tem led prebit. Tri dni na to, je delavstvo zapustilo tovarno in se vrnilo na svoje domove v negotovosti, kdaj bo' šlo zopet v tovarno. V sredo 16. t. m. so pričela pogajanja v Ljubljani za tekstilno industrijo. Potekali so dnevi v upanju na čimprejšnji zaključek pogajanj. V sredo 20. t. m. pa se je zvedelo, du se naša predilnica sploh ne pogaja in, da skupne pogodbe ne podpiše. Kaj sedaj? Zopet negotovost! Od početka stavke so si gotovi politični ljudje na tihem zadovoljno meli roke. Pri mero-dajnih ljudeh so govorili ter blatili oblast, zlasti bansko upravo, češ. nima nobene avtoritete, ker ne nastopi s silo. Zahtevali so, da bi prišlo vojaštvo v Tržič in s silo izpraznilo tovarno. Mi, kakor tudi merodajni nosilci oblasti smo prav dobro poznali njihove zlobne namene. Oni so hoteli imeti dogodke iz katerih bi kovali zu sebe kapital, v čemer so se pa zmotili. Že itak je dovolj velika nesreča štrajk sam na sebi, potem naj bi pa prišlo še do nasilja, do prelivanja krvi. V tem oziru so bile oblasti jako previdne in so podvzele vse korake, le v pomiritev. Radi raznih varnostnih odredb so se nekateri po nepotrebnem razburjali in blatili nuše predstavnike oblasti. Namerno blatenje oblasti in namerno napačno tolmačenje odredb, ter razširjanje neresničnih vesti je po obstoječem zakonu o zaščiti države kaznivo. Posledice štrajka so zavzemale čiindalje širši krog. Delavstvo trpi na zaslužku ca 1 mi-Ijon dvesto tisoč Din. Trgovci, mesarji, peki, in drugi obrtniki ne dobijo denarja zu oddano blugo. Tudi gostilničarji vzdihujejo. Mnogi so radodarnih rok, pa kljub temu jim še Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskiišene. ure, zlatnino, srebr-oino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 1 let. Popravila orarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. , Oglejte si krasno izložbo! Kupujem staro zlato In srebro. Ivan Levlčnlk, - urar KRANJ JESENICE STRAN 4 NOVOST! Za mal denar trpežno! Brez truda kromiraš vse kovinaste predmete z novim KROM - PREPARATOM. Dobi se edino pri nas!' Nova zaloga patent Haro nalivnih peres (za kopiranje) z vsemi nadomestnimi deli! B. Rangus zlatar in sodni cenilec v KRANJU Poročne prstane, krasna darila, ure, zlatnino, jedilno orodje, kristal, očala, barometre, toplomere in ostalo optiko dobite najceneje v prvi Gorenjski zlatarski delavnici. Popravila pod garancijo ! Kupujem stero zlato in starinske predmete! zmanjka na polju sadežev, če pa prinesejo v mesto svoje pridelke in i delke jim manjka kupcev.Tako . trpi velika večina prebivalstvu Tržiča in okolice. Vse to nuj pomislijo oni. ki so zavedli delavstvo v štrajk! Zavedajo naj se odgovornosti, in odgovor bo treba dajati prej ali slej. Za delavstvo naj bo pa to velika šola, da se ne bo več dalo tako potegniti v svo jo lastno nesrečo, na ljubo nekaterim nerazsodnim ljudem. OVSIŠE PRI PODNARTU Po odredbi kraljevske banske uprave dravske banovine se 1k> vršilo dne 7. oktobru na Ovsišali pri Podnartu rodovniško premovanje za plemensko gor. cikasto govedo. Prignanih bo čez 100 glav živine. Vabimo vse, ki se zanimajo za živinorejo, da si to premovanje ogledajo. Možnost nakupa lepih p'emenskih jttnic in dobrih krav - mlekaric! CERKLJE V nedeljo ob 3. uri popoldan se vrši v Cer kljah pred kaplanijo velik shod JRZ. Pridejo odlični govorniki, ki bodo zbranim razložili vse delovanje vlade in jim na vsa stavljena vprašanja odgovorili. Možje in fantje iz vse Cerkljanske fare. pridite na shod, da pokažemo vsem našim nasprotnikom koliko nas je. ki smo za ideje našega narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca. KOFCE Obiskovalcem Kofc. turistom in smučarjem: od 1. oktobru dalje bo planinski dom na Kof-cah upravljala znana pisateljica in vzgojiteljica mladine ga. Marija llotzlova. Nova oskrbnica kofške koče se priporoča zu številen obisk, ki bo z gostoljubnostjo poplačan. ŠMARTNO PRI KRANJU Naše Prosvetno društvo bo imelo v nedeljo dne 4. oktobra svoj redni letni občni zbor v prostorih Smartinskega doma. Začetek točno ob 3. uri popoldan. Vabljeni so vsi člani in članice ter vsi prijatelji katoliške prosvete-Dnevni red je sledeči: 1.) Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročila odbornikov in posameznih odsekov. 3.) Volitev odbora. 4.) Slučajnosti. Dramatski odsek bo imel v istih prostorih svoj občni zbor dne 27. septembra ob 10. uri dopoldan Vsi, ki se zanimajo za dramatiko so vabljeni. Dekliški odsek ima redni občni zbor dne 28. septembra ob 8. uri zvečer v Smartinskem do mu. Pripeljite s seboj novih članic. Fantovski odsek ima svoj redni občni zbor dne 30. septembra ob 8, uri zvečer v Smartinskem dolini. Vabimo vse fante, da se občnega zbora udeleže. Z novimi močmi pojdimo na delo z.a našo slovensko katoliško prosveto. Bog živi! ŠKOFJA LOKA Mesto dobiva lepe ulice, uredili so klanec pod farno cerkvijo, škarpa ob poti v Viličarje je povzdignila vso tamošnjo okolico, regulacija Sore ob fužini je skoraj dodelana, le zasip se Še izvršuje. Druee ulice se posipajo in sna/ijo. Kanalizacija V Novem predmestju se pripravlja in če bo mila jesen, bo tudi do zime gotova. Toliko se sedaj dela od začasne obč. uprave, kot so vsa leta pod mogočno JNS arsko večino ni naredilo. Saj menda še toliko ni zmogla. se proda, Naslov \ upravi, Kupili dobro ohranjeno postelj in omaro ZS obleko. Naslov v upravi. Poučuje francoščino in instruira dijake inteligentna dama z večletno prakso pri otrokih. Cena nizka. Pride na doni. Pojasnila iz prijaznosti v frizerskem slonu „Luisa", Blei. vveisova 29, Kranj. Samo nekaj časa I Vsak, ki se v mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogledal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno. Fotograf JUG - Kranj (sedaj nasproti trgovine Savnik) 4 legitimacije samo Din 25.-, amaterske kopije komad Din 1.-. V državi največja TOMBOLA bo v Kranju, nedelja 11- X. ob 3h pop. I. dobitek : nov Olympia - Opel A V T O v vrednosti Din 42.300 lÉtiji! Tablice: II. dobitek: novo Wanderer" motorno kolo v vrednosti Din 6.200--, dalje moderna sodobna spalnica, 3 kolesa itd. itd. ter nad 500 dragocenih aaril. v predprodaji v Kranju, Ljubljani, na Jesenicah, Kamniku, Radovljici, Šiški, Šk. Loki, Št, Vidu, Tržiču itd. do sobote 10. okt. po Din 4*-; na dan tombole po Din 5*-. Polovična vožnja na želez, z nedeljskimi povratnimi kartami. Kdor je varčen P. gleda, da štedi pri vsakem dinarju, a to je le mogoče če kupuje pri trgovcu, ki je dobro sortiran in kjer so cene skrajno nizke. Svetujemo Vam poizkusite pri »MERKUR11 - Kranj Manufakturnih in modnih trgovin je veliko — ali razprodaja je samo ena v Kranju, in ta je pri »BAJŽELJNU" na Roženven-skem klancu v Kranju. Za mal denar dobite veliko blaga! Hitite dokler je zaloga 111 Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranja. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.