Potujoča razstava šolskih glasil
Občinslu ZKO - ZPM sta pripravila polujočo razsta-
vo šolskih glasil iz vseh osnovnih šol, nagrajena republi-
'   ška glasila in zbrane spise iz Srečanj z domišljijo. Poslala
jo je vsem osnovnim šobun občine ob odbodu štafete iz
Slovenije in za praznik mladosti.
Organizatorjc je vodila tnisel, da bi spodbudili pri uiencih ustvarjalne sposobnosti za svobodno in pravilno rabo siovenskega jezika, da bi dobra beseda postala del njihovega življenja, želje po lepem. Da bi lahko svoje . ustvarjalne težnje primerjaii z otroki dtugih šol in še zlasti z nagrajenimi glasili republike Slovenije. Da bi se med seboj bolje spoznali. Pesnica Saša Vegri pa je razsta-vi na pot zapisala: ».. .Bistveno za vsako glasilo, ki ga ustvarjajo mladi, je dvoje: sproščena ustvarjalna domiSlji-ja sodelavcev ter posluh in velika mera razumevanja s to domišljijo pri mentorjih glasila...«
S svojimi glasili je sodelovalo vseh štirinajst šol občine. Razstava je bila v trinajstih Jolah in je imela velik odmev. Skoraj na vseh šolah so zapisali, da je bila razstava dobra oblika spozDavanja in povezovanja osnovnošolcev. Dobi-li so veliko pobud in marsikatero novo idejo. Všeč jim je bila zlasti likovna oprema nagrajenih glasil. Ižanpi so med dnigim zapisali: »Lepo in prijetno je z besedo izraziti tisto, kar čutiš, doživljaš, vidiš...«.
Nekaleri niti vedeli niso, da izhaja v naši občini toliko šolskih glasil. OŠ Levstikove brigade: »Učenci in učitelji navdušeni nad razstavo«. Pozdravljajo tudi pobudo, da bi se glasila zbirala na enem mestu. Bilo je tudi nekaj kritičnih pripomb; npr. da nekateri sestavki niso čisto samostojno napisani in sproičeni, kakor so vajeni oni sami (OS Franc Leskošek-Luka). Dajejo tudi pobudo za stalno razstavo glasil; ogledali bi si jo lahko tudi starši in ostaii občani. Pravzaprav se niti ne zavedamo, kako
pomembna so šolska glasila. Tu so; nekako zbrska vsaka šola denar, učitclji in prizadevni mentorji delajo. Ne pomislimo niti, da ima vsak otrok, nadarjen ali manj nadarjen, moinost nekaj napisati; o sebi, soSolcih, sovaš-čanih, o kraju ali zapisati svoje čisto drobne a tako pomembne stiske ob pravilnem vodenju učitelja, ki mora otroku pustiti njegov otroški izraz; neverjetno koliko zanimivih stavčnih zvez, besed in drugega najde učitelj v otroških spisih. Kako se večina trudi za pravopis... Da ne govorimo o neverjetni paleti vsebin, raziskovalnih težnjah mladih, njihovega čustvenega sproščanja in tež-nje po lepem. Večina otrok ne bo imela nikoli več v življenju take edinstvene in pomembne priložnosti. Saj učitelji ne težimo za tem, da bi iz vsakega otroka napravi-li literata ali likovnega ustvarjaica. Sploh ne. Na5 cilj je oblikovati vsestransko kulturno osebnost, ki sc bo znala tudi svobodno in sproščeno ter pravilno izražati tako pisno kot ustno. In bo razumela, da človek ne živi samo od kruha. In še na rob našim slepim in slabovidnim osnovnošolcem. Tako malo jih je, za dva osnovnošolska razreda, pa jim niti na misel ne pride, da ne bi imeli svojega glasila, ki izide dvakrat na leto in ki mu nikoli ne manjka spisov in risbic. Skuraj vsak se oglasi; želi, da bo njegova misel, predvsem doživetje, v glasilu. Ganljivo je kako se, tudi skoraj slepi, trudi, da bi narisal delček narave, svojega sošolca ali karkoli, kar komaj dobro zaznava z očmi. Zelo jih zanimajo pripovedi nekdanjih učencev zavoda; njihova pota v življenju in zlasti, kaj vse slepi lahko doseže.
Učenei OŠ Oskar Kovačič so celo zapisali, da jim je všeč glasilo Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Hvaležni smo organizatorjem za razstavo.
Marija Golob