Krearta

[TPM

julij-avgust

1

NAPOVEDUJEMO

Kdaj?
1. - 2. september
7. - 8. september
15. september
21. - 23. september
28. - 30. september

Kaj?

Kdo?

TOTeM (Ilirska Bistrica)
Miha [kerlavaj
Posvet IO ZTS in vodstev OO ZTS
(G[ Bohinj)
TOKA (Cerkno)
Luka Lahajnar
^I^-ev memorial (okolica Ljubljane)
Biljana Hacin
ROT (Ajdov{~ina)
ZTS in Rod mladi bori

miha.skerlavaj@kiss.uni-lj.si
v tem Taborni{kem vestniku
Pisarna ZTS
ZTS@rutka.net
luka.lahajnar@siol.net
bilih@hotmail.com
Pisarna ZTS
ZTS@rutka.net

Taborni{ka tekmovanja imajo svoj namen
Taborniki preko celega leta izvajamo taborni{ki program.
Sestavni del programa je tudi sodelovanje na razli~nih tekmovanjih. In zakaj omogo~iti oz. vzpodbujati k udele`bi:
• na tekmovanjih ~lani preverjajo osvojeno znanje in s tem
vrednotijo svojo osebno rast in napredovanje, hkrati pa
vodniki lahko ocenjujejo kakovost svojega dela (kaj je
dobro oz. kaj je potrebno izbolj{ati),
• na tekmovanjih se na najbolj neposreden na~in krepi povezanost v ekipi, gradi timski duh in razvija sposobnost
za odlo~anje,
• tekmovanja ponujajo tudi izziv merjenja mo~i z drugimi, tekmujejo z ekipami iz drugih rodov, hkrati pa se krepi ~ut za solidarnost in pomo~ (ko drugi ekipi pomaga{
pri re{evanju nalog),

Gremo na taborjenje
Toplo sonce vabi na gozdne jase ali ob morje, kjer
bomo razpeli platnene strehe in se vsaj za nekaj dni preselili iz mra~nih mest v zeleno, `ivo naravo. Kopica spominov na dru`abne dogodke, ki so se zgodili maja, bo morda
opogumila nekatere, ki tam niso bili, da se jih naslednje
leto zagotovo udele`ijo. Noro kreativna sre~anja Krearta so
postala `e tradicionalna, brez So{ke olimpiade, [TPM-ja in
TAKT-a pa si majskega taborni{kega dogajanja sploh ne
moremo ve~ predstavljati.

2

revija Tabor

• na tekmovanjih se sklepajo prijateljstva, izmenjujejo izku{nje, prihaja do vrstni{kega u~enja,

• ker potekajo tekmovanja ve~inoma v naravi, z njimi krepimo odnos do narave, hkrati pa vzbujamo ~ut za zdrav
na~in `ivljenja.
Vsekakor dovolj razlogov, da se tekmovanj udele`ujemo.
Seveda moramo udele`bo na~rtovati in se na njo pripravljati.
Na~rtovanje je ena od pomembnih nalog, pa naj gre za izvajanje programa v vodu, dru`ini ali rodu. Zato je ena od podpornih nalog ZTS tudi oblikovanje koledarja akcij. Z njim pomagamo organizatorjem pri promociji akcij, hkrati pa je koledar tudi orodje za pravo~asno in kakovostno pripravo na
udele`bo.

Spremljaj koledar, na~rtuj, sodeluj in se vidimo!

UVODNIK
Obiskali smo Rod modrega vala, Amerikanec pa ugotavlja, ali so taborniki dragi. Vsekakor obvezno branje za
vse, ki imate v svojem rodu te`ave, ko sprejemate odlo~itve.
Do naslednje {tevilke bo preteklo kar nekaj ~asa in mnogo
vas bo taborilo v najlep{ih koti~kih na{e de`ele. Napi{ite
kratek sestavek, naredite nekaj fotografij, da bo taborjenje
neminljivo ne samo v srcih tabore~ih ampak tudi na papirju.
Matija Tonejc
Prijetno poletje!

VSEBINA
Napovednik
Uvodnik

2
2

AKTUALNO____
Krearta
So{ka olimpiada
TAKT
[TPM
Tabor na obisku pri RMV
[e ve~ prijateljev
IMWe
Obmo~ni mnogoboj

4
8
10
11
14
18
20
21

EU
So taborniki dragi?

23
26

Igre
Internet
Potuha
@VN
Astronomija
Orientacija
Narava
Kosobrin
Mednarodne strani

28
29
30
32
34
36
38
39
40

Popotovanja
Trenutki
Je`ev koti~ek
Z znanjem do odgovora
Volk
Kri`anka

42
44
45
46
46
47

IZ_PRVE_ROKE
STROKOVNO___

RAZVEDRILO__

Glavni urednik: Igor Bizjak
Odgovorni urednik: Matija Tonejc
Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Katarina Drenik,
[pela Novak
Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon
Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak,
Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak,
Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er
ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in
Barbara @eleznik-Bizjak.

Krearta, str 4
Vzemi si prost dan. Naj bo nevsakdanji, ~isto druga~en. Pojdi nekam,
kjer {e nikoli nisi bil in po~ni stvari,
ki jih {e nikoli nisi po~el – ~isto
spro{~eno in brez zavor, brez razmi{ljanja o vzorcu vsakdanjika, ki
ga nosi{ s seboj.

[TPM, str 11
Nekaj tehni~nih podatkov: ekipe
tekmujejo v kategorijah Babyface
in Senior. So me{ane, kot zanimivost pa naj navedeva, da vsaka
`enska predstavnica prinese 50
dodatnih to~k, zato ni ~udno, da se
ekipe kar grebejo za ne`nej{i spol.
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije.
TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za
{olstvo in {port Republike Slovenije.
NASLOV UREDNI[TVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net;
WWW: http://www.zts.org.
Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800
SIT, za tujino pa 100 DEM.
Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

So{ka olimpiada, str 8
Ura je bila `e prav pozna, pisal se je petek, 13. aprila 2001, na{a odprava pa se
je daljinsko vodena (prejemajo~ navodila preko mobilnega telefona) izgubljala na {irokih in ravnih ulicah Nove
Gorice.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.
Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e
leto.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS
{t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se
obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.
Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana
Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana
Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana
Naslovnica: Pugy

julij-avgust

3

AKTUALNO

Krearta
2001
Krearta
2001
Krearta 2001
2001
Krearta
Danes je dan

Vzemi si prost dan. Naj bo nevsakdanji, ~isto druga~en.
Pojdi nekam, kjer {e nikoli nisi bil in po~ni stvari, ki jih
{e nikoli nisi po~el – ~isto spro{~eno in brez zavor, brez
razmi{ljanja o vzorcu vsakdanjika, ki ga nosi{ s seboj.

Potem se ustavi, odmakni od dogajanja in se poglej v ogledalo. Razmi{ljaj
o svojem po~utju, ob~utkih in ravnanju
v druga~nih okoli{~inah. Se ti zdi, da si
odprl nov list, novo poglavje svojega

4

revija Tabor

`ivljenja? ^e ja, potem po~ni to ~im ve~krat. @ivljenje je polno prilo`nosti in na
svetu ne obstaja niti en sam razlog, da
jih ne bi izkoristil.

Ne ~akaj na jutri, kajti danes je dan,
da za~ne{ `iveti druga~e; da postane{
kar si `eli{, da po~ne{ kar te je volja, da
gre{ kamor te vle~e srce in razmi{lja{
kar ti pade na pamet.

AKTUALNO

Tabornica meseca

julij-avgust

5

AKTUALNO

6

revija Tabor

AKTUALNO

@elja je bila premo~na

Zakaj na Krearto iz Belgije?
@eljo po potovanju in odkrivanju
novih de`el, ljudi in njihovih navad
imam `e v krvi. Ko sem brskala po belgijskem mladinskem ~asopisu (JINT)
in snovala nove podvige, sem zasledila
vabilo na kreativno delavnico v Sloveniji. Najprej me je pritegnila misel na Slovenijo, kako je tam in kak{ni ljudje v
njej `ivijo. Zanimala me je tudi sama
delavnica, saj delam kot medkulturni
mediator (delujem v lokalnem okolju,
kjer `ivijo predstavniki razli~nih kultur,
veroizpovedi in navad in sku{am prena{ati idejo "razli~nost ne gradi zidov,
ampak nas povezuje in bogati").
In to samo za 5 dni?
Termin mi je ustrezal, saj imam

Silvia Derom,
Bruselj, Belgija

poleti `e v na~rtu po~itnice v [paniji, v
dogovoru z organizatorjem Krearte pa
sem si izposlovala {e nekaj dni dodatnega bivanja (rada bi se zahvalila Maji in
njeni dru`ini; pri njej sem se po~utila
kot doma).
Kaj si pri~akovala od delavnice?
V preteklosti sem bila `e na {tevilnih
seminarjih in delavnicah in tako sem
tudi tokrat pri~akovala bolj formalno
delo (teorija, delo v majhnih skupinah,
vaja ...). Kljub temu, da poznam na~in
dela skavtske organizacije v Belgiji, si
nisem predstavljala, da bo delavnica
tako druga~na. Enostavno ve~ u~enja in
manj svobodnega razmi{ljanja in
udejstvovanja. Morda je ravno v tem
klju~ do kreativnosti in ustvarjalnosti –

podiranje vnaprej ustvarjenih vzorcev
in odzivanje v povsem novi situaciji in
druga~nih okoli{~inah.
Kaj bo{ zaupala svojim prijateljem,
znancem?
Najprej jim bom povedala svojo dogodiv{~ino v zvezi s prihodom na delavnico: ker je pozabila potni list (za EU ga
ne potrebuje{) je zamudila let, z naslednjim pa obti~ala na Dunaju, ker so piloti Lufthanse ravno takrat stavkali in
{ele naslednji dan pri{la v Ljubljano.
Kaj pa ob~utki, izku{nje?
Najve~ji vtis so name naredili ostali
udele`enci delavnice. Kljub temu, da se
vsi med seboj niso poznali, so delovali
ravno nasprotno – preprosto, spro{~eno
in imela sem ob~utek kot da je nekaj
najbolj vsakdanjega biti del nove, nepoznane dru`be. Vsekakor sem dobila
ob~utek, da so vsi udele`enci sku{ali
prijaznost in gostoljubnost podeliti tudi
z mano. Torej se je tudi v njih verjetno
dogajalo nekaj novega, morda druga~nega.
Skozi spoznavanje drugih, narave
in navsezadnje kulture in na~ina `ivljenja ljudi v preteklosti (tema delavnice
so bili Vikingi), spoznava{ sebe, svojo
de`elo in svoj smisel `ivljenja – in to na
najbolj neposreden na~in.

julij-avgust

7

AKTUALNO

So{ka
olimpiada
So{ka
olimpiada
So{ka
olimpiada
2001
So{ka
olimpiada
Kako smo pihali v oblake nad Novo Gorico ali

^rtomir

Ura je bila `e prav pozna, pisal se je petek, 13. aprila 2001, na{a odprava
pa se je daljinsko vodena (prejemajo~ navodila preko mobilnega telefona)
izgubljala na {irokih in ravnih ulicah Nove Gorice. Uspe{no absolvirajo~
prvo orientacijsko preizku{njo smo se zdru`ili s kolegi – pionirci in skupaj
spoznali no~no znamenitost na{ega najmlaj{ega mesta ter ukradli nekaj
uric spanja pred nastopom novega jutra. Tedaj pa se je {ala {ele zares
za~ela.
So{ka olimpiada – to je ena taka
lepa, fletna in lu{na {ala – v najbolj{em
mo`nem pomenu kombinacije teh besed. So{ka olimpiada ni le {e eno tekmovanje, ki poudarja svoj taborni{ki izvor preko dru`abnih elementov. Obratno, So{ka olimpiada je dru`abno sre~anje istomisle~ih tabornikov, samo i{~ejo izgovor za medsebojno dru`enje. Tu
boste sre~ali ve~ino ekip, ki se udele`ujejo mnogobojev za gr~e in PP-je, pa
tudi zagrizene orientaciste, ki jim za zadovoljitev njihovih duhovnih potreb
sama orientacija ne zado{~a. Ja, So{ka
olimpijada je s svojimi dru`abnimi disciplinami pravo mesto zanje in za vse
njim podobno misle~e in po enakih
u`itkih hrepene~e.
[tiri discipline v katerih se merijo
udele`enci so tako prete`no {aljive in
dru`abne. Najdalj{a je "orientozgub" –
enostavna orientacija brez karte po mestu in bli`nji okolici. Na kontrolnih to~kah ekipe opravljajo zahtevane naloge
– merijo obseg prsnega ko{a bika (tj.
kipa bika), igrajo namizni nogomet,
anketirajo ni~ hudega slute~e mimoido~e ...
Druge tri so bolj privla~ne za o~i.
Med njimi izstopa "hoduljomet" – no-

Orientozgub po ulicah Nove Gorice

Igralec na skrajni levi izvaja znameniti Bubka {ut

In potem se ~udimo, ~e nam pravijo, da smo ~udni…

Jabkohod – ko hodi{ kot jabka Aha, aha, pazi.. eee…e!!

8

revija Tabor

Gooooooool!

AKTUALNO
gomet s `ogo velikanko in hoduljami
(meni `e hoja s hoduljami ne le`i najbolje in o~itno se tudi mnogim tekmovalcem ta zadeva ne zdi ravno u~inkovita – tako lahko tudi pojasnimo najpogosteje videno osebno tehniko, pri kateri se tekmovalci po igri{~u premikajo
nose~ hodulje v rokah, potem pa se v
zadnjem trenutku zanihajo na hoduljo
kot se Sergej Bubka na svojo palico in
na koncu nihaja mimogrede {e brcnejo
`ogo). Vsekakor je najve~ja pa{a za o~i.
Tretja disciplina je "jabkohod".
Tekmovalci {tafetno in s pomo~jo kladiva (kot da bi igrali polo) skakajo~ v
vre~i za krompir vodijo `ogo po kraj{em
poligonu. To je olaj{ana verzija discipline – prvotno so morali isto~asno {e
dr`ati jabolko med zobmi – od tod ime
(manjkal jim je samo {e peter{ilj za
u{esom).
^etrta in tehni~no in spretnostno {e
najbolj zapletena disciplina je "kravodvig" – postavljanje bivaka iz {otork, pri
~emer nima zavezanih o~i le tisti ~lan
ekipe, ki se (glej ga zlomka, smo vedeli,
da ne bo tako enostavno) ne sme dotikati orodja, opreme ali drugih ~lanov
ekipe. Zanimiv je tudi izvor imena te
discipline – prvotno namre~ niso postavljali bivaka iz {otork, temve~ kravo
– pa ne ono z repom, dlako in {tirimi
seski, temve~ en ~len {tabca – tako ga
namre~ imenujejo Primorci.
Kon~no smo po ne preve~ napornem, a nadvse zabavnem dnevu, ki je
vklju~eval tudi okusno pogostitev, do~akali podelitev diplom – za tri najbolj{e in tri najslab{e uvr{~ene v kategoriji
(tu dobi izraz "nehvale`no ~etrto mesto" povsem nov pomen – {e posebej, ~e
si ~etrtouvr{~eni izmed sedmih ekip v
kategoriji).
Torej tik pred koncem se pridru`ujem besedam organizatorja in vas pova-

bim na So{ko olimpiado 2002 – ~e ste
kot M^ ali kot vodnik M^ u`ivali na Veselih sre~anjih, ali pa kot PP ali Gr~a na
mnogobojih, ali pa bi se radi le malo
sprostili in dru`ili – potem je to tisto,
kar ste ~akali celo `ivljenje.
No, na koncu pa naj se delim z
vami, da nas je ves ~as Olimpiade skozi
oblake preganjalo sonce (oz. so nam
oblaki ob~asno zakrili pogled na sonce), pa tu pa tam je malo zapihalo
(burja je delala reklamo zase). Pa Tino
bi prav lepo pozdravil, hvala lepa. Je le
do~akala svojo vremensko napoved (oz.
poro~ilo).

Tanajbolj{i

[e tole nataknem ...

Mnenja, Mnenja ...
Tekmovalci so bili vsi po
vrsti navdu{eni (razen,
seveda, onih, ~etrtouvr{~enih), tako da njih za
mnenje tudi nismo posebej spra{evali. Bolj
zanimivo je besedno
izro~ilo, ki sta nam ga
predala Rok, vodja
tekmovanja, in Vi~o,
starosta Rodu So{kih
meja{ev.
Rok je zadovoljen s
potekom tekmovanja, {e
posebej pa je ponosen, da
je vse potekalo in, kar je
{e pomembneje, se
kon~alo ob na~rtovanem
~asu.
Vi~o pa nam je osvetlil
izvor So{ke olimpiade.
^lani takrat {e skoraj
sve`e ustanovljenega
rodu so ~utili potrebo
organizirati akcijo, na
kateri bi se lahko sre~avali
s taborniki iz {ir{e in
daljne okolice. Po eni
strani niso hoteli organizirati {e enega orientacijskega ali spretnostnega
tekmovanja, po drugi
strani pa se jim je zdelo,
da mora imeti sre~anje po
mo`nosti zabavno vsebino. Tako je za`ivelo prvo
zares {aljivo tekmovanje.

... in krava `e stoji
julij-avgust

9

AKTUALNO

TAKTTAKT
'01 '01'01
TAKT
TAKTTaborniki
'01: Triglav – 28:42
Jure Megli~ - Djuro

To ni rezultat iz lige Kolinska, temve~ rezultat revijalne tekme, ki smo jo
taborniki odigrali 12. maja na taborni{kem ko{arkarskem tekmovanju v
Kranju. Tekma med prvoliga{em iz Kranja in All stars ekipo tabornikov je na
osrednji mestni {tadion privabila, poleg velikega {tevila taborni{ke publike,
tudi precej drugih obiskovalcev. Tekma je bila ves ~as zanimiva in napeta,
rezultat pa negotov {e na za~etku zadnje ~etrtine.
Kranjski taborniki smo tako `e {esti~ organizirali TAKT ali
taborni{ko ko{arkarsko tekmovanje, kjer se taborni{ke ekipe
iz vse Slovenije pomerijo za naslov dr`avnih prvakov. Prijavljene ekipe so pri~ele prihajati `e v zgodnjih jutranjih urah,
ko se je vreme {e nekoliko kislo dr`alo in je bila v zraku {e
kak{na kaplja de`ja. S pomo~jo son~nih `arkov so se razvneli
tudi boji na ko{arkarskih igri{~ih osrednjega mestnega {tadiona. Osem ekip je v dopoldanskem delu odigralo kvalifikacijske tekme v dveh skupinah, dve najbolj{i iz vsake skupine
pa sta se v popoldanskem delu pomerili v polfinalu.
Dogajanje na igri{~u smo taborniki popestrili tudi z raznimi zanimivimi preizkusi in tekmovanji v taborni{kih ve{~inah ob robu igri{~a. Ajanje, streljanje z lokom, zavezovanje
vozlov in druge spretnosti so v ospredje postavljale popolnoma
druge favorite kot na ko{arkarskih igri{~ih. Prednost ob robu
igri{~a so imeli spretni prsti.
Uvod v finalni del tekmovanja je predstavljalo tekmovanje v zabijanju in metih za tri to~ke, kjer se je prijavilo kar 18
metalcev. V obeh tekmovanjih sta zmagala ~lana ekipe Rodu
puntarjev iz Tolmina. Polfinalni boji so bili zanimivi in napeti, vendar sta bili ekipi RAJ iz Cerkna in RPT iz Tolmina premo~ni za svoje nasprotnike. V finalu sta se tako pomerili ekipi
aktualnih prvakov RAJ Cerkno in vzhajajo~e zvezde RPT iz
Tolmina. Pri~akovati je bilo napet finalni dvoboj. Kljub zagrizeni borbi za vsako `ogo in vsak ko{, so bili vsi dvoboji vklju~no s finalnim izjemno {portni in po{teni, odigrani v pravem
taborni{kem duhu.
Zmagovalci TAKT-a in dr`avni taborni{ki prvaki so postali
~lani ekipe Rodu puntarjev iz Tolmina, ki je v taborni{ko All
stars ekipo tudi prispevala levji dele` igralcev. Taborni{ko All
stars ekipo so sestavljali Mavri~, Luketa in Krivec - RPT, Ma-

10 revija Tabor

kuc in Sedej - RAJ, A`man in Stankovi~ – ZTO Kranj, ekipo KK
TRIGLAV KRANJ pa igralci ^umi~, Jankovi~, Kreji~, Troppan,
Zonik in Ov~ina.
Ob tej prilo`nosti bi se v imenu kranjskih tabornikov kot
organizatorjev tekmovanja {e enkrat zahvalil pokroviteljem:
Ob~ini [en~ur, Turisti~nemu dru{tvu Kranj, Gacho market
Kovor in vsem drugim, ki so nam kakorkoli pomagali. Kli~emo vam nasvidenje prihodnje leto, ko bomo v Kranju obele`ili tudi 50. let taborni{tva, obenem pa vas vabimo, da si ogledate reporta`o na spletnih straneh takt.rutka.net
takt.rutka.net.

AKTUALNO

[TPM
2001 2001
[TPM
2001
[TPM
[TPM 2001
Katarina in Ur{a,
fotografije Rok, Katarina in Ur{a

Nekaj tehni~nih podatkov: ekipe tekmujejo v kategorijah
Babyface in Senior. So me{ane, kot zanimivost pa naj
navedeva, da vsaka `enska predstavnica prinese 50
dodatnih to~k, zato ni ~udno, da se ekipe kar grebejo za
ne`nej{i spol. @e prvi dan poteka orientacija do bivaka,
kjer ekipe potem pustijo stvari nadaljnja dva dni.

Petek popoldne
Tekmovalci so se zbrali pri Velenjskem jezeru. Opazovalki sva prispeli na
kraj dogajanja malce pozno in zamudili prvovrsten mo{ki striptiz (glej fotko).

Na bivaku je bilo sprva vzdu{je precej turobno. Morda je temu botrovalo
slabo vreme (vsi so naju obto`ili, da sva
iz Ljubljane prinesli slabo vreme – ne
pa ne!!!). Majhna udele`ba naju je kar
presenetila. [e tisti malo{tevilni udele`enci so se skrivali po `e postavljenih
{otorih in pridno vadili signalizacijo in
se u~ili topografske znake.
Petek zve~er
Najprej – ~as za hranjenje. Nato so
ekipe s polno paro signalizirale Morzeja. Menda je bilo besedilo vezano, ampak nih~e od tekmovalcev ni vedel ni~esar o tem. Nekatere so zmedli [-ji –
kako neki se to odda?!

S TOPO testi ni bilo ve~jih te`av, dobro pa bi bilo, da bi organizatorji imeli
s seboj kak{no Orientacijo. Ocenjevanje
testov je namre~ potekalo nekako tako:
"A je to bolj{i kolovoz?"
"Ne, to je kolovoz!"
"Ja, konjska steza so pik'ce, ~rtice so
slab{i kolovoz, to je pa kolovoz."
"Zakaj vsi pi{ejo bolj{i kolovoz???"
"Ja, poglej nekam!"
"Npr. kam?!?"

Nekateri so namesto v {otorih spali
kar v lovski ko~i, ker ... hmm, kdo bi vedel. Vsekakor pa so se dobro zabavali v
dru`bi MerKatorja in Hr~ka. (Uradnega) zabavnega programa ta ve~er ni
bilo, ker naj bi se, kot pravi organizator,
ekipe naspale.
Sobota
Zbudili smo se v ~udovito son~no
jutro. V dolini so se {e sukale meglice,

Jutranji pogled na [o{tanj
ko so nas poklicali na zajtrk – najcenej{e mleko (hrva{ko – "ne mor{ bilivat")
in neke vrste evrokrem.
Ekipe so tokrat na pot odpujsale
brez odve~ne prtljage, vendar pa jih je
~akala proga, ki se je raztezala ~ez kak{nih 15 kvadrantov na "klasi~nem"
1:25000 zemljevidu.
julij-avgust

11

AKTUALNO
skali minsko polje, kjer se je Katarina
odlo~ila, da ga bo prehodila.

Kaj pravi organizator?
[TPM je organiziral Primo`, tokrat prvi~. Seveda ga moti majhna
udele`ba in pravi, da je verjetno
vzrokov za to ve~. Vesel pa je, da je
bilo lepo vreme in da so se ekipe, ~eprav jih je bilo malo, potrudile. Zelo
je bil zadovoljen s kontrolorji in traserjem ter bi se rad zahvalil vsem, ki
so pomagali, predvsem Gasilskemu
dru{tvu [kale in Lovskemu dru{tvu
[kale.
Sponzorji: Gorenjka, McDonald's, FIT Leasing d.o.o., Banka
Velenje, Mesarstvo Su{ec, Hernaus
d.o.o., Mladinski servis Velenje.

Midve pa sva se podali na potep po
Velenju. Seveda sva sko~ili {e na nekaj
kontrolnih to~k, da sva se lahko malce
v`iveli v tekmovanje. Najprej sva obi-

12 revija Tabor

"Incident" z armafleksom pri minskem polju
Nato naju je pot vodila do kontrolne
to~ke s krokíjem. Maj~keno sva bili razo~arani, kajti vse ekipe so nama pobegnile. Zato sva se po~asi odpravili
proti cilju, kjer je `e bila ve~ina ekip.
Le-te so se pripravljale na kuhanje bolj
ali manj okusnega gola`a. Ekipa iz Se`ane je pripravila (po Ur{inem mnenju) najbolj{i gola`. Sama pa je sodelovala pri pripravi gola`a ekipe Efenkovih
iz Velenja. O tem ne bi izgubljali besed,
naj samo pripomniva, da je goveje
meso postalo svinjsko in da je bil "zvarek" precej podoben mehi{ki hrani
(chili con carne). AJS!!!

Sobotni ve~er
Ker je bila ve~ina tekmovanja `e za
nami, smo si lahko privo{~ili ve~er ob
ognju. Janez je veselo poprijel za kitaro
in nas zabaval kar nekaj ~asa. @e kar
malo smo za~eli pogre{ati tabor. Kmalu
pa sta s "torto" priskakljala Ana in
Miha, saj je imela na{a Anja iz Se`ane
rojstni dan. Zapeli smo Vse najbolj{e,
nato pa so se nekateri spravili v ko~o,
kjer so pospravili torto, medtem ko so
drugi {e vztrajali pri petju. Ko pa so tekmovalci v glavnem `e dremali v toplih
spalkah, se je organizator spomnil, da
nekateri niso dobro pogasili ognjev in
jih vrgel iz spalk. Kmalu smo vsi utrujeni od poti in vznemirjenja zaspali.
Nedelja zjutraj
Kot da bi se ponovno zbudili v sobotno jutro – mleko in evrokrem pa
{tart. Tokrat z vso opremo. Najina pot se
je tukaj lo~ila.
Katarinina pot:
Po dveh dnevih "visenja" na temovanju sem si za`elela, da bi {la {e jaz na
progo. Pridru`ila sem se edini ekipi, ki
ni bila iz Velenja – dvema Se`an~ankama in Postojn~anu. Proga je bila seveda

AKTUALNO
bolj kratka, opravili pa smo {e nekaj
nalog – prvo pomo~, skico terena in hitrostno etapo. Jaz sem imela {e ogromno energije in sem jim z veseljem narisala skico terena in brskala za KT-ji.
Predvsem druga to~ka je bila na "krasnem" mestu – sredi "`bunja" na precej
strmem klancu. Zagledala sem jo jaz,
ponjo pa so prijazno sko~ili Efenkovci.
Skica terena.

Cilj
Na cilju smo se martin~kali, ekipe
so si malo odpo~ile in skoraj smo raztrgali najnovej{i Tabor, ki je kro`il med
pole`avajo~imi. Podelili so nagrade –
pokale in veliiiko ~okolade.

Razi komentira izdelke bodo~e vodnice

Traser – Razi

Na koncu smo {e malo tekli skozi
Velenje. Bili smo edina ekipa, ki ni vedela, kje naj bi bil ta dom, ki ga baje ne
more{ zgre{iti. Vseeno smo ga na{li in
se pridru`ili ostalim, ki so pole`avali na
travniku.
Ur{ina pot:
Ker sem prej{nji dan dodobra dopolnila svoje poznavanje Velenja (recimo), sem bila Mihova vodi~ka na poti
do cilja, ki je bil pri dija{kem domu v
Velenju. Z avtom sva se odpravila, ko so
`e vse ekipe {tartale. Okna dol, muzika
do konca pa gremo – gas! Ker sva seveda na cilj pri{la prva, sem ga odpeljala
(Miha je vozil, da ne bo pomote) do Velenjskega jezera, kjer so najine o~i po~ivale na idili~ni pokrajini. Nato sva se
odpravila do zadnje to~ke, do katere pa
zaradi vseh enosmernih ulic nisva pri{la. Zato sva se raje odpravila nazaj na
cilj, kjer sva, le`e~ na toplem soncu, pri~akala ekipe.

Babyface zmagovalci
Prvo mesto pri Seniorjih pa je dosegla ekipa
Efenkovih, ki je pobrala tudi pokal Ferko –
posebnost tega tekmovanja – pokal za najbolj
"fer" ekipo

Razi meni, da je [TPM dobra
priprava na ROT, saj je proga dolga
in zahtevna. Letos so bile `al na isti
dan tri akcije, zato so na tekmovanje pri{le v glavnem samo ekipe iz
Velenja. Za tiste, ki opravljajo Vodni{ko {olo, je namre~ [TPM obvezen. Za vse, ki ne veste: Razi je tudi
"{ef" Vodni{ke {ole, ki deluje `e 10
let in se je izkazala za zelo uspe{no.
Bodo~i vodniki delajo ~ez celo leto
in, kot smo lahko videli na [TPMju, so zelo zagreti, saj je ravno "vodni{ka ekipa" zmagala.

Po podelitvi nas je v dija{kem domu
~akalo kosilo – pripravili so nam 70 kosil! Tako da bi vsak lahko pojedel skoraj
dve kosili. Zelo malo pa jih je sploh jedlo, kajti med nagradami so bili tudi
boni velenjskega McDonaldsa. Potem
smo se razkropili – eni so {li domov,
drugi v McDonald's ...

Kon~ni ob~utki:
Bilo je fenomenalno in upava, da
bo drugo leto udele`ba ve~ja, kajti tak{no tekmovanje in organizacija si jo zaslu`ita! Mi se zagotovo vidimo!

Bodo~a vodnica v akciji
julij-avgust

13

AKTUALNO

Tabor
na obisku
Tabor
na obisku
obisku
Tabor
na

Tabor
naGorica
obisku
Rod
Modri val – Trst,
Ale{ Cipot

Na taborni{kih akcijah {e danes lahko opazite tabornike z
nekdanjimi taborni{kimi srajcami. To so ~lani rodu Modri val.
@ivijo in delajo v Italiji, imajo italijansko dr`avljanstvo,
vendar so Slovenci. Njihov materni jezik je sloven{~ina, zato
je zmotno mi{ljenje, da se sporazumevajo v italijan{~ini. @e
nekaj let se v vse ve~jem {tevilu udele`ujejo taborni{kih akcij
v Sloveniji in tudi kakovost dela nara{~a. Vendar pa niso
polnopravni ~lani Zveze tabornikov Slovenije, saj delujejo na
obmo~ju izven dr`ave Slovenije.
Znak roda sestavljajo bela helebarda – znak
Trsta, {otor in voda - morje oziroma So~a
Med vo`njo skozi Trst hitro opazite,
da gre za ve~je mesto (okrog 260.000
prebivalcev), ki se lahko po {tevilu prebivalcev primerja z Ljubljano. Vendar
pa Trst ni tako raztegnjen, kakor na{e
glavno mesto, poseben ~ar pa Trstu daje
lega ob Jadranskem morju in tipi~no
podnebje. V Italiji `ivi okrog 80.000 Slovencev (na Gori{kem, Tr`a{kem, v Reziji in v Bene~iji). Neko~ je bila Gorica
(na italijanski strani) povsem slovenska, vendar pa so Italijani na~rtno naseljevali to podro~je z Italijani in korenito spremenili narodnostno strukturo
v prid Italijanov. ^lani rodu so Slovenci, nekaj je tudi otrok iz me{anih slovensko-italijanskih, zakonov. Italijanov v rodu ni, saj delo poteka v slovenskem jeziku in tako bi se Italijani zelo
te`ko vklju~ili v enoto.
^lane rodove uprave sem obiskal
pred njihovim sestankom v sredi{~u Trsta. Povpra{al sem jih, s katerimi organizacijami v Italiji in v Sloveniji najve~
sodelujejo:
V Italiji najve~ sodelujemo z orga-

14 revija Tabor

Slavnostni ogenj, pagoda, na predlanskem taboru v Gornjem Gradu. Prizor, ki smo ga videli na
slavnostni akademiji ob 50-letnici ZTS v Cankarjevem domu, ko taborniki preskakujejo ogenj,
prikazuje Modrovalovce

AKTUALNO

nizacijo lai~nih skavtov CNGEI. Sodelovali smo na
nekaterih akcijah. V Trstu delujejo sicer {tiri italijanske skavtske organizacije in dve slovenski. Poleg
na{ega rodu so tu {e slovenski katoli{ki skavti. Enota
Slovenskih zamejskih skavtov je dokaj mo~na organizacija. Od leta 1997 smo pobrateni z novome{kimi
taborniki iz rodu Gorjanskih tabornikov, pogosto pa
sodelujemo z ju`noprimorskim obmo~jem in rodovi, ki ga sestavljajo.
Kak{ne so razmere za delovanje v Italiji?
Ni nam posuto z ro`icami, saj pogosto naletimo
na te`ave. Vedno se soo~amo z dejstvom, da smo Slovenci, ki `ivimo in delujemo v Italiji. Zgodovinska
dejstva so tak{na kakr{na so in delo ote`ujejo {tevilne razlike. @al v teh krajih {e vedno prevladuje mi{ljenje, da smo taborniki "rde~i", katoli{ki skavti pa
"beli". Rod deluje na Gori{kem in Tr`a{kem in `e
med samimi prebivalci obeh podro~ij obstajajo razlike, ki se ~utijo v vsakdanjem `ivljenju - na Gori{kem so ljudje (Italijani in Slovenci) zaprti, na Tr`a{kem odprti in vse to je italijanska realnost.

Sestava rodove uprave in nadzornega odbora
PODRO^JE DELA
Starosta
Starosta
Podstarosta
Podstarosta
Na~elstvo
Na~elstvo
Na~elstvo
Tajni{tvo
Tajni{tvo
Blagajna
Blagajna
Gospodarstvo
Gospodarstvo
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor

IME IN PRIIMEK
Irina ^ebulec - Vidra
Janko Andol{ek - Kozorog
Marjetica Mo`ina - Sne`inka
Lara Cibi - Luna
Sandor Bukavec - Bober
Katja Gaeta - Rosa
Borut Bogatec - Plamen
Andrej Sossi - Hrast
Lara Barbieri - Mi{ka
Andrej [uligoj - Medo
Sonja Ota - Ribica
Thomas @agar - Kras
Marko Piciulin - Gad
Gabrijela Prodan - So~a
Vlasta Jarc - Zvezda
Boris Lutman - Kristal

Stojijo od leve proti desni: Toma` @agar – Kras, Borut Bogatec – Plamen, Zinajda Kodri~ – Ajda, Katja Gaeta – Rosa, Andrej [uligoj – Medo in Barbara Ba{a
– Ti{ina. Sedijo od leve proti desni: Majna Pangerc – Mavrica, Janko Andol{ek – Kozorog, Marjetica Mo`ina – Sne`inka, Irina ^ebulec – Vidra, Lara Cibi –
Luna in Sonja Ota – Ribica.
julij-avgust

15

AKTUALNO
Taborniki rodu Modri val
drug drugega nazivajo z
besedo "brat" oziroma
"sestra". Pri tem uporabljajo taborni{ka imena.
Vodstvo rodu
Sestanki rodove uprave so v stavbi v
sredi{~u Trsta. Sestajajo se enkrat mese~no oziroma po potrebi, vendar se ~lani nadzornega odbora vedno ne udele`ujejo sestankov rodove uprave. ^lani
rodove uprave sta tudi oba podstarosta,
predvsem zato, da ju uvajajo v delo in
enkrat v prihodnosti bosta oba prevzela
funkcijo staroste.
Struktura rodu
Od leta 1953 do 1997 so imeli stari
statut, ki je dolo~al samo tri starostne
kategorije. Dve leti je bil preskus muren~kov (nosili so zelene rutke), medvedki in ~ebelice (oran`ne rutke) ter taborniki in tabornice (modre rutke).
Leta 1997 so statut spremenili in od takrat naprej so starostne kategorije (tudi
po barvah rutk) usklajene z ZTS. V ve~ini rodov v Sloveniji so vodi zdru`eni v
dru`ine in delo poteka na ta na~in. Pri
zamejskih tabornikih je sistem druga~en, saj rod deluje v ve~ krajih in nekateri med njimi so precej oddaljeni. Tako
so enote zdru`ene v Tr`a{ki in v Gori{ki
~eti. Tr`a{ko ~eto sestavljajo dru`ina
Strmega brega (ob~ina Dolina), dru`ina Jadranskih delfinov (Trst), dru`ina
[ume~ih borov (Prosek, Kontovel) in
dru`ina Sokolov s selivca (Op~ine).
Dru`ina Kra{kega marmorja iz Repena
ne deluje ve~. Gori{ko ~eto pa sestavljata dru`ina Puntarskega travnika (Gorica, [tandre`) in dru`ina Presihajo~ega
jezera (ob~ina Doberdob). Dru`ina @ubore~ih rek (ob~ina Sovodnje) ne delu-

16 revija Tabor

je ve~. Najve~ji dru`ini sta v Proseku in
na Op~inah ter v ob~ini Dolina. Razumljivo je, da dru`ine sestavljajo taborniki razli~nih starosti in ne le iste
starosti, saj gre za krajevno razdelitev.
Kljub temu pa bodo posku{ali delovati
tudi na ravni posameznih starostnih
kategorij. Na Gori{kem se stanje izbolj{uje, saj je v preteklosti pri{lo do generacijske luknje, predvsem zaradi {tudijskih obveznosti tabornikov. V rodu deluje pribli`no 130 aktivnih ~lanov in
kakih 20 manj aktivnih tabornikov,
skupaj okrog 150 tabornikov. Od skup-

Smeh in igra na taborjenju v Ribnem leta 1995

Taborjenje v Gornjem Gradu leta 1999

nega {tevila tabornikov je 67 medvedkov in ~ebelic, dobrih 40 gozdovnikov
in gozdovnic in okrog 40 ~lanov rodove
uprave ter starej{ih tabornikov.
^lanarina zna{a 20.000 lir, kar je
pribli`no 2.000 tolarjev. Poleg ~lanarine se rod pre`ivlja s sredstvi, ki jih prejema od slovenskih ob~in, slovenskih
bank (obojih v Italiji) in od de`ele Furlanije – Julijske krajine. Pomembno
pomo~ dobijo od Slovenske kulturnogospodarske zveze, ne pozabijo pa na
slovenske podjetnike v Italiji. Na razpise
projektov se ne prijavljajo. Izdajajo svo-

AKTUALNO
je glasilo "Modri val", ki izhaja trikrat letno. Urejata ga Bo{tjan Starc – Sne`nik in Andrej Sossi – Hrast. Slu`i obve{~anju
~lanov, odmevom z akcij, ~lani najdejo v njem koristne nasvete, tudi kaj o `ivalih ... Izdali so dva zbornika (ob 30 in 40letnici delovanja) in ve~ pesmaric "Zapojmo". Na ve~ino pesmi v pesmarici so tudi ~ustveno navezani, saj so pesmi zrasle
skupaj z njimi.
Taborjenja organizirajo v Sloveniji in s tem omogo~ajo
svojim ~lanom obisk in spoznavanje Slovenije. Taborijo dva
tedna, za kar ~lani od{tejejo pribli`no 200.000 lir oziroma
okrog 20.000 tolarjev. Posebnost je, da pred taborjenjem, obi~ajno sredi junija, organizirajo dvodnevni tabor, ki je namenjen predvsem novim tabornikom – pri nas jim pravimo pripravniki. Organizira ga ena od dru`in, v kraju, kjer dru`ina
deluje. Za vse te~aje in tekmovanja (vodni{ki, in{truktorski,
specialisti~ni, orientacijska tekmovanja v Sloveniji ...) rod
pla~a polovico te~ajnine oziroma {tartnine svojim ~lanom.
Ve~ ~lanov rodu je aktivnih v sklopu te~aja "pionirstva in
bivanja v naravi", {e posebej Andrej Rupel, ki je eden izmed
predavateljev na te~aju in tudi vodja lanskega te~aja v ^rnem
dolu nad Ilirsko Bistrico.
In kako se je pri~elo?
Prva svetovna vojna je pretrgala niti nastajanja mladinskega delovanja v planinskih, {portnih in drugih dru{tvih.
Obdobje med dvema vojnama Slovencem na Primorskem ni
bilo preve~ naklonjeno, saj je `e leta 1922 v kraljevini Italiji
zavladal fa{isti~ni re`im z vsemi svojimi zlo~estimi posledicami. In prav v tisti temni dobi bele`imo poizkus postavitve
mladinske skupine v gozdovni{kem duhu, saj je v letu 1927
Drago Pahor, takratni u~itelj in pedagog ter poznej{i ustanovitelj tabornikov RMV, izvedel kraj{e taborjenje na pobo~ju
Nanosa. Iz poizkusa se ni rodilo prav ni~, ker se je moral Pahor v naslednjih mesecih umakniti v Jugoslavijo, da bi se
izognil fa{isti~nemu preganjanju. Priprave na ustanovitev organizacije slovenskih tabornikov v Italiji bele`imo v letu
1949. Duhovni predhodniki RMV so priredili poskusno taborjenje v {oli, sledili so izleti za srednje{olce in prva prava poskusna taborjenja v Sloveniji. V Trstu so 18. decembra 1953
ustanovili dru`ino Belih galebov, 4. februarja naslednje leto
pa dru`ino Jadranskih delfinov. Funkcijo staroste je prevzel
Drago Pahor – brat Perun, ki je bil najbolj zaslu`en za vzpostavitev taborni{kega gibanja. Razmere so bile te`ke, saj so se
morali soo~iti s politi~nimi zadevami, vpra{anji razmejitve in
dr`avne pripadnosti ter gospodarsko in socialno stisko. 22.

Rodov e-po{tni naslov:
modri_val@hotmail.com.
marca 1954 so ustanovili pripravljalni odbor, ki je 24. maja
1954 izpeljal ustanovitev rodu Modri val. [e istega leta so ustanovili dru`ino Zapadnih meja{ev v Nabre`ini in dru`ino
Morske zvezde na podro~ju Barkovelj, Rojana in Grete v Trstu. V naslednjih letih je nastalo {e kar nekaj novih dru`in v
Proseku, Kontovelu, [kednju in Op~inah. Tako je v dobrih
treh letih delovanja rod {tel `e sedem taborni{kih dru`in in
nekaj desetin ~lanov, v glavnem v starosti med 14. in 19. letom. Jeseni leta 1958 je stekla propagandna akcija za pridobitev mlaj{ih ~lanov – medvedkov in ~ebelic. Na taborjenju leta
1959 so prvi~ postavili dva lo~ena tabora, za M^-je in GG-je,
saj je propagandna akcija obrodila sadove, ki se ka`ejo {e danes.
V letu 1959 je bila uresni~ena zamisel o raz{iritvi taborni{kega gibanja na Gori{ko, kjer so v slovenskem dija{kem
domu ustanovili dru`ino Mrzlega vrtinca. Taborniki so `e od
za~etka gradili temelje skupnega delovanja med Slovenci v
Italiji. Leta 1965 je nastala kriza, saj je ve~je {tevilo ~lanov
rodu pri~elo {tudirati v Ljubljani in rod je {tel le {e 15 aktivnih ~lanov, ~eprav jih je na papirju bilo {e vedno nekaj desetin. Vendar si je rod tudi tokrat opomogel in ob vzponih in
padcih do`ivel konec 80-tih let. V letih 1990-1991 so se soo~ili
z vodstvom Zveze tabornikov Slovenije, saj je prav v tem obdobju pri{lo do prelomnih sprememb v slovenskem in {ir{em
evropskem prostoru, ki so narekovale tudi na taborni{ki ravni
preverjanje odnosov in smernic delovanja. V letu 1991 so formalizirali odnose s Slovensko zamejsko organizacijo, ki prav
tako deluje med mladino v Italiji `e od leta 1951. V rodu si
bodo kot prelomno zapomnili tudi leto 1997, katerega sadovi
se bodo kazali {e v prihodnosti.

Tematski dnevi so obi~ajni del programa na ve~dnevnih akcijah. Taborniki so
se uredili v skladu s taborni{ko olimpiado na taborjenju v Cerknici leta 1996
julij-avgust

17

AKTUALNO

[e
ve~
prijateljev
po
Prlekiji
[e
ve~
prijateljev
[e
ve~
prijateljev
[e ve~ prijateljev

Ale{

Taborniki rodu Vedri Prleki iz Ljutomera so `e tretji~
pripravili tridnevni pohod po Prlekiji, od 28 .do 30. aprila.
Prvi~ `e leta 1995, drugi~ leta 2000 in letos tretji~.
Namen akcije je spoznati nove prijatelje in ob tem do`iveti zanimivo pustolov{~ino in se nau~iti kaj novega.
Sodelovali so taborniki rodov Vedri Prleki iz Ljutomera,
Veseli veter iz Murske Sobote in Vidra iz Lendave.

gozdovnic. Akcija je bila namenjena predvsem GG-jem in PPjem, zato je bilo teh tudi najve~ in sicer 32 GG-jev in 11 PPjev. Gr~ in gr~ic je bilo skupno 12.

Taborniki so prehodili prvi dan pot od Ljutomera do Veli~an (kraj med Ljutomerom in Ormo`em), drugi dan od Veli~an do Gaj{evskega jezera in tretji dan od Gaj{evskega jezera
do Ljutomera.

Akcije [e ve~ prijateljev se je udele`ilo 61 tabornikov, od
tega 6 medvedkov in ~ebelic, ki osvajajo zadnjo preizku{njo
za M^-je – ogenj, v kateri je med drugim dolo~eno, da se morajo udele`iti akcije starej{e starostne skupine, gozdovnikov in

18 revija Tabor

Taborniki so si ve~erje pripravljali sami. Izbira na~ina kuhanja je bila prepu{~ena vodom samim. Nekateri so si izbrali kuhanje na trianglu, drugi tik nad skopanim ognji{~em v zemlji ...

AKTUALNO
postavljanju bivakov, saj lahko `e ena luknja povzro~i mokre
neprijetnosti v primeru de`ja med spanjem. Vodje akcije smo
si privo{~ili privilegij, saj smo po~ivali v iglujih.

Udele`enci so se poleg vro~ine {e dodatno potili ob lepih
kontrolorkah na kontrolnih to~kah. To, da Pomurci premoremo lepe tabornice, je `e znano. Jerneja in Nata{a sta po~ivali
po uspe{no opravljenem delu na KT in po po{iljanju vro~ih
SMS-jev.

Taborniki, ki se niso odlo~ili iti po pravem bregu re~ice
[~avnice, so jo morali pre~kati na svoj na~in, da so pri{li do
kontrolne to~ke. Vendar je bila osve`itev v izjemno vro~ih
dnevih pohoda dobrodo{la. Zadnji dan pohoda so se taborniki
preizkusili tudi v nekaterih panogah mnogoboja.
Nekateri ne poznajo strahu pred ka~ami in ku{~arji - belou{kami in slepci. [e ve~, najdejo se tudi taki, ki so jih vzeli s
sabo, da jim na poti delajo dru`bo.

Preno~evali smo v {otorih-bivakih iz razli~nega {tevila {otorskih kril, iz enega pa tudi iz desetih ali ve~. Tabornike smo
pou~ili o pravilnem {ivanju {otorskih kril, ustreznih vozlih in

Gaj{evsko jezero ponuja pisani `ivalski svet in oto~ek sredi jezera, zato ga obiskovalci pogosto obi{~ejo. Akcijo [e ve~
prijateljev so obiskali tudi predstavniki avstrijskih skavtov iz
Gradca in ti so jim obisk `e vrnili z rodovim izletom v Avstrijo.
Ljutomer~anom je uspelo pridobiti projektna sredstva Evropske unije za projekt ~ezmejnega sodelovanja.
julij-avgust

19

AKTUALNO

"Tajni
agenti
sredi
Nem~ije?"
Tajni
agenti
Tajni agenti

Tajni agenti

"@ivijo v gradu Rieneck in nosijo rutke, res? ^udno!"

Ne`a, RDV Ljubljana

Naneslo nas je z vseh vetrov; iz Nem~ije, Italije, Avstrije, Islandije, iz
vseh skandinavskih de`el in tudi delegacija iz na{e ljube Slovenije ni
manjkala. Vsi smo se pripeljali z namenom, da se predamo svoji zarjaveli ali `e dolgo pozabljeni kreativnosti. Ta nas je zavzeto opozarjala,
da je teden delavnic za starej{e vodnike z imenom IMWe ~udovita
prilo`nost, da malo nahranimo zaspane dele mo`gan za ustvarjalnost.
Re~eno, storjeno!
"Ve{, da so v~eraj ugrabitelji zahtevali 12 milijonov
funtov odkupnine za Maharad`evo h~ ..." "[{{{{{{{{,
tiho bodi, saj ve{, da smo tajni agenti pod krinko!"
"Ups, saj res." In tako se je {u{ljalo ves teden. Vodje delavnic so bili oble~eni v indijska obla~ila ali pa so se {opirili v oblekah iz dvajsetih. Cel teden je bil namre~ vpet
v temo. Bili smo resni~ni tajni agenti, ki so v neresni~nem ~asu 1920 pomagali iskati ugrabljeno indijsko
princeso.
Vsak dan so nam pripravljali delavnice, kjer smo se
lahko preizkusili v barvanju batika, rezljanju lesa, improvizaciji in plesu ter debatah na temo nenasilja.
Ljudje, okolje, vzdu{je in ideje, ki smo jih pridno gojili
in vzgajali; vse je bilo sve`e in zanimivo.
Na{a ustvarjalnost je vsak dan bolj zadovoljno
predla, ko so se dejavnosti kopi~ile. Zbor v kapelici, ve~er kabareja, predstavitev dr`av udele`enk, ve~er pravljic, iskanje zaklada po gradu in tekanje za nesramnimi ugrabitelji, hajk, izlet v bli`nje mesto Wurzburg,
koncert, banket in vse male podrobnosti, ki niso bile na
programu ...
Aaaaaaaaaaaaaaa! Ubogi kreativnosti se je na koncu devetdnevnega bivanja med 70 skavti kar malo utrgalo. Vsa omamljena ni hotela domov v sneg in de`.
Ampak ni pomagalo. Odpeljali smo jo s sabo na svoje
domove in zdaj pridno ~aka na naslednji IMWe.

del~ek himne ...
Cause we're the secret service,
ooooops! were not supposed to say.
We're so inconspicuous,
you'll notice us right away.

Mnenje tabornikov o ...
Ali ima{ prijatelja,
prijateljico v tujini?
da, sva v rednih
stikih

42,1 %

~e bi stopil v stik
z njim, bi se
me spomnil

25,0 %

bi si ga
`elel imeti

18,6 %

nimam prijatelja
v tujini

14,3 %

Vseh glasov: 140

20 revija Tabor

AKTUALNO

Obmo~ni mnogoboj
v Grosupljem
Obmo~ni
mnogoboj
Obmo~ni
Obmo~ni mnogoboj
mnogoboj
Okoli 150 tabornic in tabornikov iz obljubljanskega obmo~ja se je udele`ilo obmo~nega mnogoboja, ki so ga letos v
Grosupljem organizirali doma~ini iz Rodu Louisa Adami~a.
Od rodov, ki sestavljajo obmo~je so se mnogoboja udele`ili
vsi razen Rodu rjavega medveda iz Ko~evja, kljub visoki
udele`bi rodov, pa je bilo {tevilo ekip zelo skromno; 13
ekip pri M^-jih in 4 pri GG-jih.

Na mnogoboju so rodovi v okviru praznovanja 50-letnice
ZTS pripravili razstavo, na kateri so predstavili svoje delo in
zanimive akcije. Ekipe so dosegle znanju primerne rezultate,
zato velja {e posebna pohvala M^-jem I., II. in III. skupine, ki
so dosegle zelo uspe{en rezultat. Pri GG-jih so slavile @elve iz

Rodu bistri{ki gamsi. Lep dan in dobra organizacija sta poskrbela {e za eno nepozabno taborni{ko do`ivetje vseh udele`encev.

Nane Vidmar iz RLA je za izra~unavanje rezultatov mnogoboja pripravil in na
mnogoboju tudi uspe{no preizkusil posebno datoteko (z vne{enimi podatki za
prera~unavanje rezultatov vsake posamezne panoge), s katero bo tudi na
dr`avnem mnogoboju v Zre~ah delo potekalo hitro in brez napak.

SO MNOGOBOJI V SLEPI ULICI?

Priprava ognja; ena od osnovnih ve{~in, ki jih obvlada vsaka tabornica in
tabornik

Kaj pomeni mnogoboj za ~lane in vodnika?
Mnogoboji predstavljajo enega izmed u~inkovitih na~inov preverjanja sposobnosti vsake posameznice oz. posameznika. Ker gre za prakti~no preverjanje, ki poteka v naravi, zraven pa je dodan tudi kan~ek tekmovalnega duha, je mnogoboj kot na~in {e toliko bolj privla~en.
Vodniku je mnogoboj pripomo~ek, da lahko ovrednoti
kakovost svojega dela, motivira ~lane k {e ve~ji zavzetosti,
hkrati pa postavi na preizku{njo tudi vodov duh, skupinsko
delo in razvijanje posameznih vlog znotraj voda.
julij-avgust

21

AKTUALNO
Seveda povedano velja zgolj ob
predpostavki, da vod izvaja osnovni program – torej osvaja preizku{nje – ~lani
pa poleg znanja urijo tudi svoje taborni{ke spretnosti – osvajajo ve{~ine. ^e
tega ni, potem je rezultat na dlani.
Razlog za neudele`bo so
stro{ki mnogoboja.
Primer zgoraj omenjenega mnogoboja ka`e, da so stro{ki vsaj na ravni rodovega, ob~inskega ali obmo~nega
mnogoboja slab izgovor. Skromna udele`ba je tako nerazumljiva, saj je bila
udele`ba za ekipe brezpla~na. Organizator je zagotovil opremo za izvedbo,
rodovi sodnike za posamezne panoge,

obmo~na organizacija pa je namenila
30.000 SIT za pokritje stro{kov malice
za sodnike in organizatorje. Tako je
tekmovalcem stro{ek udele`be na mnogoboju predstavljal samo prevoz, pa {e
tega so zagotovili sodniki ali star{i.
Seveda je dr`avni mnogoboj `e zaradi dol`ine trajanja in druga~nega sistema organizacije ve~ji finan~ni zalogaj, ki se skupaj s stro{ki poti in z ve~kratnikom {tevila ekip lahko vrtoglavo
pove~a. Je pa res, da je mnogoboj na dr`avni ravni presti`nega zna~aja in naj
bi se ga udele`evale le najbolj{e ekipe z
obmo~ij, pri udele`bi pa bi jim finan~no pomagali tudi star{i in sponzorji.

Mnogoboji morajo tudi v prihodnje
igrati pomembno vlogo - predvsem kot
eden od kazalcev osebne rasti posameznikov in u~inkovitosti dela vodnikov.
Vodniki se morajo torej zavedati, kako
pomembno je zanje in njihove ~lane sodelovanje na mnogoboju, strukture, ki
so odgovorne za organizacijo (rodovi,
ob~inske in obmo~ne organizacije,
ZTS) pa morajo zagotoviti, da bo imel
vsak vodnik mo`nost napredek vsaj na
eni ravni tudi izmeriti; in to vsako leto.

Recept za prihodnost?

Utrinek

Gojzarji?!

Magda!
Prejel sem tvojo prijavo na temeljni in{truktorski te~aj. Moram
priznati, da sem bil zelo vesel tvoje odlo~itve. Nekaj dni zatem pa odjava; in vpra{al sem se zakaj? Ali ima{ objektivne te`ave ({ola, star{i,
po~itnisko delo ...) ali se ti na te~aj preprosto ne da; morda je to zate
prevelika obveznost, morda nisi prepri~ana vase, da je to tisto, kar te
veseli, in bi ti v `ivljenju morda koristilo.
Naj ti povem, da je in{truktorski te~aj in vse kar ti ponuja pozneje
delo v rodu odli~na prilo`nost, da stori{ nekaj za svoje osebno napredovanje in uresni~itev tvojih osebnih ciljev. Znanje in spretnosti, ki jih
bo{ pridobila, ti bodo koristili tako na fakulteti, kakor pozneje v `ivljenju pri opravljanju svojega poklica, da ne omenjam u~inkovitej{ega
dela pri tabornikih.
Poleg tega se zavedaj, da se veliko osebne izpolnitve skriva tudi v
tvojem prostovoljnem delu, na katerega ra~una tvoj rod.
Navsezadnje pa si verjetno tudi sama `eli{, da bi generacije mlaj{ih, ki prihajajo za tabo, imele mo`nost do`iveti del~ek taborni{kega
`ivljenja - in to se bo zgodilo tudi s tvojo pomo~jo.
V `elji, da se odlo~i{ po svoji lastni vesti in sprejme{ odlo~itev kot
svoj cilj in obvezo, te lepo pozdravljam.

Redoljubni Hr~ek

22 revija Tabor

Na POT-u je nekdo
izgubil gojzarje. Salamon, velikost 37.
Za~asno bivali{~e so
na{li pri Marku, ~e pa
jih pogre{a{ prav ti, pi{i
na naslov
marko.sirse@guest.arnes.si,
in se dogovori, kako se
bodo gojzarji vrnili v
topel dom.

IZ_PRVE_ROKE

Evropska
unija - prvi~
Evropska
unija
Evropska
unija

Evropska unija
Barbara

EU

Devetega maja smo praznovali dan Evrope. Na ta dan leta 1950 je
francoski zunanji minister predstavil predlog Jeana Monneta, po
katerem naj bi se uskladili obnovi premogovne in jeklarske industrije
v Franciji in Nem~iji. Monnetovemu predlogu so se pridru`ile {e
Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Iz tega predloga je
potem zrasla Evropska unija, Jean Monnet pa je postal o~e Evrope.
Kaj pa je danes Evropska unija in zakaj ho~emo Slovenci tja?

Sama beseda unija v politiki pomeni poenotenje, procese zdru`evanja, povezovanje politi~nih institucij in postopkov. Ustanoviteljicam so se v za~etku sedemdesetih (1973) pridru`ile
Danska, Irska in Zdru`eno kraljestvo, v
osemdesetih letih (1981 in 1986) Gr~ija, Portugalska in [panija. Zadnja {iritev se je zgodila leta 1995, ko so v unijo
vstopile {e Avstrija, Finska in [vedska.
Zdaj jih je torej petnajst, kar pomeni
372 milijonov prebivalcev in enajst
uradnih jezikov.
Zakaj so se dr`ave odlo~ile
povezati v tako zvezo?
Ker jim ta prinese svobodno gibanje
ljudi, blaga, kapitala in storitev. Ljudje
naj bi bili torej bolj svobodni pri potovanjih in delu, cene naj bi bile zaradi konkurence ni`je. Evropejci imajo enoten
potni list, imajo svojo himno (Beethovnovo Odo radosti, deveta simfonija) in
denarno enoto - evro. In, da, zastavo.
Dvanajst rumenih zvezd na modri podlagi. [tevilo zvezd ne ustreza {tevilu dr`av, pa~ pa pomeni prastaro {tevilo popolnosti - dvanajst mesecev v letu, dvanajst ur dneva in dvanajst ur no~i, dvanajst apostolov, dvanajst Heraklejevih
del in {e kaj. Zvezde so povezane v krog,
ki je simbol prav tako popolnosti in povezanosti.

Ustanove EU
Ko neka dr`ava vstopi v unijo prenese del svoje suverenosti na neodvisne
ustanove. Te pa so:
• Svet EU
• Evropski svet
• Evropski parlament
• Evropska komisija
• Evropsko sodi{~e
• ra~unsko sodi{~e
• Odbor za gospodarske in socialne
zadeve
• Odbor regij
• Evropska centralna banka
Svet Evropske unije
Svet EU sestavljajo ministri dr`av
~lanic. Sre~ujejo se glede na podro~je,
ki je obravnavano na sre~anju Sveta EU
in ga ti ministri zastopajo. Za najbolj
presti`no sre~anje velja sre~anje ministrov za zunanje zadeve, ki so vodilni
predstavniki svojih dr`av. Predsedstvo
Sveta EU vsakega pol leta prevzame
druga dr`ava in sicer takrat, ko pride na
vrsto po rotacijskem sitemu. Svet EU
ima sede` v Bruslju.
Evropski svet
Evropski svet so redna zasedanja
predsednikov dr`av ali vlad. Sestati se
mora najmanj dvakrat letno v tisti dr`avi, ki takrat predseduje Svetu EU. Ta-

krat re{ujejo tiste stvari, ki jih niso uspeli re{iti v okviru Sveta EU.
Evropski parlament
V evropskem parlamentu sedi 626
~lanov. Tja jih pripeljejo glasovi na
splo{nih neposrednih volitvah in sicer
za pet let. Sre~ujejo se v Strasbourgu enkrat mese~no za en teden.
Nimajo polne mo~i za sprejemanje
zakonov, pri sprejemanju predpisov v
EU pa sodelujejo s posvetovanjem,
soodlo~anjem, obveznim glasovanjem
ali sodelovanjem v razpravi.
Evropska komisija
Evropska komisija je varuh pravil
evropskega pravnega sistema in ima
eno najpomembnej{ih vlog pri povezovanju EU. Ima izvr{no funkcijo in zakonodajno pobudo. Sestavlja jo 20 komisarjev, ki so od svojih nacionalnih
vlad neodvisni. Za komisijo dela 10.000
uradnikov.
Evropsko sodi{~e pravice
Opravlja sodni nadzor nad vsemi
akti Komisije in Sveta EU. Sede` ima v
Luksemburgu.

Za prvi~ naj bodo dovolj
kratki opisi, v naslednjih
{tevilkah pa se bomo podrobneje spoznali z EU.
julij-avgust

23

TABORNI[K
I VESTNIK
TABORNI[KI
UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVIII

VODNI[KI TE^AJ ZA VODNIKE M^
IN GG
Te~aj bo v Marindolu od 15. do 25. oktobra
oktobra, cena te~aja
bo 15.000 SIT na udele`enca
udele`enca. Denar naka`ite na @R ZTO
Kranj: 51500-678-83611 najpozneje do za~etka te~aja.
Prijavnice po{ljite na naslov: Simona Mravlje, Janka Puclja
5, 4000 Kranj najpozneje do 20. junija 2001.
Informacije o opremi in odhodu bodo te~ajniki dobili
naknadno na doma~e naslove skupaj z vpra{alnikom “zakaj
bom vodnik”.
Za dodatne informacije sva vam na voljo: Davorin - ^mru
cmru
rutka.net
040 283 960 (cmru
cmru@rutka.net
rutka.net) ali Simona - Logi 040 322
simona.mravlje
email.si
364 (simona.mravlje
simona.mravlje@email.si
email.si) ali pa na spletnih straneh
www.zto-kr.org.
^e se bodo va{i ~lani udele`ili te~aja, je zelo za`eleno, da
prispevate tudi predavatelje – teme bomo dolo~ili naknadno
(njegovo ime, priimek in telefon ~imprej sporo~ite Logi ali
^mrlu).
V primeru premajhnega {tevila te~ajnikov si pridr`ujemo
pravico do odpovedi te~aja.
Z naravo k bolj{emu ~loveku!
vodja te~aja
Simona Mravlje Logi, RSO

VABILO NA IZOBRA@EVALNI TABOR (17. 7. - 23. 7.)
Rod svobodnega Kamnitika iz [kofje Loke
organizira za PP-je poseben poletni izobra`evalni tabor, na katerem se bodo lahko nau~ili
novih taborni{kih znanj in teden dni u`ivali v
prijetni dru`bi. Na taboru se bomo u~ili
orientacije, pre`ivetja v naravi, topografije,
lokostrelstva, kreativnosti ter {e o {tevilih
drugih bolj ali manj taborni{kih vsebinah.
Delo na taboru je razdeljeno v tri stopnje, v
katere so PP-ji razdeljeni glede na svoje
znanje, izku{nje in `elje.
24 - JULIJ-AVGUST(2001)

Ne glede na to, od kod si, kak{en si in kaj te
zanima, vabimo tudi tebe, da se nam pridru`i{
v [entrupertu pri Mirni na Dolenjskem. Vse,
kar zahtevamo od tebe je, da si star/a od 16
do 21 let in da si poln/a energije za poletne
dogodiv{~ine.
Enotedenski izobra`evalni "mnogo-dobercajt" te bo stal 13.000 SIT. Ta denar mora{
nakazati na `iro ra~un {t. 51510-678-55536, in
to tako hitro, da bo{ prijavo skupaj s potrdilom o pla~ilu lahko do 25. junija poslal na
naslov: Tine Radinja, Pu{tal 119, 4220 [kofja
Loka.
Vse, kar bi te {e zanimalo, lahko izve{ tudi po
telefonu na {tevilkah: 041/924 639 oz. 04/
5155 661. Podroben program in seznam
opreme pa tako ali tako dobi{ ob prijavi.
Tine Radinja

RAZPIS ZA TOTEM 2001
Rod Sne`ni{kih Ru{evcev iz Ilirske Bistrice vas vabi na
Taborni{ko Odbojkarsko Tekmovanje na Mivki, ki se bo
zgodilo:
KJE? V Ilirski Bistrici, stadion Trnovo (pribli`no 300 m od
`elezni{ke postaje)
KDAJ? 31.avgust –1. september 2001
KDO? Me{ane ekipe ~etvork (2@ +2M in do 2 rezervi, vendar
sta na igri{~u lahko le 2 predstavnika istega spola hkrati).
Starostnih omejitev ni, ~eprav je tekmovanje mi{ljeno za
kategorijo PP in mlaj{ih gr~

TABORNI[K
I VESTNIK
TABORNI[KI
UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVIII
KAKO? Prinesite [OTOR, spalko, armafleks, mena`ko, kitaro
oz. kak{en drugi instrument in veliko dobre volje.
PROGRAM
petek, 31.avgusta
do 16.00 : prihod, prijava ekip, razporeditev v skupine in
nastanitev
17.00: za~etek tekmovanja !!! (~e bo {tevilo prijavljenih ekip
preseglo {tevilko 16)
19.00: ve~erja
zve~er taborni ogenj
sobota, 1.septembra
8.00 zajtrk
9.00 tekmovanje in spremljevalne aktivnosti
13.00 kosilo
14.00 nadaljevanje tekmovanja, zaklju~na podelitev
PRIJAVNINA? 2500 SIT na osebo na @R 52210-678-92841 s
pripisom "za TOTeM"
Prijavite se lahko do 24.8.2001 (po tem datumu 20% vi{ja
prijavnina) na naslova:
Miha [kerlavaj, Pod Stra`ico 13, 6250 Ilirska Bistrica,
lycosmail.com
05 71 00 410, e-mail: miha.skerlavaj
miha.skerlavaj@lycosmail.com
in
Kova~i~ Gregor, Maistrova 18, 6250 Ilirska Bistrica,
kiss.uni-lj.si
05 71 00 940, e-mail: gregor.a.kovacic
gregor.a.kovacic@kiss.uni-lj.si
kjer smo vam na voljo tudi za vse morebitne dodatne
informacije. Prijava naj obvezno vsebuje tudi e-po{tni naslov
in {tevilko mobilnega telefona kontaktne osebe!
Pohitite s prijavami, ker bomo zaradi ~asovne omejenosti
sprejeli samo prvih 16 ekip (oz. bodo morale ekipe
prijavljene po tem datumu tekmovati `e v petek od 17.
naprej).

potezi vi. Hitro torej kompas v roke in na
teren, da se konec septembra, vsi pripravljeni,
vidimo v "Wajdu{ni". Kar nekaj skritih hribov
in dolin - lepot Vipavske doline – boste imeli
mo`nost odkriti (~e seveda ne boste imeli
te`av s preveliko hitrostjo na progi, katere
posledica bi lahko bila skr~itev vidnega polja).
[e Slovar~ek neznanih besed: Wajdu{na ...
Ajdov{~ina
V imenu RMB Uro{ Medvedec - Me~ka

TABORNI PROSTOR V ANKARANU
Rod II. Grupe odredov iz Celja obve{~a vse zainteresirane, da
je mo`no najeti taborni prostor v Ankaranu.
Prostor je od centra Ankarana oddaljen 10 minut hoje, le`i
nad morjem, z lepim razgledom na zaliv in z mo`nostjo
izvajanja raznih taborni{kih aktivnosti. Na tabornem
prostoru so postavljeni {otori, kuhinja, jedilnica, WC, tu{.
Proste izmene so:
Od 1. 7. – 8. 7.2001*
Od 1. 8. – 10. 8.2001
Od 10. 8. – 20. 8.2001
Cena bivanja s hrano in vso opremo zna{a na osebo
27.000,00 za deset dni (* 22.000,00 za 8 dni prve izmene). V
primeru, da `elite najeti samo prostor in opremo ter si hrano
in obroke priskrbeti sami, zna{a najem 1.400,00 DEM
(pla~ljivo v SIT) in se dodatno obra~unajo {e stro{ki vode,
plina, elektrike in souporabe WC.
Kontaktna oseba: Mlinar Peter – Kekec, tel. 041 421 836

KOCKA JE PADLA
Tudi letos ROT bo! Vse najelitnej{e ekipe iz
cele Slovenije se bodo, ho~e{ ali no~e{ od 28.
do 30. septembra zbrale v mestu Burje, katere
radosti ste imeli nekateri `e mo`nost ob~utiti
na lastni ko`i (mnogoboj 1999).
S pripravami smo `e za~eli, zato ste zdaj na
Julij-Avgust(2001) - 25

IZ_PRVE_ROK
E
IZ_PRVE_ROKE

Taborniki
so
draga
zadeva!?
draga
zadeva
draga
draga zadeva
zadeva
Amerikanec

"Taborni{ka organizacija je odprta za vse, ki se `elijo vanjo vklju~iti," sli{imo
ve~krat. Pa je to tudi res? @al je v Sloveniji kar precej mladih, katerih star{i so
brez slu`be ali pa slu`bo imajo, pla~a pa je bolj v stilu "premalo za `iveti, pa
preve~ za umreti". In za te mlade je taborni{tvo zgolj `elja. @al taborniki stanejo.
Za~ne se, ko mora novope~eni ~lan pla~ati ~lanarino.

Te so po Sloveniji razli~ne, od 1500
do 10.000 tolarjev. Tu pa se stro{ki komaj za~nejo. Pravi tabornik rabi kroj,
pa rutico in vse kar spada zraven, kar
pomeni minimalno 5.000 SIT. Ko gre
na prvi izlet s taborniki pa {e manj{i nahrbtnik, pa gojzarji. Za zimovanje in
tabor {e ve~ji nahrbtnik, spalna vre~a,
armafleks, mena`ka, ~utara, taborni{ki
no`, baterijska svetilka, pa {e kaj, odvisno od programa. Tudi ~e zelo var~ujemo, je stro{ek osnovne(!) opreme od
30.000 SIT navzgor (odvisno od zahtev
in kakovosti). ^e pa vse stro{ke se{tejemo (zimovanje 10.000, tabor 20 30.000, izleti, vodova zimovanja, taborjenja, obiski, tekmovanja ...) ugotovimo, da povpre~no aktiven tabornik `e
prvo leto porabi okoli 100 tiso~akov za
tabornike. Nato pa vsako leto le malo
manj. Ne verjamete? Kroj je hitro premajhen, saj tabornika/ca {e raste, prav
tako gojzarji, pa kak{en nov kos opreme, da ne govorim o obrabljeni, izgubljeni opremi.
Stro{ki so torej tu, brez opreme ne
more na akcijo, dovolj denarja zanjo
nima (~e pa `e, mu zmanjka za tabornino ...). Kaj se zgodi – tabornika ni na
akcijo, izgovori pa so klasi~ni: {li so k
babici, moral se je u~iti, bolezen ... Red-

26 revija Tabor

kokateri mlad tabornik bo takoj priznal, da star{i finan~no ne zmorejo.
Rodovi lahko na sre~o kar precej
naredijo za to, da ubla`ijo stro{kovni
{ok za star{e:
• Izposoja opreme – v na{em rodu
smo za razne akcije omogo~ili
izposojo opreme tistim, ki je niso
imeli. Spalne vre~e, nahrbtniki,
armafleksi, mena`ke ... nekaj ima
rod, nekaj pa starej{i taborniki.
• Svetovanje star{em pri nakupu –
najdra`ji nakup je tisti, ki je
nepotreben, pa tudi tisti, ki je
neustrezen. Star{em priporo~amo,
da nas lahko vpra{ajo, ~e niso
prepri~ani, kaj naj kupijo. Za
dolo~ene dele opreme pa svetujemo
star{em takoj (npr. spalne vre~e –
ni potrebno takoj najdra`je za
polarni mraz, ~e gremo na tabor v
najve~ji vro~ini; taborni{ki no`i –
namesto "rambo" no`ev priporo~amo manj{e zlo`ljive "{vicarje").
Prav tako jim priporo~amo, naj
kupujejo na dolgi rok, torej letos
najnujnej{e, potem pa vsako leto
nekaj.
• Popusti – v na{em rodu imamo
dogovor, da ~lani, ki ne zmorejo
pla~ati celotne tabornine,

•

•

~lanarine... pla~ajo polovico ali
celo ni~ – kolikor pa~ zmorejo. Na
obvestilih to tudi vedno napi{emo,
napi{emo pa tudi, na koga naj se
obrnejo za uveljavljanje te
ugodnosti. Se pa zavedamo, da je
marsikomu te`ko priznati, da ima
tovrstne te`ave. Pri tem zelo
pomaga dobro sodelovanje s star{i.
Ni`je cene – v~asih se pri
izra~unavanju cene akcije ne
zavedamo dovolj, da imamo tudi
take, ki pla~ila ne zmorejo.
Pomagamo si lahko s sponzorji in
donatorji, pa tudi s prijavljanjem
na razne razpise. Prav tako ne
{kodi, ~e se oglasimo na ob~ini,
Rde~em kri`u ali Centru za
socialno delo in se pozanimamo, ~e
in kako nam lahko pomagajo, da
bi se lahko tudi slab{e situirani
udele`ili na{ih akcij. Veliko
pomaga tudi pla~evanje na obroke.
Res to pomeni ve~ dela za vodstvo,
pomeni pa tudi ve~ zadovoljstva ob
tem, da je ve~ina ~lanov na akciji.
Vzpodbujanje solidarnosti – `al
se premalo zavedamo, da je tudi
u~enje solidarnosti del na{ega
programa. ^e v vodu vzpostavimo
"elitisti~no" ozra~je, bomo hitro

IZ_PRVE_ROKE
izgubili ~lane, ki nimajo veliko
denarja. Saj je lepo, ~e imajo vsi
~lani kroje, vendar si jih vsi ne
morejo privo{~iti. Prav tako je za
vodnika la`je, ~e ima vsak ~lan svoj
komplet literature, barvank ..., pa
vsi to ne zmorejo. Za vzpodbujanje
solidarnosti je veliko bolje, ~e si
~lani delijo. Tako literaturo (vodnik
ima itak komplet z vodni{kega),
kot tudi malico ... S ~lani bi se
morali kdaj pa kdaj pogovarjati
tudi o tem, jim pojasniti, zakaj
Miha ni pla~al cele tabornine,
zakaj imajo nekateri najnovej{e in
najdra`je copate, drugi pa ne.
Vodnik mora tudi tu biti zgled. Ni
se mu treba bahati z najnovej{o
opremo, pa tudi ~lane naj odvra~a
od tega. V na{em rodu smo se
dogovorili, da vsakemu ~lanu ob
prisegi kupimo rutico, da imajo vsi
enako "uniformo", prav tako pa ne
silimo k nakupu kroja takoj prvo
leto (~e `e, pa priporo~amo
star{em, naj kupijo ve~jega, da ne
bo takoj premajhen).
• Sodelovanje s star{i – zelo
pomembno. Na eni strani nam tako
star{i la`je zaupajo svoje stiske, na
drugi pa nam lahko marsikateri
pomaga pri izvedbi akcije, kar
poceni zadevo.
• U~enje ravnanja z opremo – ~e
jih nau~imo ravnati z opremo
(tako svojo kot skupno), bo to
veliko pomagalo pri zni`evanju
stro{kov star{em, pa tudi akcij (kar
je, ni potrebno kupiti).
Mo`nosti je {e ve~: sejem rabljene
taborni{ke opreme, darovanje opreme,
delovne akcije voda za pomo~ pri nakupu opreme za ~lana, vzpodbujanje var~evanja za nakup kroja, v vodu se lahko
dogovorimo, da ostanek od vodovega iz-

leta namenimo za pla~ilo naslednjega izleta za ~lana voda ...
Predvsem moramo biti zmerni v na{ih zahtevah do ~lanov in njihovih star{ev.
Ne zahtevajmo preve~. Prav tako lepo se bomo imeli na bli`jem hribu, kot v najbolj
mondenem smu~arskem centru. Tabornikom raj{i ve~ poka`imo, jih nau~imo z izku{njo, skozi pogovor, ne "priporo~ajmo" jim nakupa kupa priro~nikov. Nau~imo
jih, da staro ni nujno neuporabno. Posku{ajmo se obna{ati ~immanj potro{ni{ko.
Zgled tudi tu vle~e!
Opozoril pa bi na {e en problem. To so mednarodne akcije. @al se dogaja, da so
udele`enci teh akcij tisti, ki si to lahko privo{~ijo, ne pa tisti, ki si to zaslu`ijo. Rodovi bi morali veliko bolj paziti, koga po{iljajo na take akcije. In pomagati tistim, ki
`elijo iti, si udele`bo zaslu`ijo s svojim delom v organizaciji, pa nimajo denarja. Za
jamboree na Nizozemskem je ZTS omogo~ila udele`bo po zni`ani ceni za enega iz
rodu. Podobno lahko pomagamo tudi v rodu. Predvsem pa bi morali udele`enci takih akcij tudi sami iskati sponzorje in donatorje.

"Solidarnost je vzajemnost, je resni~no partnerstvo, v
katerem se skozi sodelovanje izmenjuje pomo~ ter se
dopolnjujejo izku{nje in sposobnosti. Je ve~ kot dobrodelnost, ki je enostransko dajanje in prina{a le mirnej{o
vest. Solidarnost predpostavlja ustvarjalni duh izmenjave, medsebojno pomo~ in sodelovanje, dopolnjevanje
izku{enj in sposobnosti. Biti solidaren pomeni odklanjati
vdanost v usodo, nespremenljivost. Pomeni prispevati k
boju proti izklju~enosti z dejanji in dejavnostmi, ki so
pomembna in smiselna za otroke in mlade. Pomeni
delovati za ve~ pravi~nosti in enakih mo`nosti, stremeti k
vzgoji mladega dr`avljana, bodo~ega nosilca sprememb
v dru`bi, pomeni zavedanje skupnosti in medsebojne
povezanosti v pravem partnerstvu, kjer so vsi ljudje
polno in ne le delno vklju~eni" (iz Vzgojne izjave ZTS).

Mnenje tabornikov o ...
Se bo{ letos udele`il pripravljalnega tabora na
zlet leta 2002 v Tolminu?
me zanima, toda potrebujem ve~ informacij 42,1 %
ne bom sodeloval kot prostovoljno osebje
da

19,5 %

38,4 %

Vseh glasov: 159
julij-avgust

27

STROKOVNO

Igre
Igre
Igre
Igre
Igre
za telesni razvoj
Pugy

Igre za telesni razvoj so igre, ki jih najbolj pogosto sre~ujemo pri delu z mladimi,
saj se tudi npr. pri igrah za sprostitev posredno razvija ~ut in "posluh" za lastno
telo. Zato je toliko bolj pomembno, da te igre ne organiziramo zgolj zaradi zabave
ali zapolnitve ~asa, ampak jim namenimo ve~ pozornosti in upo{tevamo tudi
vzgojni pomen. Gre seveda za vzgojni odnos do zdravja, krepitve fizi~ne kondicije
telesa in zdravega na~ina `ivljenja. Otroci in mladostniki skozi igro spoznavajo
svoje telo, na~in delovanja posameznih delov in svoje fizi~ne sposobnosti. Vedno
pa se moramo zavedati, da moramo zahtevnost iger prilagoditi starosti.

Igre za telesni razvoj vklju~ujemo v
program prete`no na aktivnostih v naravi (pohod, taborjenje). ^e npr. odidemo na pohod, je treba `e pred pohodom
udele`ence opozoriti na pomen fizi~ne
kondicije. Poleg tega pa je pomembno
tudi razgibavanje, preden udele`encem
na hrbet nalo`imo 20-kilogramski nahrbtnik, in tudi med samim pohodom.
Na taborjenju je ena izmed pogostih oblik jutranje razgibavanje. Otroci in {e
bolj mladi ponavadi tega elementa programa ne jemljejo resno, ob predhodnem pogovoru pa verjetno ne bo nikogar, ki ne bi na~rtno razgibal tudi najmanj{e petne ali dlanske mi{ice.
^asovno so te igre kraj{e, najve~ nekaj minut, lahko pa jih kombiniramo
in s tem dose`emo ve~ ciljev te skupine
iger. Vodnik oz. vodja igre naj aktivno
sodeluje v vsaki igri. S svojim primerom
naj vzpodbuja ostale, ki se "skrivajo" v
ozadju. Igre ponavadi ne potrebujejo
priprave in posebnih pripomo~kov, pomembno je, da jih izvajamo na spro{-

28 revija Tabor

~en in zabaven na~in.

Baloni
Cilji iger za telesni
razvoj
- spoznavanje lastnih
fizi~nih sposobnosti in
pravilnega na~ina
obremenjevanja delov
telesa,
- koordinacija gibov in
prostorska orientacija,
- ogrevanje pred
{portnimi in drugimi
fizi~nimi aktivnostmi,
- graditev odnosa do
lastnega zdravja,
fizi~ne kondicije in
zdravega na~ina
`ivljenja (navajanje na
redno vadbo).

^lani skupine se razporedijo po prostoru tako, da imajo vsi dovolj prostora.
Predstavljajo si, da so baloni. Nenapihnjeni le`ijo na tleh in se potem za~nejo
po~asi polniti. Polnijo se dokler skoraj
ne poletijo. Ko so najbolj napihnjeni, se
za~nejo premikati po prostoru. Potem
se zopet za~nejo prazniti, dokler prazni
zopet ne oble`ijo v prostoru. Polnjenje
in praznjenje dva do trikrat ponovimo.
Igro lahko malce spremenimo in jo
uporabimo za "razdiranje" zbora. Vsi se
primejo v krog in simulirajo napihovanje balona, dokler se ta v trenutku ne
razpo~i z glasnim pokom.

[e nekaj iger
Klip-klop
Lov s pripomo~kom
Ma~ka in mi{
Voda iz vodnjaka

STROKOVNO

Internet
Internet
Internet
Internet
Po ideje za taborjenje…
bubi@rutka.net

Nekoliko pozno je `e, pa vendar ne
prepozno, da dopolnite in osve`ite
program va{ih rodovih taborjenj.
Tokrat bomo naredili pregled strani,
ki vam lahko pri tem pomagajo. Vse
povezave, ki jih je tokrat res veliko,
lahko najdete na enem mestu:
tabor.rutka.net/internet
Treh dokumentov res ne smete zgre{iti, vsi trije pa se nahajajo na Rutkinem gradivu:
Seminar za taborna vodstva 2001 - gradivo.rutka.net/dokumenti/dokument.php?ID=51
Dokument vsebuje vsa navodila, obrazce in namige, potrebne za izpeljavo uspe{nega taborjenja (NTDN, {ege in navade, tehni~na priprava, naloge vodstva, pravilnik, opomnik,
obrazci). To gradivo so prejeli udele`enci seminarja za taborna vodstva v Bohinju marca letos.
Kako pripraviti in izpeljati atraktivno taborjenje -gradivo.rutka.net/dokumenti/dokument.php?ID=52
Obse`na in celostna bro{ura bo ve~ kot le v pomo~ organizatorjem taborjenj. Poleg formalnega gradiva je najve~ja
vrednost tega dokumenta v njegovih prakti~nih napotkih,
podkrepljenimi s teorijo! Avtor gradiva je Jure Megli~ – Djuro
iz ZTO Kranj.

Posebej vas opozarjamo {e na www.macscouter.com
www.macscouter.com,
kjer se nahaja na tiso~e strani gradiva (taborni{ke igre, ske~i,
triki, pesmi, zgodbe, navodila za pripravo tabornih ve~erov).
Ve~ina priro~nikov na tej strani je na voljo v formatu, primernem za tiskanje.
Zanimiva ideja je tudi priprava posebne rodove pesmarice
– sploh pri rodovih, v katerih kultura petja ni na zavidljivem
nivoju. V tem primeru vam bo v pomo~ pesmarica.rutka.net
ka.net, kjer lahko najdete `e narejene pesmarice, primerne
za tisk.
Sicer pa ob vsem tem ne pozabite na klasi~ne priro~nike
gradivo.rutka.net/knjiznica/
(gradivo.rutka.net/knjiznica/
gradivo.rutka.net/knjiznica/), ki so na voljo v Zadrugi
ZTS. Med njimi je prav gotovo vredno prelistati novi priro~nik
Vozli in pionirski objekti in {e precej drugih, ~e ne kar vseh po
vrsti.

Letno rodovo taborjenje - gradivo.rutka.net/
dokumenti/dokument.php?ID=10
Kompleten bilten predstavlja pripravo taborovodje na redno letno rodovo taborjenje (RKJ, 1997 ob Kolpi). V njem najdete programe za vse vode, vse dru`ine, poleg tega pa {e razne
igre, pesmi in vsebine s podro~ja duhovnosti.
Ogromno idej boste na{li tudi v rubriki "gradivo" na
TABIS-u: tabis.rutka.net
tabis.rutka.net, kjer so {e posebej zanimive povezave namenjene tabornim ognjem, duhovnosti, ve{~inam, pionirstvu in pomorstvu (sea scouting).
julij-avgust

29

STROKOVNO

Potuha
Potuha
Taborova
potuha
Potuha
Gremo na taborjenje
Kljub temu, da nekateri neradi sli{ijo, da je taborjenje
vrhunec "sezone" in da nanj ~akajo vsi taborniki, je to do
neke mere res. Kaj ve~ lahko ponudimo M^-jem, kot
teden najzanimivej{ih po~itnic. Vendar se lahko dogodiv{~in `eljni taborniki kaj hitro prelevijo v nezadovoljne
"kljubovalce".

Dovolj dela in igre
Tudi na taborjenju moramo nadaljevati delo v vodu. Koli~ina dela je sicer
odvisna od prostora, kjer taborite, vendar izku{nje ka`ejo, da je nabiranje lesa

30 revija Tabor

za ve~erni ogenj za mlaj{e tabornike
eno izmed najbolj te`a{kih opravil, zato
moramo k motivaciji pristopiti z igro.
Tako lahko i{~emo najve~ji kos lesa, ki
nam ga v tabor pomagajo prinesti starej{i, pa najbolj suh material za gnezdo

in {e in {e. [tirim M^-jem lahko damo
{otorko, potem pa skupaj z njimi i{~emo manj{e veje, primerne za gnezdo ali
notranje sloje ognja. Za ve~jo motivacijo lahko obljubimo vo`njo s kanujem,
ali pa najbolj priden vod pri`ge ogenj

STROKOVNO
oziroma dviga zastavo naslednje jutro.
Kuhinja je tudi eden od prostorov,
kjer dela nikoli ne zmanjka. Lupljenje
krompirja – eno izmed najbolj "za`elenih" del v kuhinji –, razdeljevanje hrane in pomivanje posode se lahko iz
mu~nega opravila (ko koga doleti
vzgojna kazen) spremeni v spro{~eno
u`ivanje ob petju in {alah. Vsekakor se
mora vodnik delu pridru`iti, saj nih~e
ne dela rad, ~e nad njim bdi nekdo z rokami v `epih.

^as za zabavo
Vodov koti~ek, vsakodnevno sre~anje na posebnem prostoru, mora biti
~as zabave in sprostitve. Delo organizirajte tako, da bo del vsakodnevnega
opravljanja obveznosti na taborjenju in
ga ne opravljajte med sre~anjem.
Dober na~in za za~etek sre~anja
je vpra{anje, kak{no dobro
delo je kdo storil tisti
dan. Vedeti moramo, da bodo taborniki na
tabor-

jenju druga~ni kot na obi~ajnih vodovih sre~anjih, saj bodo
skupaj kar nekaj dni, ob dobrem vodnikovem delu pa bo vod
resni~no za~el delovati kot skupina dobrih prijateljev.
Za nasvet, katere igre so najprimernej{e, preglejte
stare Tabore, kjer so opisane spoznavne, motivacijske
in {e kak{ne igre. V prvih dneh so za bolj{e razumevanje – ~e vod ni isti, kot ste ga imeli med
letom – zelo uporabne igre za bolj{o skupinsko povezanost, ki krepijo skupinsko
pripadnost, medsebojno zaupanje in
bolj{e poznavanje.

julij-avgust

31

STROKOVNO

@VN
@VN
@VN
@VN
Rado Malnar

Najnujnej{a oprema
Nemalokdo si zastavi vpra{anje, kaj je najnujnej{a
oprema? Kaj imeti pri sebi, da bomo ob nepri~akovanih dogodkih ohraniili ~im ve~jo, ~e `e ne vso
funkcionalnost.
Seznama v smislu recepta ne poznam. Potrebno pa
bo raziskati vzroke, zakaj obstaja le kup bolj ali
manj uporabnih seznamov. Raziskujmo torej ~emu
tako!
Si predstavlja{, kaj potrebuje na{ izvrsten alpinist Toma` Humar za vzpon
na Vogar? Kaj bi se po tvojem mnenju
lahko zna{lo v nahrbtniku nekega razne`enega me{~ana?
Se strinja{, da pri drugem hitro ni
videti konca seznama. Obstaja pa mo`nost, da ga vsa ta oprema (tovor) pogosto celo onemogo~i.
Najlagodneje bi bilo hoditi v naravo, ~e bi z nami hodila {e dnevna soba.
Na vso `alost ali pa celo veselje tega {e
ne zna. Pravilo velja, da pogosteje ko
bo{ zahajal v naravo, z ve~ izku{enj bo{
imel in la`je bo{ ugotovil, kaj na izletu
res potrebuje{. Tvoje opreme bo ~edalje
manj in kar je najpomembnej{e – razvil bo{ ve{~ino, da tisto, kar ima{, uporabi{ na ~im ve~ na~inov.
V tem grmu torej ti~i zajec! Bi morda, tako za hec preizkusil svojo "spretnost" in nanizal kako in za kaj vse bi
uporabil prazno konzervo? ^e bo{ na{tel vsaj 20 mo`nosti, si na dobri poti,
sicer ne obupaj! Narava vabi, da odkrije{ {e nadaljnjih 30.
Konzerva je lahko glasbeni instrument, uporabi{ jo za kuhanje, pe~anje,
prenos ognja, signaliziranje, shranjeva-

32 revija Tabor

nje hrane, nabiranje – lovljenje vode. Z
njo lahko izdela{ pasti, "razku`i{" rano,
pomaga{ pri piku ~ebele, strga{ `ivila
(ribe`en), izdela{ okraske, ozna~i{ pot,
izdela{ orodje oz. oro`je, z njo me{a{ oz.
pripravi{ barve. Lahko pa tudi prena{a{
oz. shranjuje{ male `ivali, zanimive
rastline, nabira{ sade`e, preceja{ ~aj, z
njo zajema{ teko~ine, filtrira{ vodo, pi{e{ po deblu, nadomesti{ polomljene
zaponke na nahrbtniku, za{~iti{ deblo
(lesa) pred vplivi vode (zmrzal, pretirano mo~enje ...), re`e{ in vrta{, v njej
hrani{ v`igalice in jo uporabi{ za model
pri izdelavi sve~e ...
^isto brez opreme pa le ne gre. Ne
bodi preve~ koraj`en, ker bi ob nesre~i
zalo hitro veljal za neizku{enega in nepremi{ljenega. [e bolj kot mnenje
mno`ice bi te moralo skrbeti to, da brez
opreme ogro`a{ sebe in bli`nje.

Oprema za izhod v sili
Za bolj samozavesten korak na tvojih brezpotjih ti podajam nekaj nasvetov in predlog opreme za izhod v sili.
1. Najpomembnej{a je obleka in
obutev, le ta ti je pogosto prvo in edino

zato~i{~e. Nekaj o tem si preberi v lanskih Taborih {t. 1 in 2.
2. Izbira posebne opreme glede na
potrebe predvidene osnovne aktivnosti.
3. Oprema, ki naj bi bila vedno s teboj, pa da je le nikoli ne bi potreboval!
Za bolj{o predstavo bom sem ter tja navajal nekaj mo`nosti uporabe, sicer pa
naj bi se ve~ino idej porajalo v tvoji glavi:
• manj{i no`, lahko kar "{vicar", ki
zdru`uje {e prakti~ne pripomo~ke
kot so pinceta, {karjice ..., odtehta
lahko `e del opreme v prvi pomo~i,
• komplet prve pomo~i (PP), povoj
lahko nastane izvrstna vrv, gaza
cedilo, obli` zaplata na platnu,
sponka nadomesti odtrgan gumb,
{ivalna igla postane kirur{ko
orodje, lahko tudi trnek, v
kompletu ne smejo manjkati
razku`ilo za rane, mazilo proti
alergiji, puder v prahu, papirnati
robci, ki v hipu postanejo netivo, in
toaletni papir, ki je lahko obloga za
`ulje, filter ali pa si z njimi
preprosto obri{emo nos,
• vrvica, priporo~ljiva kar zobna
nitka (dostopna, majhna), iz

STROKOVNO

•
•

•
•

drobne vrvi lahko naredi{ debelej{o,
uporabi{ jo tudi za ribolov ali kot
mo~an sukanec,
astro folija in lepilni trak, ki ob
domi{ljiji zmoreta vse in {e ve~ kot
{otorka,
sol, za `ivljenje neprecenljiva in v
naravi te`ko nadomestljiva,
uporabni bosta tudi vre~ka ali dve
elektrolitov,
kuhinjska folija od 0,5 m2 za
kuhanje, signaliziranje,
oster no`i~ ali skalpel, zado{~a tudi

•
•
•
•
•
•
•

brivska britev, ki jo obvezno varno
spravi, lahko tudi v kuhinjsko
folijo,
pred vlago za{~itene v`igalice,
pove~evalno steklo,
hitro vnetljiva in dolgo gore~a
kocka (razni posebni pripravki ali
pa kar "hepo" kocka),
trnek ali dva,
razku`evalne tablete za vodo,
tablete proti bole~ini,
kondom (pa ne za tisto kar misli{ –
uporaben je predvsem za shranje-

vanje vode),

• zavoj~ek visoko energijske hrane,
• filter vre~ke ~aja, kocka instant
juhe ali pra{ek za energijske
napitke.
Seznam opreme seveda kar kli~e po
{irjenju, pa recimo dovolj! Pomembno
je, da lahko skrbno izbrano in lepo zlo`eno zgoraj na{teto opremo spravimo v
malo ve~ji `ep. To pa je tisto, kar v te`avah pogosto edino ostane.
julij-avgust

33

STROKOVNO

Orientacija
Orientacija
Orientacija
Orientacija
Bla`

Te~aj orientacije in topografije

Pred prihajajo~im te~ajem topografije in orientacije, ki vsako
leto poteka v Bohinju v okviru Gozdne {ole, sem se odlo~il, da
malo podrobneje opi{em ta te~aj. Predvsem z namenom, da
vzpodbudim vse tiste, ki jih to podro~je zanima, da se te~aja
udele`ijo, in prav tako rodove, da bi pogosteje po{iljali svoje
~lane na tovrstna izobra`evanja. ^e ne `e letos pa drugo leto.

Te~aj ima `e dolgo tradicijo. Veliko
nas je `e bilo na njem in ve~ina bo verjetno pritrdila, da so se ogromno nau~ili. Tudi ve~ina specialistov Orientacije
in topografije se je kalila na tem te~aju.
@e vsa leta poteka v poletnem obdobju
(po~itnice) v Bohinju. Tu vlada prava
taborni{ka atmosfera in tudi pogoji za
delo so ugodni.
Vsako leto ga obi{~e tja do 30 nadobudne`ev `eljnih znanja s tega podro~ja. Starostna omejitev te~ajnikov je 15
let, saj imajo {ele pri tej starosti dovolj
predznanja in sposobnosti, da se brez
te`av spopadejo z novimi znanji.
@e iz imena te~aja je razvidno, da se
tematika najprej deli na dve veji. Orientacijo in topografijo. Obe vedi, ~e ju lahko tako poimenujemo, sta sicer mo~no
povezani, a vendar po zna~aju razli~ni.
Kaj katera od obeh pomeni pa verjetno
veste.
Orientacija
Tudi tu, tako kot v {oli, znanje pridobivamo postopno, tako da se te~ajniki
najprej preizku{ajo na la`jih progah
potem pa na vse te`jih. Spoznajo orien-

34 revija Tabor

tacijo na razli~nih tipih kart in razli~nih terenih. Ponavadi za~nemo z orientacijo po terenu okrog same Gozdne {ole. ZTS je dala pred nekaj leti izdelati
posebno karto za orientacijski tek merila 1 : 5000, ki nam slu`i kot izvrsten pripomo~ek pri u~enju orientacije. Karto
do konca te~aja prebredemo po dolgem
in po~ez, saj nam dejstvo, da bivamo na
samem obmo~ju karte omogo~a, da
{tartamo na progo prakti~no kar iz svojega {otora. Zato to karto tudi najve~krat uporabimo.
Pri Centru {olskih in ob{olskih dejavnosti, ki je le kakih 15 minut oddaljen od Gozdne {ole imamo zopet {e eno
posebno karto za orientacijski tek merila 1 : 2500. Ta karta je premajhna za
kako resno orientacijo, je pa izvrsten
trening za pridobivanje ob~utka za razna merila kart. Orientacijo na tej karti
ponavadi zdru`imo z risanjem skice na
daljavo, ki jo pred tem ri{emo v bli`ini.
Krona orientacije na kartah za
orientacijski tek pa je prav gotovo tekmovanje "Bohinjski trikotnik", ki se ga
te~ajniki udele`ijo v sklopu te~aja. Tekmovanje poteka na orientacijski karti,

ki slovi kot "najte`ja" karta za orientacijski tek v Sloveniji. Te~ajniki se po
svoji volji odlo~ijo za eno od treh kategorij razli~nih te`avnosti. Tekmovanja
v najte`ji kategoriji se vsako leto udele`ijo tudi nekateri izmed najbolj{ih tekmovalcev, ki tekmujejo v slovenski
orientacijski ligi.
Lansko leto je ZTS izdala {e posebno
karto Bohinja z okolico, ki je izdelana v
skladu z DTK 25 (Dr`avna topografska
karta 1 : 25 000). Tu pa se te~ajniki
poizku{ajo v tisti pravi taborni{ki orientaciji. Proti koncu te~aja na tej karti izvedemo tudi celodnevno orientacijo, ki
je kot pravo taborni{ko tekmovanje z
vsemi pripadajo~imi nalogami. Na tej
karti izvedemo tudi no~no orientacijo,
tako da vsak spozna vso barvitost orientacije.
Topografija
Topograski del vklju~uje skoraj vse
teme, ki jih najdete v knjigi Orientacija
in topografija. Poleg tega pa se ve~ino
topografskih izdelkov izdela tudi v
praksi. Nekatere ve~krat. Skica terena,
kroki, skica reliefa, skica na daljavo pa

STROKOVNO
{e kaj se najde. Seveda ne gre tudi brez
teoreti~nih predavanj. Ta so nujna, ~e
`elimo razumeti elemente kart in znati
dobro in hitro vrisovati. Sicer pa se trudimo, da so predavanja zanimiva in
vklju~ujemo tudi aktualne novosti. GPS
naprimer. Tudi tega te~ajniki dobro
spoznajo in celo preizkusijo njegovo
uporabo.

Tempo te~aja je kar oster, vendar pa
je vse speljano na zabavo. Navsezadnje
smo tam, da se zabavamo. Kljub vsem
novim znanjem, ki jih je potrebno pridobiti, pa vedno ostane {e kaj prostega
~asa za zabavo in ostale taborni{ke aktivnosti (taborni ogenj, vo`nja s kanuji
itd.)

Te~ajniki vsako leto odidejo s te~aja
zadovoljni, saj vedo, da so se ogromno
nau~ili, kar bodo lahko koristno uporabili tako na tekmovanjih kot tudi v
vsakdanjem `ivljenju. Poleg tega pa
spoznajo ogromno novih prijateljev z
vseh koncev Slovenije.
Vabim vas torej na te~aj orientacije
in topografije v Bohinj.

Taborni{ki pozdrav!

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: __________________________________
ROD:
___________________________________________
ULICA:
__________________________________________
PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ___________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
julij-avgust

35

STROKOVNO

Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Zakaj Sonce ni v zenitu vedno to~no opoldne?
Primo`

Bravo ! Vesel sem, da so med vami tudi fantje, ki se poglobijo v
{tevilke, ki so napisane tam nekje v levem spodnjem kotu strani. Res
da bi lahko pri{lo tudi do napake – saj veste, dandanes se ra~unalniki
vse bolj motijo (ali pa tisti, ki tipkamo po njih), vendar ugotovitev je
prava in ~isto na mestu – Sonce ni vedno najvi{je na nebu to~no
opoldne ! Trenutek, ko je Sonce najvi{je na nebu, imenujemo v astronomiji "kulminacija". "Zenit" je namre~ To~ka, ki se nahaja najvi{je na
nebu (to~no nad na{o glavo), nikoli pa nikjer v Sloveniji Sonce ne
dose`e te to~ke.

ZNANE_IZJAVE
^e bi nezemeljska inteligentna bitja odkrila Zemljo,
bi mislila, da se ljudje kar
naprej veselimo in u`ivamo
v raju polnem cvetlic in
`ivljenja ...

Prvi razlog, ki ga ni potrebno posebej poudarjati, je ta, da ljudje vsako leto premikamo urine kazalce poleti za eno uro naprej. Za to "~udno obna{anje ljudi" seveda Sonce ne ve in zato kulminira naprej po svoji stari uri. To pa pomeni, da poleti
na{e ure ka`ejo pribli`no 13h, ko je Sonce najvi{je.
Poleg tega pa prihaja tudi do odstopanj "son~ne kulminacije" od "son~nega
poldneva", ~e ju lahko tako imenujem. Na ~as in vi{ino kulminacije ter trenutke
vzhodov in zahodov Sonca vplivajo geografska {irina in dol`ina, nadmorska vi{ina
ter obdobje, v katerem opazujemo.
Ljudje smo razdelili Zemljo na 24 poldnevni{kih pasov, podobno kot pomaran~o lahko razdelimo na krhlje. Na obmo~ju vsakega takega "krhlja" ka`e ura enako,
Sonce pa ni v najvi{ji legi nad vsemi to~kami istega "krhlja" isto~asno, ker je med
vzhodnim in zahodnim robom krhlja ena ura razlike ali 15 stopinj (360/24). V Sloveniji uporabljamo srednjeevropski ~as (to je ~as na 15°00'E ali UT+1h). Razlika v
geografski {irini med najbolj vzhodnim in najbolj zahodnim krajem v Sloveniji je

LUNINE_MENE
Polna luna
Zadnji krajec
Mlaj
Prvi krajec
Polna luna
Zadnji krajec
Mlaj
36 revija Tabor

5. 7. 2001
13. 7. 2001
20. 7. 2001
27. 7. 2001
4. 8. 2001
12. 8. 2001
19. 8. 2001

ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob

17:05
20:48
21:46
12:10
7:57
9:56
4:56

Prvi krajec
Polna luna
Zadnji krajec

25. 8. 2001
2. 9. 2001
10. 9. 2001

ob
ob
ob

21:56
23:45
21:01

Popolni lunin mrk bo 5. julija ob 16:58,
vendar bo takrat pri nas {e dan in Lune {e ne
bo nad obzorjem.

STROKOVNO

Astronomija
Astronomija
Astronomija
pribli`no 3 stopinje, kar znese pribli`no 12 minut. Trenutki
vzhodov in zahodov Sonca, ki jih navajamo v Taboru, veljajo
za Ljubljano (46°03'N, 14°31'E, 300 m nadmorske vi{ine) in
torej za noben kraj v Sloveniji ne odstopajo za ve~ kot +- 6
minut. Za trenutek vzhoda/zahoda Sonca velja dotik sredi{~a
son~eve ploskve z idealnim obzorjem – brez hribov.
Zdaj pa tisto: zakaj ni Sonce vsak dan ob isti uri najvi{je
na nebu. Samo v srednjem veku so verjeli (pa {e to komaj – z
nekaj `rtvami na grmadah), da Zemlja kro`i okoli Sonca po
kro`nici. Seveda danes vemo, da je to elipsa, v katere enem gori{~u sveti Sonce (Prvi Keplerjev zakon). Zemlja se giblje, ko je
bli`je Soncu (za~etek januarja) hitreje, kot ko je bolj oddaljena (obna{a se po drugem Keplerjevem zakonu – plo{~ina, ki
jo opi{e daljica med Soncem in Zemljo na elipsi je v enakem
~asovnem obdobju vedno enaka). Zemlja se zavrti okoli svoje
osi v 24 urah. Vendar pa hkrati v enem dnevu prepotuje tudi
del~ek poti okoli Sonca. Tako Sonca z Zemlje ne gledamo ve~
v isti smeri glede na zvezde, kot prej{nji dan. Pravimo, da se je
Sonce navidezno premaknilo glede na zvezde (spomnimo se
zodiakalnih znamenj – 30 dni = 30 stopinj = eno zodiakalno
znamenje). Torej se zaradi neenakomernega gibanja Zemlje
okoli Sonca (Keplerjevi zakoni), Sonce navidezno ne premakne vsak dan za natanko enak kot. To pa pomeni, da ne more
biti vsak dan natanko v istem trenutku najvi{je na nebu. Ta
razlika varira skozi celo leto za maksimalno +/- 15 minut.
Tako v Ljubljani Sonce kulminira 10. februarja ob 12:16, 1.
novembra pa ob 11:46.
Najbolje je pojav opazen v ~asu okoli 21. decembra, ko se
Sonce nahaja na zimskem obratniku, ko je najkraj{i dan in
najdalj{a no~ – in vendar se zjutraj {e v za~etku januarja vse
pozneje dani, ravno nasprotno pa je zve~er, ko je `e od sredine
decembra vse dlje svetlo.
Pa lep pozdrav na "zahod" in hvala za vpra{anje !

Zemljepisne {irine in dol`ine v Sloveniji

Ker se Zemlja okoli Sonca giblje po elipti~ni tirnici in ne po kro`nici, zaradi
Keplerjevih zakonov hitrost gibanja Zemlje okoli Sonca ni konstantna, torej
tudi kot Dj med dvema zaporednima dnevoma skozi leto ni enak ampak se
zvezno spreminja. Zato pride do odstopanja kulminacije Sonca od poldneva
skozi vse leto za najve~ +- 15 minut)

VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA
1. 7.
15. 7.
1. 8.
15. 8.
1. 9.
15. 9.

Vzhod: 5:15
Vzhod: 5:26
Vzhod: 5:44
Vzhod: 6:01
Vzhod: 6:22
Vzhod: 6:40

Zahod: 20:57
Zahod: 20:50
Zahod: 20:32
Zahod: 20:11
Zahod: 19:41
Zahod: 19:14
julij-avgust

37

STROKOVNO

Narava
Narava
Narava
Narava
Pugy

Rod Louisa Adami~a
Podro~je delovanje:Grosuplje, [marje-Sap, Muljava, Ivan~na Gorica, [entvid pri
Sti~ni
Leto ustanovitve:1973
[tevilo aktivnih ~lanov:110
Struktura rodu: 5 vodov M^, 4 vodi GG, klub PP
Najbolj zagrizen ~lan: Franci Vidmar – Nane (je blagajnik, gospodar rodu in potencialni na~elnik kluba gr~), Trubarjeva 14, 1290 Grosuplje, 01/7872-407.
Rod se imenuje po pisatelju Louisu Adami~u; rojen leta 1898 v Prapro~ah pri Grosupljem, pozneje je `ivel in ustvarjal v ZDA, kjer so ga kasneje zaradi njegovih nazorov ubili; njegov najbolj poznan roman je Orel in korenine.

38 revija Tabor

Kosobrin
Kosobrin
Kosobrin
Kosobrin
Studen~ni jeti~nik

STROKOVNO

(Veronica beccabunga L.)

operemo in pustimo, da se odcede.
Sladko in kislo smetano ter limonin sok in za~imbe zme{amo in zlijemo na liste studen~nega jeti~nika.

Studen~ni jeti~nik je v vodi ali na drugih mokrih ali vla`nih prostorih rasto~a, do 50 cm visoka trajna zelika z okroglim steblom. Ozko napiljeni, jaj~asti ali {iroko elipti~ni listi
so goli. Azurno modri cvetovi so v po{evno stoje~ih cvetnih
grozdih. Cveti od marca do julija. Raste po vsej Evropi in tudi
po vsej Sloveniji na vla`nih rasti{~ih, v potokih, studencih ter
v vodnih jarkih predvsem tam, kjer je voda ~ista.

Skuta z studen~nim jeti~nikom
Potrebujemo: 25 dag skute, 10 dag studen~nega jeti~nika,
5 `lic olivnega olja, sol, poper.
Priprava: Studen~ni jeti~nik preberemo, operemo, pustimo, da se odcedi in na drobno nare`emo. Ume{amo v skuto z
olivnim oljem, dodamo sol in poper po okusu.

U~inkovine
Gren~ine, ~reslovine, eteri~no olje, nekaj ma{~ob, sladkor.
Uporaba
Pomaga pri odvajanju ledvi~nega peska in majhnih ledvi~nih kamnov, plju~nih boleznih, krvavitvi iz dlesni, odvaja
vodo, ~isti kri. Pripravimo ga kot skuto, solato ...

Juha
Potrebujemo: 50 dag krompirja, 4 pesti narezanih listov
studen~nega jeti~nika, ju{no kocko, 2 `lici kisle smetane, sol
po okusu.
Priprava: Narezane liste studen~nega jeti~nika skuhamo
skupaj z o~i{~enim in narezanim krompirjem, dodamo ju{no
kocko in sol po okusu. Na koncu ume{amo {e dve `lici kisle
smetane.

Recepti
^aj
Eno polno ~ajno `li~ko suhe droge prelijemo s 1/4 litra
vrele vode in pustimo stati 10 minut. Precedimo in pijemo 3
krat na dan za ~i{~enje ledvic in mehurja. Vedno pripravimo
sve`i ~aj.
Solata I.
V solato zme{amo 1 pest mladih listov ~rnega bezga, 1
pest br{ljanaste grenkuljice, 3 pesti listov regrata, 3 pesti zeli
studen~nega jeti~nika, 2 pesti vodne kre{e, ~esen po okusu,
sol, olje in jabol~ni kis, dobro preme{amo. Solato uporabljamo za spomladansko ~i{~enje telesa.
Solata II
Potrebujemo: 10 dag listov studen~nega jeti~nika, 1 `li~ko sladke in kisle smetane, 1 `li~ko limoninega soka, sol in
poper.
Priprava: liste studen~nega jeti~nika skrbno preberemo,
julij-avgust

39

Mednarodne
Mednarodne
Mednarodne
strani
Mednarodne

STROKOVNO

Tale Tabor najbr` berete nekje pod vro~im poletnim soncem, na taboru ali kje drugje na po~itnicah. Prav prijetno
vam je, takole brez skrbi in si mislite: "Kako bi bilo fino, ~e
bi tole lahko trajalo malo dlje! Zakaj pri nas ni vedno tako
lepo toplo?" Na pomo~ vam prihajajo afri{ki taborniki, ki
decembra posebej za nas, zmrzljivce, organizirajo dva
odli~na mednarodna tabora. Predstavljam pa vam {e na{e
gostitelje na Evropski skavtski konferenci – ~e{ke skavte.
Dolgo, vro~e poletje vam `eli

Nina

Na va{o `eljo se lahko med taborom udele`ite Incwale za leto
2001. Ker je decembra v Swazilandu poletje, vam organizatorji priporo~ajo lahka obla~ila, skavtski klobuk proti pripekajo~emu soncu in de`ni pla{~, hkrati pa vam zagotavljajo,
da je blizu tabora tudi bazen. ^e `elite izvedeti ve~ o Swaziwww.swaziplace.com, za sam tabor pa pi{ite
landu, obi{~ite www.swaziplace.com
mailfly.com
organizatorjem na swascamp2001
swascamp2001@mailfly.com
mailfly.com.
4. Swascamp 2001
V U-techu, pokrajina Big Bend v Kraljevini Swaziland,
bodo med 12. in 17. decembrom gostili tabornike, stare od 10
do 18 let, starej{i pa bodo pomagali kot ~lani mednarodnega
osebja. Za 120 USD vam nudijo izlete, obiske zanimivih krajev, jahanje, lokostrelstvo, ustvarjanje z usnjem in barvami.
Tema tabora je sodelovanje med taborniki. In zakaj bi {li v
Swaziland? Swaziland je zanimiva dr`ava na jugu Afrike, ki ji
vlada kralj Mswati III. In ~e verjamete ali ne, ta kraljevina je
celo manj{a od Slovenije, meri namre~ natanko 17.363 km2.
Njegovi bli`nji sosedi so Mozambik, Ju`na Afrika, Botswana in
Lesotho. Swazilandu pravijo tudi afri{ka [vica. Imajo {e kopico nenavadnih obi~ajev: kralja izbere Kraljevi svet, izbranec
pa mora biti samski! Dekleta seveda pravice do prestola nimajo, lahko vladajo le kot regentke, dokler mladoletni kralj ne
odraste. Najbolj znan ritual je Incwala ("prvo sadje"), katerega natan~en datum dolo~ijo astrologi. Ponavadi je to decembra ali januarja. Po tradiciji je v Swazilandu prepovedano jesti sadje in zelenjavo tiste sezone, dokler je ne poizkusi kralj.

40 revija Tabor

Ju`noafri{ki dr`avni jamboree 2001 Sivul'indlela
Od 10. do 19. decembra se boste lahko greli pod vro~im
ju`noafri{kim soncem v Vaal Dam, v pokrajini Gauteng. Tja
vabijo kot udele`ence vse tabornike, stare med 14 in 18 let,
starej{e pa kot ~lane mednarodnega osebja. Moto tabora je Sivul'indlela, kar pomeni "Na{li bomo pot." Za pri~akovanih
2000 udele`encev pripravljajo {tevilne aktivnosti, med najbolj zanimivimi pa so tradicionalni na~ini kuhanja, naravovarstvo, {tevilne vodne aktivnosti (vo`nja s kanuji, rafting, jadranje ...) in aktivnosti v zraku! Z ju`noafri{kimi taborniki se
boste sporazumevali v angle{~ini, ki bo tudi uradni jezik tabora. Za 200 USD (osebje 120 USD) dobite hrano, prostor in
aktivnosti. Na voljo vam je tudi home hospitality. Zadnji rok
za pla~ilo tabornine je 31. oktober. Za ve~ informacij obi{~ite
njihovo doma~o stran na sanjamb.scouting.org.za
sanjamb.scouting.org.za.

e strani
strani
strani
JUNÁK
Svaz skautu a skautek Ceské republiky
Junák je Zveza tabornikov Republike ^e{ke, ki je s 55.000
~lanicami in ~lani najve~ja mladinska prostovoljna organizacija na ^e{kem. So ~lani vseh ve~jih mednarodnih skavtskih organizacij WOSM, WAGGS in International Scouts and
Guides Fellowship (ISGF). Njihov simbol je skavtska lilija, na
kateri je narisana glava psa, simbol zvestobe in svobode.
^e{ki skavti so {e posebej ponosni na svoje tabore, s katerimi sku{ajo otrokom predstaviti alternativo dana{nji potro{ni{ki dru`bi. Ti tabori so dalj{i kot pri nas, saj ponavadi trajajo cele poletne po~itnice. Zato uporabljajo posebne udobnej{e {otore, imenovane Podsada, ki imajo lesene pode in stranice.
Tudi njihov sistem izobra`evanja in organiziranost v skupine sta zelo podobna na{emu. Junákova najmlaj{a starostna
skupina so vol~i~i in kresni~ke (do 10 let). Ime kresni~ke je
vzeto iz otro{ke knjige o kresni~kah, ki ljudem prina{ajo lu~
in jim ka`ejo pot. Pri vodnih tabornikih jim re~ejo `abice.
Skavti in skavtinje (10 do 15 let) so naj{tevil~nej{a skupina.
Povezujejo se v vode, osvajajo ve{~ine in znanja in hodijo po
svoji Poti. Popotnice in popotniki (16 do 26 let) so `e zrelej{i,
pogosto so vodniki, potujejo po svetu in se preizku{ajo v razli~nih vlogah. Vodniki in vodje so posebna skupina. Za sabo
imajo zahtevno izobrazbo s podro~ij vodenja izletov in skupin. Old skavti in skavtinje so precej {tevilna skupina (16.000
jih je), {tevilni so prav s pomo~jo skavtskih idealov in prijateljstva pre`iveli pomanjkanje svobode med drugo svetovno
vojno in komunisti~nim re`imom po njej. Posebnost ~e{kih
skavtov so tudi dru`inski taborniki, ki imajo poseben program. Poleg navadnih tabornikov na ^e{kem poznajo {e vodne tabornike. Ti se vozijo po rekah in jezerih in predstavljajo
poseben izziv za mlade.

STROKOVNO

^e{ki kroji so po barvi podobni na{im, vse starostne skupine nosijo enake kroje, razlikujejo se le po barvi rutke. Vol~i~i in kresni~ke imajo rumene rutke, ostali rjave, in{truktorji
pa sive. Vodni taborniki imajo temnomodre kroje in svetlomodre rutke.
Poleg taborov organizirajo ~e{ki skavti tudi druge aktivnosti - Navigamus, vodni jamboree, Fenix, sre~anje skavtov iz
Srednje in Vzhodne Evrope, organizirajo pa tudi dobrodelne
akcije, kot so Dan ro`, v sodelovanju z Ligo proti raku, in Kapljica krvi, osve{~anje o pomembnosti krvodajalstva.
Te zanima {e kaj ve~ o ~e{kih skavtih? Obi{~i jih na
www.scout.cz.
www.scout.cz

Prisega ~e{kih skavtov je podobna
na{i, gre pa takole:
Pri svoji ~asti obljubljam, da se
bom trudil:
- zvesto in vedno slu`iti najvi{ji
resnici in ljubezni,
- izpolniti vse svoje dol`nosti in
upo{tevati skavtske zakone,
- biti pripravljen pomagati svoji
dr`avi in svojim sosedom z du{o in
telesom.
Po `elji lahko prisegi dodajo tudi:
"Naj mi Bog pri tem pomaga."

julij-avgust

41

Popotovanj
a
Popotovanj
Popotovanjaa

RAZVEDRILO

Popotovanja

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Bali

Bali je zadnjih ducat let turisti~na meka. Ju`ni del
otoka, kjer je mednarodno letali{~e in na kilometre
pe{~enih pla`, je dobesedno okupiran z Avstralci in
Japonci pa tudi Evropejcev ne manjka. Pravzaprav
je redno in pogosto obiskan tudi s strani Slovencev.

Ve~ina turistov se zgrne na nekaj
kvadratnih kilometrih pla`, hotelov, restavracij, trgovin in trgov, ki sli{ijo na
ime Kuta. Od ranega jutra pa tja do naslednjega ranega jutra poteka na ulicah
zabitih s prometom in pla`ah natrpanih s turisti in prodajalci oster boj za
vsako rupijo ali dolar, ki utegne pasti iz
`epov bogatih. Prodajalci so se izurili v
prepoznavanju sve`ih turistov. Ti so namre~ njihov lahek plen, saj {e ne poznajo pravih cen. Tako za nasi goreng –
pope~en ri` z zelenjavo lahko pla~ajo
tudi do 40-krat vi{jo ceno, kot jo bodo z
malo uspeha pri barantanju dosegli v
naslednjih dneh. Barantanje je tu namre~ obvezno. Tudi neizku{eni ceno

42 revija Tabor

lahko in morajo zni`ati, "profesionalci" pa dobijo tudi 50-60 odstotne popuste.
Ponudba obsega vse: od ro~nih ur
in parfumov do umetni{kih slik in pohi{tva, vklju~no s pestro izbiro mamil,
ki ti jih v Kuti v no~nih urah sku{ajo
prodati na vsakem vogalu. [e najve~
dobi~ka od vsega imajo zasebne po{tne
agencije, ki se du{ijo v obilici paketov
namenjenih na vse konce sveta.
Seveda tudi usluge na zaostajajo,
saj vas lahko zmasirajo, sen~ijo, ljubijo
ali vozijo za tako majhne denarce, da se
premnogi zahodnjaki zaradi tega `e kar
nesramno spozabljajo. Zaradi gospodarske krize, ki je `e nekaj let prisotna v

tem delu sveta, so cene {e veliko ni`je
kot bi bile `e tako ali tako.
Vendar vsemu navkljub ljudi vajenih preprostega `ivljenja in celodnevnega dela na poljih to ne spremeni, da
ne bi z mimoido~imi delili nasmehov
ter veselih, glasnih pozdravov. Ampak
za vse to se mora{ malo potruditi in se
odpeljati iz Kute v kak{no izmed okoli{kih vasic ali pa odtavati na sprehod med
ri`evimi terasami. Te pa so le ob obali,
kjer je ni`ina. Otok je namre~ vulkanskega izvora, zato je notranjost gorata
in dose`e tudi 3000 metrov nadmorske
vi{ine. Ri`eve terase z vi{ino zamenjajo
nasadi cimeta, vanilje, nageljnovih
`bic, mu{katnega ore{~ka, kave in kakava, popra, jane`a in {e kake od eksoti~nih, meni nepoznanih za~imb.
Tu ljudje od turizma nimajo prav
veliko in se ti zato lahko veliko bolj iskreno in spro{~eno posvetijo. Pri pohajanju je zelo uporabno poznati izraz:
"D`alan, d`alan!", ki je univerzalen odgovor na kakr{nokoli za~etno vpra{anje. Mimogrede se znajde{ v pogovoru z
doma~ini in ~e se ne prika`e kak nadobuden mladeni~ ali mladenka, ki se v
{oli u~i angle{ko, kaj hitro vsi skupaj
preidete na univerzalen jezik rok in nasme{kov.

RAZVEDRILO

Balijci so globoko verni in pre`eti z vero sku{ajo z daritvami, {tevilnimi obredi in spodobnim `ivljenjem dose~i bolj{i
vstop v novo `ivljenje. Daritve so postavljene povsod; celo na
cestnih kri`i{~ih in ob robu ri`evih polj za bolj{o letino. Radi
imajo goste in zato se z malo sre~e lahko hitro znajde{ sredi
obrednega dogajanja. To se je nekajkrat zgodilo tudi nama.
Enkrat sva bila na pogrebu – kremaciji pokojnika. Zaradi
velikih stro{kov povezanih z obredom, pokojnika dru`ina
obi~ajno za~asno pokoplje in ko zbere dovolj sredstev (v~asih
je to {ele ~ez nekaj let), priredi obred. In tujci so ve~ kot dobrodo{li. Njihova vloga je izjemno pomembna. Na poti od hi{e do kremacijskega prostora pokojnika spremljajo tudi zli
duhovi, ki bi ga radi le zmedli in mu prepre~ili, da bi na{el
pravo pot. Tujci pa, ker se seveda ne znajo primerno vesti, s
svojim obna{anjem te duhove lahko zmedejo in tako je ve~ja
verjetnost, da bo pokojnikova du{a brez te`av na{la pot tja,
kamor je pa~ namenjena.
Drugi~ pa sva bila pri zrelostnem obredu, ki se izvaja ob
prestopu iz mladostnega v odraslo obdobje. Zbere se o`je in
daljno sorodstvo, sosedje in pomembni gostje, duhovniki,
sveti mo`je pa {e kak{en vra~ in zdravilec. @e zjutraj za~nejo z
obredi ~i{~enja kandidatov, opravljajo se zahtevne molitve,
na templje se polagajo {tevilne bogate daritve, za zabavo gostov pa medtem skrbi gamelan orkester in pa lutkarji s sen~nimi lutkami, wayang kulit imenovani. Zgodaj popoldan je
`e vse pripravljeno na zaklju~no dejanje. V~asih so prestop v
odraslo dobo zaznamovali tako, da so fantom in dekletom izbili zgornja sekalca, danes pa ju duhovnik s posebno pilico le
malo pobrusi. [ele po tem je na vrsti slavje.

julij-avgust

43

Trenutki
Trenutki
Trenutki

RAZVEDRILO

Trenutki

Pa smo jih do~akali! Dolge vro~e dneve, ugodne ve~erne vetrove, cveto~e
travnike, dolge po~itnice! ... @elim vam, da bi do iz~rpanosti u`ili ta ~as, da bi
na{li trenutke za pogovor s samim seboj, da bi posadili vse radosti, jih zalivali
vsak dan sproti in {e dolgo potem. Prijetnih vznemirjenj vsak dan!
Biti zadovoljen je dol`nost, edina bo`ja zapoved, v katero verjamem. (Tomo
Kri`nar)
^e ~uti{, da bi nekaj moral storiti in da bi bil za to sposoben, potem je bistveno, da to tudi poskusi{ storiti. Ne pa da se prepusti{ svojevrstni lenobi, lagodnosti in ne sledi{ svojemu notranjemu vzgibu ali – bi lahko malo oguljeno
rekli – poslanstvu. To je neka vrsta etike in odgovornosti do sebe. (Pavle
Kozjek)
Nikoli ne spra{uj za pot tiste, ki pot poznajo, ker se potem ne bo{ nikoli mogel
izgubiti.
Sprijazniti se moramo tudi s tem, da imamo "neustvarjalne" trenutke. Bolj
iskreno ko to sprejmemo, hitreje bodo ti trenutki minili. Treba je imeti dovolj
poguma, da se ustavimo, da se po~utimo prazne in malodu{ne. (Etty Hillesum)
In ~e prav ni~esar ne ustvarjate, potem morda ustvarjate sebe. (Carl Jung)
^e bi res vedeli, kdaj smo sre~ni, bi mogo~e vedeli, kaj v `ivljenju potrebujemo. (Joanna Field)
Le dva na~ina sta, da `ivite svoje `ivljenje. Eden je ta, da ni~ ni ~ude`. Drugi
pa je ta, da je vse ~ude`. (Albert Einstein)
Tragi~na ironija `ivljenja je, da pogosto dose`emo uspeh ali finan~no neodvisnost takrat, ko je razlog, zaradi katerega smo si za to prizadevali, `e minil. (Ellen Glasgow)
Ob vsaki izku{nji, ko se resni~no ustavite in se soo~ite s strahom, pridobivate
mo~, pogum in samozavest ... Storiti morate prav tisto, ~esar ne morete storiti. (Eleanor Roosevelt)
Lrga

44 revija Tabor

Je`kov
KotI~ek
Je`kov
Je`kovKotI~ek
KotI~ek

RAZVEDRILO

Je`kov koti~ek

Najve~ji princ

Morda veste kak{na je boa, ki je ravnokar po`rla slona?
Pravite, da bi jo zagotovo prepoznali, ~e vam bi jo kdo
naslikal. Kdo ve? Morda pa ste `e preve~ odrasli in bi se
raje pogovarjali o brid`u, golfu, o politiki in kravatah. To
je namre~ sila pomembno.

Mali princ je knjiga, ki vam je – bom iskren - pravzaprav
sploh ne bi `elel predstaviti. Prvi~ zato, ker vas z vsako napisano besedico izdatno oropam bogastva lastne interpretacije ob
vsakokratnem branju. In drugi~, ker je to knjiga, o kateri bi
vsaki~, ko jo preberem, sam napisal ~isto nekaj drugega.
Nehvale`no, kajne?
Antoine de Saint-Exupéry
Saint-Exupéry, stvarnik velikega Malega
princa
princa, se je rodil, ko se 20. stoletje ni {e niti dodobra pri~elo.
Ko je zapustil rojstni Lyon, ga je pot vodila v vojsko, kjer se je
za~ela njegova pilotska kariera. Letalska nesre~a – njegovo
letalo se je zru{ilo v libijski pu{~avi – mu je utrnila nekaj misli, ki jih je pozneje zapisal.
Je `e res, da je med mnogimi deli, ki so pri{la izpod peresa
tega francoskega pisatelja, Mali princ njegovo najbolj prisr~no delo. Majhen de~ek, pri{lek s svojega daljnega planetoida,
{ele v pilotu v pu{~avi najde prijatelja. Preprost, radoveden in
nepokvarjen nam `eli v preprosti zgodbici odpreti o~i za lepoto, dobroto in malenkosti, ki se skrivajo okoli nas. A vsega tega
ne vidimo, ker nas slepijo lastne strasti in napake. Zato smo si
drug od drugega bolj oddaljeni kot zvezde.
In nazadnje {e kratek odlomek. Tokrat ne tisti o "gledanju
s srcem" in ~love{ki ljubezni, ki ga morda recitirate `e na pamet. Prisluhnite, kaj lisica pravi o Malem princu.
"Kajpak," je rekla lisica. "Za zdaj si zame samo majhen
de~ek, ~isto tak kot sto tiso~ drugih majhnih de~kov. In jaz te
ne potrebujem. In ti mene {e manj. Zate sem samo lisica med
sto tiso~ drugimi lisicami. ^e pa me udoma~i{, bova drug drugega potrebovala. Ti bo{ zame edini na svetu. Jaz bom zate
edina na svetu."
[e ocena: ~ista desetka! Saj veste, odrasli imajo {tevilke
radi.

Je` svetuje, vi preberete: Antoine de
Saint-Exupéry, Mali princ

julij-avgust

45

Zeznanjem
doodgovora
odgovora
znanj
e
m
do
ZZZznanj
m
do
odgovora
znanjem do odgovora

RAZVEDRILO

2

5

3

2

4

6

7

8

6

5

4

9

2

10

5

11

9

12

13

STRIC _VOLK
Praznovanje 50-letnice taborni{ke organizacije
je bil res velik dogodek – tako pomemben, da ga je
bilo treba na ogled postaviti vsej slovenski dru`bi.
In kot se za take dogodke verjetno spodobi, se je
taborni{ka dru{~ina skupaj s predsednikom in
drugimi pomembnimi veljaki iz varnega objema
narave preselila kar v Cankarjev dom. Kot zagrizen ~lan zelene bratov{~ine sem tudi jaz prejel
vabilo in se udele`il slavnostne akademije. Ker v
vsem svojem `ivljenju {e nisem bil v tem hramu
kulturnega dogajanja, sem se po~util zelo pomembnega. V dru`bi bratov in sester so iz mene vrela
~ustva in tudi zadovoljstvo in razposajenosti nisem mogel skrivati. Akademija se je za~ela in po
prvi to~ki smo pozdravili nastopajo~e – eni z
gromkim ploskanjem, ve~ina z mrmranjem. Ja,
pri tabornikih pa namesto aplavza mrmramo.
Program je {el naprej in aplavza ni bilo ve~ – jaz
pa se nekako nisem mogel sprijazniti s tem. Namesto mrmranja bi raje ploskal, kri~al in prepeval
od veselja in mladostne razposajenosti. Tako pa
sem zadu{il svoja ~ustva in se sprijaznil s tihim in
ne`nim mmmmmmm. Tistim, ki ga do`ivim v vsej
njegovi simboliki so`itja z naravo; {e posebej ko
nas ob tabornem ognju sprejme v svoje naro~je.
Ampak "{morn" je bil pa zakon.

46 revija Tabor

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana s prijetnim poletnim do`ivetjem.
1. Kdo je bil prvi govornik na slavnostni akademiji? V – stare{ina Mitja Lamut, [ – ljubljanska `upanja Vika Poto~nik, U –
predsednik Milan Ku~an.
2. Kak{en status nam je podelila ministrica Lucija ^ok? P –
prijaznega dru{tva, E – dru{tva, ki deluje v javnem interesu, H –
koristnega dru{tva.
3. Kaj tipi~no taborni{kega so jedli v Cankarjevem domu? ^ –
"{morn", [ – mehi{ke zavitke, V – ~evap~i~e.
4. Kje so zajtrkovali mariborski taborniki? M – na Pohorju, N
– na Mestnem trgu, R – na Tojzlu.
5. Muzej narodne osvoboditve je pripravil razstavo: D – o gozdovih, O – s taborni{ko tematiko, G – o industrializaciji podalpskih pokrajin.
6. Rod Veseli veter bo naslednje leto star: S – 40 let, E – 30 let,
B – 50 let.
7. Letos se je prvi~ odvijalo tekmovanje: T – [kalsta liga, ka te
briga , U – Jezersko zmajevanje, O – Z glavo ... v drevo.
8. Koliko tabornikov je bilo na posvetu KOVK-a? A – {tirje, I –
{est, P – osem.
9. Katera od na{tetih iger ni sprostitvena? S – Potres, N – Natezalnica, ^ – Marsov~ki.
10. Glasilo [~uka ima na naslovnici: E – Valentina Vodnika, V
– Milka Okorna, M – Franceta Pre{erna.
11. Vodnik mora za svoj vod: P – priskrbeti ogromno denarja,
G – imeti ~as, V – napisati knjigo.
12. Kaj lahko po Kosobrinovem receptu skuhamo iz dobre misli? J – `ele, K – `elatino, C – `elatinovico.
13. Taborniki katere dr`ave se borijo proti pedofiliji? B – Argentine, U – Brazilije, N – Bolivije.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 4/2001:

VOZLI IN PIONIRSKI OBJEKTI
NAGRADNI KUPON [TEVILKA 7-8

1

Re{itve so: ______________________________________
________________________________________________
________________________________________________
________________________________________________
Re{evalec: ______________________________________
________________________________________________
________________________________________________

Nagradna
kri`anka
Nagradna
Nagradna
kri`anka
kri`anka
Nagradna kri`anka
SESTAVIL:
F.KALAN

NORD. IZRAZ ZA
SMU^I

ENOTA ZA
MO^

ADAM IN
...

NADARJE-NOST

SODOBNIKI
KELTOV

TROPSKA
OVIJALKA

NIKO
ROBAVS

IZIDOR
(KRAJ[E)

NAMIZNO
PREGRINJALO

ARISTOTEL
(KRAJ[E)

ANG.
GLASBENIK
(BRIAN)

RAZVEDRILO

GLAVNO
MESTO TOGA

PREBIVALKA
IGA

NEUMNO
DEJANJE,
NORIJA

ZAMISEL

REKREACIJSKI
OBJEKT Z VODO

NEKDANJI PLIN
ZA MESTNO
RAZSVETLJAVO
ZNANA OPERA
RICHARDA
STRAUSSA
PUBLICIST
PE^KO
RE@ISER
PAKULA

SOSEDNJA
DR@AVA
(ORIGINALNO)
PESNICA
MUSER
ETIOPSKA
ANTILOPA

NA[A PEVKA
(MAJDA)

JESENSKI MESEC
TABOR

PROSTOR MED
DVEMA STENAMA
MO^NO
^USTVO

STRUPENA
KA^A

PO@IREK

NA^IN
VEDENJA,
NAVADA

PRIPRADNIK
TETOV

OSKAR
KOGOJ

INDIJSKI
PISATELJ
(RAD@A)

KRAJEVNA
SKUPNOST
@UPNIJA

PALESTINSKI
POLITIK (JASER)
MOZOLJAVOST

Z MORJEM
OBDANO
KOPNO

SPODNJI DEL
POSODE

VI[JA
VZPETINA

60
MINUT

OSEBNI ZAIMEK

PESNICA
[KERL
OTOK PRI
ISTRI
EMIL
ZATOPEK
NIKO
KURENT

PARK V
VOL^JEM
POTOKU
ZID

ORATEV

LITERARNI
JUNAK
(BULJBA)

FRANCOSKI
ODERSKI PLES

NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_[TEVILKA_7-8
Pravilno izpolnjen kupon {t. 4 je poslalo 20 bralcev
TABORA, pravilne re{itve so: ZIMOVANJA, IMAM, MARKO
MILI^, AKANT in TRIBUNA.
Nagrajenci so: Baseball ~epico (podarja Flo&Boy,
d.o.o.) je dobil Marjan Jamnik iz Ljubljane. DROGINI nagradi sta prejela Toma` Paternost iz Cerknice in Domen

Horvat iz Ljubljane, na ajdove omlete v gostilno LIEBER
bo {la Sa{a Vochl iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa
dobi Bla` Slak iz Novega mesta. ^estitamo!
Nagradne kupone {t. 7-8 po{ljite najpozneje do 20.
julija na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.

julij-avgust

47

48 revija Tabor