UDK 91 1.62:551.58 (21) = 063 UDC 91 1.62.551.53(21) = 863 OSNOVE KLIMATSKIH RAJONIZACIJ SVETA Ivan Gamsx Zeljo po tem članku je izrazil urednik GO. Izhaja iz nelagodnosti učitel jev geogra- f i je v prvem letu srednješolskega izobraževanja, k jer je v učbeniku "Geograf i ja" - skupna vzgojnoizobrazbena osnova (Ljubl jana 1901) navedena drugačna k las i f ika- ci ja k l ime kot jo vsebuje na str . 31 Delovni zvezek k istemu učbeniku. Ta pa se spet razlikuje od kl imatske karte v At lasu sveta za osnovne in srednje šole (MK, Ljubljana 1979, s. 1 52-153). Tu sta natisnjeni dve k l imatsk i ka r t i , zgoraj, večja, Koppenova v Geigerjevi pr iredbi, spodaj Creutzburgova. Ko se bom na te vire kasneje v tekstu skliceval, j ih bom navajal s skrajšanimi imeni Učbenik, Delovni zvezek in At las. Najprej si poglejmo pojmovne razlike med izrazi podnebni (oz. k l imatsk i ) t ip , pod- nebna k las i f ikaci ja , podnebno območje (področje), podnebni rajon ( - izac i ja ) , pod- nebna regija, k l ima t , k l imatski pasovi. Podnebne razlike so od predela dr predela velike. Povsem enaka kl ima nastopa samo na enem območju. Iz vse te množice k l imatsk ih razl ičic pa za kl imatsko obravnavo sveta izberemo le nekatere, ki j ih imenujemo t ipe. Priredimo j ih tako, da njihove karakter is t ike veljajo za širše območje in da j ih lahko prepoznamo še drugod po svetu. Podnebni t ip pomeni tore j idealizirani svojevoljni izbor iz množi- ce. Pri t ip izaci j i izhajamo iz poznavanja k l ime sveta, pri podnebni k las i f ikac i j i pa iz klimatolos~ke sistematike. Pri k|ywatskem območju misl imo na ozemlje določe- nega t ipa al i vrste. To območje lahko označimo tudi k l imatski rajon. Pri podnebni rajonizacij i imamo opravka z nepri jetno dolžnostjo, da moramo s podnebnimi t ipi izpolnit i vse ozemlje, tudi to, k jer en podnebni t ip prehaja v drugega. Ob seda- njem neenotnem pojmovanju imena regi ja, ki ponekod pomeni poljudni del zemelj - skega površja, drugod pa geografsko homogeno ozemlje, je r.kljJno z naziranjem, izraženim v članku Metodologija geografske členitve ozemlja (Geografski vestnik 1984), bolj smotrno uporabl jat i naziv k l imatsk i rajon, ker zajamemo kl imo v vsej njeni razsežnosti. K l imat navadno pomeni določeno podnebje in njegovo območje hkrat i . Pri k l imatskem pasu je v ospredju pasovna razporejenost podobnih k l i m a t - skih tipov po svetu (npr. tropski pas). Podnebje lahko razčlenimo na prvine in prav tako po prvinah posredujemo znanje o k l im i . Lahko pa ga predstavimo v njegovi kompleksni podobi. Namesto 68 kar t za podnebne prvine, kol ikor j ih vsebuje At las k l ime SFRJ, lahko na eni a l i dveh kartah posredujemo podnebne tipe oziroma vrste v naši državi. Taka metoda p r i - kazovanja podnebja po t ip ih ima svoj blišč in bedo. Blišč je v večj i preglednosti in v manjšem številu kar t , beda pa v tem, da kl imatsko pestrost zreduciramo na * akademik dr. , red. univ. prof. PZE za geograf i jo, Filozofska fakul te ta, Univerza Edvarda Kardel ja v Ljubl jani , 61 CIO Ljubl jana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 8 nekaj podnebnih tipov. Čim manj j ih je, tem bolj je podoba shematska in daleč od resničnosti. Ni namen tega članka, da bi po tu j ih in domačih v i r ih razlagal razvoj k las i f i kac i - je in t ipizaci je svetovnega podnebja in rajoniziranje sveta. Omej i l se bom na t iste najbolj pogoste k las i f ikaci je , ki so najboij dostopne našim šolnikom. Ločujemo genetske in efektivne k l imatske k lasi f ikaci je. Prve obravnavajo osnovne vzroke za k l imatske razlike. Drugim pa je izhodišče kl ima sama. Čeprav efektivne k lasi f ikaci je v šolskih učbenikih prevladujejo, si moramo ogledati vsaj eno genet- sko k las i f ikac i jo , in sicer o sistemih svetovnega vetrovnega kroženja, ker se neka- ter i termin i prenašajo tudi v efektivne k lasi f ikaci je. Pa tudi sama na sebi ni brez pomena, saj pojasnjuje zračni t lak in gmote, ki odloči lno vplivajo na vremen- ske t ipe in na značaj k l ime. V novejšem času je razlaga globalne zračne c i rkulaci je doživela pomembne spre- • membe predvsem glede tako imenovane tropske cel ico. Ta razpada v naslednje pasove: 1. pas ekvatorialnega (notranjetropskega) zahodnika, k i zajema okoli 6/10 ekva- tor ja ; 2. pas ekvator ialnih kalm; 3. pas pasatnih (pretežno vzhodnih do severovzhodnih) vetrov. Pasovi ekstropske (zunajtropske) zračne cel ice so ostal i is t i : 1. pas zahodnika zmernih «širin, 2. pas polarnega vzhodnika (do severovzhodnika). Od te terminologi je se v efekt ivnih k l imatsk ih k las i f ikaci jah trdovratno ponavlja- ta izraza ekvatorialno in tropsko podnebje. Oba sta se zasidrala v času, ko so pripisovali geografski šir ini in globalni vetrovni c i rku lac i j i prevelik pomen. Po- glejmo si na pr imer na že omenjeni Koppen-Geigerjevi k l imatsk i ka r t i , katere podnebne t ipe najdemo znotraj ekvatorialnega pa$u: k l imo dežnega tropskega gozda, savansko, monsunsko k l imo, polpuščavsko (južna Somalija) in puščavsko podnebje (del i Galapaškega otočja) pa visokogorsko (po nekater ih oznakah sub- arkt ično) podnebje v Andih. Tropi so prvotno pomenil i pas med severnim in južnim povratnikom. Na omenjeni ka r t i z imenom Podnebna območja/Morski tokovi v At lasu najdete med povratni- koma celoletno vlažne, obdobno suhe k l ime, puščavske (aridne) k l ime, v manjšem obsegu zmerno toplo in v Andih arkt ično podnebje. Ker se v subtropskem pasu zrak pretežno greza, je v subtropskem pasu bolj enotno, aridno podnebje. Že bežen pogled na že omenjeno Koppen-Geigerjevo karto pa pove, da so po svetu v subtropskem pasu, to je v pasu, k i spremlja severni povratnik na severni in južni povratnik na južni strani, javljajo kaj različni t ip i . Ob severnem povratniku se na- haja na pr imer kra j Čerapunji, k i je znan po ekstremnih padavinah. Znano je, da se tropska zračna cel ica, ki med letom doživlja še ne povsem raz- tolmačene spremembe, seli za soncem v zenitu. Za subtropike, k jer se izmenja- vajo pasatni vetrovi in zahodnik zmernih šir in, se je v tu j in i zato uveljavil izraz spremenljivo suho-vlažno podnebje. Pri nas še ni zakoreninjen. Vzrok, da se izra- za ekvatorialno in tropsko (subtropsko) podnebje tako pogosto pojavljata v šol- skih učbenikih na k l imatskih kartah, je delno v tem, da nakazujeta lego tipov. Tropska k l ima pomeni tudi zelo majhno letno kolebanje temperature. K las i f ikac i ja podnebja glede na temperature. Glavni t ip i so vroče, toplo, zmerno toplo, hladno, mrzlo podnebje. ZTasti v srednjih geografskih širinah je potrebno 9 ločevati še sezgnske spremembe. Pri januarski temperatur i - 1 5 ° in g r i ju l i jski temperatur i 20 lahko uspeva koruza, pr i januarski - 2 in ju l i jsk i 9 pa n i t i gozd ne več, čeprav je letn i povpreček podoben. Klas i f ikac i ja k l ime po vlažnosti/sušnosti (humidnost i /ar idnost i ) . V moderni k l ima to - geograf i j i pomeni vlažna kl ima t is to, k jer je v sezoni al i ( in) le tu več padavin kot znaša potencialna evapotranspiracija. V legendah nekater ih k l imatsk ih kart pa je ostalo še zastarelo pojmovanje, da je suha kl ima t is ta , v kater i je malo pa- davin. Podnebje v Sudanu, k jer je letnih padavin recimo 1000 mm, je aridno, ker znaša tam potencialna evapotranspiracija 2000 mm in več. V subarkt ičnem pasu pa je podnebje pri 200 mm letnih padavin humidno, če znaša E 100 mm letno. Podrobnejše k las i f ikaci je ne poznajo samo humidne in aridne k l ime, temveč tudi semiaridne, semihumidne in perhumidne. Stopnjo ugotavljamo z razl ičnimi indeksi, podobno kot je tudi metod za ugotavljanje potencialne in dejanske eva- potranspiraci je cela kopica. Kl imatska k las i f ikaci ja glede na vegetacijo. V novejšem času stopa v ozadje, toda le glede imen podnebnih tipov. V resnici pa je naslanjanje na vegetacijske raz- mere vedno bolj oči tno in z nj im vred tudi k las i f ikaci ja po stopnji humidnost i / aridnosti. Vendar je še naj t i izraze kot k l ima ekvatorialnega gozda ( ime ekva- tor ia ln i pragozd ni ustrezen), savanska, puščavska, stepska, gozdna in tundrska k l ima. Ce k poimenovanju podnebnega tipa pr i tegnemo več prvin, s tem bol j opredelimo k l imatsk i značaj, obenem pa zelo povečujemo število tipov. Tako postaja kar ta vse manj pregledna. Vzemimo samo t r i prvine: temperatura (vroče, toplo, hladno podnebje), vlažnostne stopnje, in oboje ločimo še po zimskem in poletnem delu leta, pa število tipov naraste preko zmoglj ivosti kartnega prikaza (glej npr. atlas Man's Domain - A Thematic At las of the World, 1978). Ce pa pri enem t ipu uporabimo te rmin ene k las i f ikaci je , pr i drugem pa druge, je nevarnost, da postane legenda nedosledna ali nelogična. Primer za take so obravnavane kar te, v kater ih se javljajo termin i iz vseh š t i r ih glavnih omenjenih k las i f ikac i j . Navedeni pomisleki so vodil i v začetku tega stolet ja V lad imi r ja Koppena k ne- nehnim izboljšavam klasi f ikaci je. Nazadnje je pristal pri poimenovanju poglavitnih tipov z vel ik imi črkami : A - dežna k l ima, v kater i ima najhladnejši mesec nad 18°, B - suha k l ima (ugotavlja se s kol ičnikom iz temperature in padavine), C - zmerno topla dežna k l ima, D - gozdna (borealna, mišl jen je pas iglast ih gozdov na severni hemisfer i ) k l ima, E - hladna k l ima onstran gozdne meje (najtoplejši mesec v kont inentalni k l i - mi ima nad 9 in v mar i t imn i nad 11 F - snežna k l ima (najtoplejši mesec pod 0 ). Nadaljnjo k las i f ikaci jo omogočajo dodatki vel ik ih in mal ih črk in d iakr i t ičn ih znamenj. Koppenove al i prirejene Koppenove k las i f ikaci je prevladujejo pri univerzitetnem pouku. Po Koppenu podaja k l imo sveta tudi univerzitetni učbenik K l imato log i ja za geografe zagrebškega kl imatologa Tomislava šegote. Na Oddelku za geograf i - jo FF zahtevamo poznavanje te k lasi f ikaci je že od 1. 1967. V nižj ih šolah na le t i - jo Koppenove k las i f ikaci je na odpor zlasti zaradi označevanja tipov s črkami. V že omenjenem At lasu so v legendi pri Koppen-Geigerjevi kar t i poleg vel ik ih črk pripisane še pisne oznake: tropsko, suho, zmerno, toplo, subpolarno in polarno podnebje. Ce izraz tropsko podnebje kl jub izrečenim pomislekom še nekako razu- 10 memo, je močno vprašljiv pripis "subpolarno podnebje" za borealno k l imo. Na kar t i namreč sega ta t ip v Evraziji na jugu še v Anato l i jo , do malodane do severnih obal Črnega mor ja , na zahodu do Panonske kot l ine in Visle in na vzhodu do južne Koreje in na južni Hokaido. Njegove južne meje bi se oddalj i le do 60° južno od pola. S tem izgubi ime "subarkt ičen" svoj smisel. R. Geiger res ni edini, ki je Koppenovo borealno k l imo preimenoval in kot subarktično razšir i l na jug (glej npr. kar to Creutzburga-Habbeja). Toda večina ohranja al i t radicionalno ime "borealna k l ima" al i bolj "celinska k l ima v zmerno toplem pasu" al i kaj podobne- ga. V nasprot ju s tekstom v Učbeniku omenjena karta ne loči azijskega monsun- skega podnebja od savanske k l ime. D i ferenc i ra jo ga le dodatne črke. Kjer je š te- vilo osnovnih tipov omejeno, se lahko ta dva tipa brez škode združita, saj sta po novejših gledanjih oba pretežno posledica premikanj intertropske zračne celice. Bolj potrebno je de l i t i puščave ria vroče in hladne. Koncepcijo omenjenih kart je težko presojat i , ker je težko ugotovi t i , kdaj gre za vprašljivo koncepcijo in kdaj za r isarsko-t iskarske napake. 2e omenjena karta v Delovnem zvezku, ki je bila natisnjena tudi v knjigi V. Bračiča, A. Laha in I. Vr išer ja Sodobni svet (1, Maribor 1983) toda tu z drugačnim tekstom v legendi, loči vlažno tropsko, suho podnebje, zmerno toplo in zmerno hladno podnebje. Je izostanek hladnega oz. mrzlega podnebja načrten al i po pomoti? Ni znaka za nivalno k l imo in na te j kar t i vlada na Grenlandu in na An ta rk t i k i tundrsko pod- nebje! Legenda kar te v Delovnem zvezku nadomešča običajno ime humidna (vlaž- na) k l ima z izrazom "namočeno podnebje (v zvezi: "namočeno kontinentalno s top l imi po le t j i " . V Evraziji sega na zahod do Rena! Zaradi t iskarske napake "nemočeno"). To pa ni isto kot vlažno podnebje. "Namočenost" je lastnost zemljišča, k l ima pa je suha al i vlažna. Ker so po namočenosti ravnine v Amazo- ni j i sklepali na prevelik obseg ekvatorialne celoletno vlažne k l ime, so lahko šele novejša merjenja skrči la njen obseg. Kar ta v Delovnem zvezku to do neke mere popravlja. V dobro j i je š tet i tudi označevanje gorske (visokogorske) k l ime, ki pomeni splet višinske kl imatske pasovitosti. Ker se poleg dveh napak pri pisavi "nemočeno" pojavlja v ist i legendi še napaka pri imenu "savansko" (srvensko) in ker brez nj ih tudi ni legenda v Koppen-Geigerjevi kar t i (pr i C k l im i bi se mo- ral g lasi t i pripis "najhladnejši mesec med 18 in -3 ), se moramo vprašati, al i brez nj ih res ne more iz i t i kak geografski učbenik, namenjen t isočer im učencem, ki t iskarskih napak sami ne znajo popravit i . Tak pr imer je tudi karta Podnebni pasovi/viharji v At lasu na str. 153. Tu pri tropski, subtropski in zmerni k l im i pomotoma piše "8-12 (oziroma pri zmerni k l im i 5-9) suhi meseci" , namesto pra- vilno 8-12 (oz. 5-9) vlažnih mesecev". Ta napaka razvrednoti vso gradacijo teh k l im. V ist i legendi je tudi ime zmerna k l ima. To je prevod iz angleške " t e m - perate c l imate" brez poznavanja slovenske kl imogeografske terminologi je, ki pozna ime, ki boljše opredeljuje zmerno toplo podnebje. Zakaj je potrebno loč i - t i , pr i zmerno topl i k l im i , poleg gradaci je po dolžini suhih/vlažnih mesecev, še zmerno do malo vlažno in trajno vlažno k l imo? Polarna kl ima se deli na suho in vlažno. Pri tem zajema suha varianta tundrsko podnebje na severu Azije in Ame- r ike, k jer ponekod jezerska tundra zavzema do ene t re t j ine in več površja. Suha polarna kl ima naj bi bila tudi na Grenlandu: spet napačno pojmovanje izraza suh in vlažen. Mnogi so pri pr imer jav i k l imatsk ih rajonizaci j sveta presenečeni nad vel ik imi raz- l ikami v k las i f ikac i j i k l ime in nad območj i ist ih ali podobnih podnebnih tipov. Same razlike pa vselej še ne opravičujejo pavšalne sodbe, da so karte subjektivno izdelane. Pri presoji je potrebno upoštevati izhodišče k las i f ikac i je , število tipov in avtorjevo pojmovanje imen za podnebne t ipe. To je ob prvi objavi kar te, ki je pri loga kaki razpravi, navadno obrazloženo. Kasneje pride v obtok le še karta sama. i 1 Izražena mi je bi la želja, pojasnit i , katera kl imatska karta bi bi la najbolj p r imer - na za šole. Odgovor ni lahek. tDdvisen je že od šolske stopnje. Za osnovno šolo pridejo v poštev enostavne pregledne k lasi f ikaci je. V knj igi Zemlja iz serije Ve - l ika i lustr irana enciklopedija (MK 1982, s. 74) je barvna k l imatska karta le s pet imi t ip i : tropska, deževna, suha, zmerna (pravilnejše: zmerno topla, p. I .G.), hladna vlažna in polarna kl ima. Glede na omejeno število tipov je v idet i karta dobra. Za prvi razred srednje šole pa je po mojem preveč posplošena. Od ka r t , k i so v barvah dostopne šolnikom, se mi zdi za to stopnjo še najboljša že ome- njena Koppenova v Geigerjevi pr iredbi, seveda ob popravljenem tekstu v legendi. Šolniki j i oč i ta jo, da je prezahtevna. Morda izvira ta občutek iz mnenja, da se da spoznati svetovno k l imo z nekajminutnim preletom karte. Glede na pomembnost k l ime za geografske pojave bi j i že moral i posvetit i več pozornosti, t iskarnam pa ne bi smelo b i t i žal stroškov za barvno kar to ( in ne črno-belo, kot je v Delovnem zvezku). Nekatere šolnike mot i tudi zahtevna legenda z omej i tvenimi vrednostmi. Te imajoQsvoj učni smisel, če ima dijak občutek, kaj pomeni na pr imer tempera- tura +20 al i -15 , kol iko dežja na dan pade, če poročajo vremenska poročila o 50 mm in pod. Tak občutek pa si dijak lahko pridobi predvsem, če kdaj sam od- čitava te rmometer , spremlja vremenska poroči la, skratka, se zanima za podnebje. Brez tega občutka pa mu samo opisni izrazi kot vroče, hladno, vlažno podnebje malo povedo. Koppenovi kar t i v prid je potrebno navesti, da se dobro sklada z vegetaci jskimi t ip i po svetu, da upošteva kul turne rastl ine in da jo pri nas iz visokošolskega šolanja pozna vedno več uči tel jev. Ugodno zanjo je tud i , da je ponatisnjena v At lasu-svet v številkah, države sveta-Mladinske knj ige, Ljubljana 1983. V istem atlasu je ponatisnjena že omenjena enostavna kl imatološka karta s pet imi t ip i iz knj ige Zemlja (str . 186). Na str . 153 pa je MK ponatisnila še Creutzburgovo kar to in to z is t imi napakami v legendi kot v šolskem atlasu. A l i po š t i r i l e tn i uporabi šolskega atlasa res ni nihče opozoril založbe na hudo napako? 12