/ Za zadovoljevanje večine skupnoitnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot sLouenslcA FOR A.FREE SLOVENIA Novejši družbeni ln politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje Izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri jc zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. Žebot LETNIK XXV. —• VOLUME XXV. MEŠANI PEVSKI ZBOR "JAKOB PETELIN-GALLUS" jc ustanovil dr. France Cigan let 1960. Svoj sedež ima v Celovcu, njegovi pevci pa so doma v Podjuni. Rožu in na Zilji. Na tedenske vaje prihajajo v Celovcc iz Dobrlc vasi. Železne Kaple, Psinje vasi. Svetne vasi, St Petra, Nončc vasi. Lipe, Kot-mare vasi. Sel, Malošč, Bilčov-sa, Sveč Velikovca, Krive Vrbe, Beljaka, Doba, Libuč, Blata. Žihpolj, Pečnice in z Djekš. V letih svojega obstoja si je zbor zagotovil v kulturnem življenju koroških Slovencev stalno mesto. "Gallus" goji umetno in narodno zborovsko glasbo: s posebno ljubeznijo pa sc posveča koroški narodni pesmi. Ena izmed nalog Gallusovega zbora je tudi prizadevanje za mednarodno strpnost in dobro sosedstvo. Izraz njegovega kulturnega delovanja so samostojni koncerti, nastopi ob kulturnih prireditvah centralnih organizacij koroških Slovencev ter radijska snemanja. Predvsem Radio Celovec, pa tudi RTV-Ljubljana imata posnete številne skladbe. "Gallus" je nastopal na koncertnih odrih Koroške, pa tudi! Slovenije: v Kranju, v Slovenj Gradcu, na Preval j ah, v Mariboru, v Ljubljana, v Kropi, v Trbovljah in v Novem mestu. Daljšo turnejo je imel v Rim in v Nico. Trikrat se je udeležil tudi mednarodnega pevskega tekmovanja v Gorici. Poleg lastnih koncertnih nastopov je organiziral tudi pevske nastope na Koroškem večjemu številu zborov iz Slovenije. Dirigent zbora jc bil skozi 10 let njegov ustanovitelj dr. France Cigan. Od novembra 1971 ima "Gallus" v Jožku Ko-vačiču novega umetniškega vodjo. Pod njegovim vodstvom je zbor nastopil lani na spominski proslavi ob prvi obletnici smrti doktorja Franceta Cigana, na spominski proslavi ob 30-letnici izseljevanja koroških Slovenccv ter samostojno v Smohorju na Zilji, v Velikovcu In Phberku. Gostoval je tudi v Celju ter nastopil na 1. srečanju zborov iz dežel "Alpe-Jad-ran" v Celovcu. Pokojni dr. France Cigan je svoje pevce takole ocenil: "Najvidnejša in najlepša lastnost, ki krasi Galusove pevce od ustanovitve zbora, jc junaški idealizem, s katerim žrtvujejo svoj prosti čas in del svojega zaslužka, da morejo sami doživeti v zboru lepoto naše pesmi in sc usposabljati, da jo morejo posredovati tudi drugim. Uspehi Galusovega zbora so sadovi skupnega dela in prizadevam skupine idealistov, ki hočejo graditi, ne pa že obstoječe razdirati". ...igra s številkami.... resnica v številkah.... Gallusove številke. Za eno vajo v Celovcu morajo pevci napraviti 3200 km. 20 avtomobilov prevozi za eno vajo 1000 km. Stroški, razunano po 1.50 šil. za km, znašajo za eno vajo 1500 šilingov. V letu 1972 je imel "Gallus" skupno 50 vaj; pevci so torej izdali okroglo vsoto 75.000 šilingov. Jožko Kovačič, sedanji dirigent zbora, rojen 1946 v Podjerbergu pri St. Ilju ob Dravi. Absolvent Slovenske gimnazije v Celovcu (1965). Študij na graški univerzi in glasbeni visoki šoli. Od leta 1971 profesor glasbe in slovenščine na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Avgust 1974_Published monthty by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada._Številka 3 — Number 8 KOROŠKI PEVCI -POZDRAVLJENI! Slovenci v Severni Ameriki z velikim veseljem pričakujejo obiska naših koroških bratov, ki bodo ob koncu avgusta prvikrat stopili na ameriška tla in nam prinesli bratski pozdrav slovenske Koroške. Izrekamo jim prisrčno dobrošlico in želimo, da bi njihova pevska turneja povsod dobro uspela. Ameriški Slovenci so se z velikim razumevanjem odzvali vabilu pripravljalnega odbora in s svojimi prispevki omogočili izvedbo tega velikega načrta. Saj je to prvič, da prihaja med nas tako velika pevska skupina iz Koroške, zibelke slovenskega krščanstva in kulture. Koroški pevci zaslužijo vse naše priznanje, da v tujem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturne dediščine, kar v njihovih razmerah zahteva izrednih žrtev od vsakega poedinega člana zbora. Ponosni smo, da se je zbor GALLUS povzpel na visoko umetniško stopnjo in dosegel mnoga priznanja doma in v sosednjih državah. Za svoje koncerte v Bridgeportu, VVashingtonu-Clevelandu, Chicagu in Torontu nam je pripravil najlepše darilo: izbor koroških pesmi, ki so poleg materinega jezika največje bogastvo, ki so ga skozi stoleja ohranili in ga še danes gojijo na svoji domači zemlji. Koroška zemlja je pretrpela mnogo preganjanj in zatiranj, toda slovenski živel j se je uspešno zoperstavil vsem poskusom raznarodovanja. Dokaz, da na koroškem bije slovensko srce in odmeva domača slovenska pesem, je ravno obisK celovškega zbora._ nova lp plošča: rož, podjuna, žila dr. france cigan Pred tremi leti jc umrl duhovnik vzgojitelj, glasbenik, skladatelj, pevovodja, zbiratelj in liarmoni-zator koroških narodnih pesmi dr. France Cigan. Ob drugi obletnici smrti predvaja njegov "Gallus" obširno skladatcljsko delo; kantato "Ustoličenje karantenskega kneza". Dr. France Cigan , se jc rodil 18. septembra 1908 v Žižkih, občina Crenšovci v Prekmurju Ljudsko šolo jc obiskoval doma in v Ljublani. Gimnazijo je dovršil v Vcržeju in Ljubljani, maturiral pa na klasični gimnaziji v Mariboru. Let 1920 je stopil v salezijansko družbo. Teologi jo je žtudiral v Ljubljani in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. V Pa-dovi je desegel doktorat teologije (1946). Gasbo je študiral v Gradcu (1947—1949). Deloval jc med mladino v Ljubljani na Rakovniku, po vojni pa upravljal faro Kamen v Podjuni na Koroškem. Od leta 1957 pa do svoje smrti je bil vzgojitelj v Mohorjevem dijaškem domu in profesor glasbe na Slovenski gimaziji v Celovcu. Umri je 23. febrarja 1971 na onkološkem oddelku ljubljanske klinike, pokopan pa je bil 25. febrarja 1971 na ljubljanskih Žalah v salezijansko grobnico. Polegc svojega obsežnega zbo-rovodskega in vzgojnega dela je vedno šc našel čas. da se jc napotil z magnetofonom po koroških vaseh in snemal ter zapisoval stare koroške ljudske pesmi. Del tega svojega truda jc objavil v letnih poročilih Slovenske gimanzije v Celovu (od 1957 do 1970), mnogo gradiva pa je še neobjavljenega in molči v njegovi zapuščini. Dr. Cigan je zapustil obsežen rokopisen in deloma že objavljen skladateljski opus. Poleg harmo-nizacij mnogih koroških (in drugih) cerkvenih in svetnih pesmi, med katerimi jc najobsežnejša pripovedna pesem "Mari ja gre na božjo pot", je zložil tudi nekaj obsežnejših del, kot "Klasična uvertura" za mali orkester ter kautato "ustoličenje karantans-kega kneza". V tisku jc žal izšlo le malo npe-govih del: "Pastirci na paši" (Ljubljana, Mladinska založba, 1940), "Ta drumelca" (Naši zbori, 1968), "Ve sveti noči" (Sveta noč, Trst, 1968), "Našim matc-ra", 10»pesmi za inladiski zbor (Samozaložba, 1953). Svojim dijakom je priredil dva učbenika: "Izbrana poglavja iz glasbene zgodovine" 1. del (1958) in 11. del (1962). Po besedah Koncertnega lista SF v Ljublapni (1960/70, št. 7, str 3) je Cigan "brez dvoma centralna oseba glasbenega življenja koroših Slovencev. Dinamičen in sposoben kot pedagog, je izreden poznavalec razmer, možnosti in mentalitete koroškega človeka. Njegova delavnosti nc pozna meja." Gallusova plaketa, ki jo jc dr. Ciganu podelil Republiški svet Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije za uspešno in dolgoletna delo samo trinajst dni pred njegovo smrtjo, je veliko, četudi kasno prizanje. Izro čena je bila Slovenski gimnaziji v Celovcu na komemoraciji dne 23. maja 1971. Slovenski rojaki po Združenih državah in Kanadi: izkažimo zasluženo priznanje koroškim pevcem in v velikem številu obiščimo njihove koncerte! Njihov obisk med nami je izredni narodni in kulturni dogodek! Koroški bratje - DRO. POZDRAVLJENI IN DOBRODOŠLI MED NAMI! Obiskovalci GALLUSOVIH koncertov v Bridgeportu, VVashingtonu, Clevelandu, Chicagu in Torontu bodo imdi edinstveno priložnost, ' da si bodo lahko oskrbeli STEREO LP ploščo izbranih pesmi Koroških pevcev. Plošča je že v izdelavi v ZDA in bo izšla na dan njihovega prihoda v Ameriko. Izda- Stran 1 Koroška budnica Zdaj je pomlad Rožmarin Uspavanka Oj, te mlinar Majska noč Nocoj pa, oh nocoj Tam čier teče bistra Žila na bo v spomin na njihovo prvo gostovanje med Slovenci po Ameriki in Kanadi. Ker bo naklada omejena, jo bo zaenkrat možno dobiti samo v dvoranah na njihovih koncertih. Pesmi za LP ploščo je zbor GALLUS snemal posebej v Koncertni dvorani v Celovcu. Na plošči bodo naslednje pesmi: Stran 2 Gorjanska serenada Rož, Podjuna, Žila Pesem o rojstvu Ta Drumelca O ti preburna ženska stvar Kranjčičev Jurij Ninav čriez jizaro Poje mešani, ženski in moški zbor. Solista sta: Janez Kainpuš in Jožko Kovačič Dirigent: Jožko Kovačič To je prva GALLUSOVA plošča ki jo je zbor imenoval ROŽ, PODJUNA, ŽILA. ^i.t so na njej zastopane izbrane pesmi teh doliu. Cena plošči bo 5.00 dol. Zagotovite si jo z obiskom GALLUSOVIH koncertov! Tisti pa, ki ne živijo v mestih, kjer bo zbor gostoval, naj pišejo svojim prijateljem, ki bodo obiskali koncert. PLOŠČA BO EDINSTVEN IN DRAGOCENO SPOMIN! CARAVAN 1974 ZAKLJUČEN VAVILJON "LJUBLJANA" NA PRVEM MESTU. CASTITAMO VSEM SODELAVCEM! mmllmimm Imm G. Janez Mesec—župan paviljona "Ljubljana" in Miss Ljubljana 1974. gdč. Martina Kavčič pred slovenskim paviljonom, ki je bil v dverani "Marije Pomagaj na Manning ulici v Torontu. Z leve na desno: župan Janez Mesec, predsednik slovenskega karavan odborag. Tine Franceschi, in Miss Ljubljana, gdč. Martina Kavčič. (Foto: Sesar Studio) Miss Ljubljana in župan. (Oba loto posnetka: Sesar Studio) SPORED GOSTOVANJA KOROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA GALLUS V ZDRUŽENIH DRŽAVAH IN KANADI 26. avgust (ponedeljek) 27. avgust (torek) 28. avgust (sreda) 29. avgust (četrtek) 30. avgust (petek) 31. avgust (sobota) 1. september (nedelja) Ob 4:15 popoldan prihod z letalom na JFK letališče Nevv York. Po pregledu odhod z avtobusom v Bridgeport, Conn. Gostje slovenskih družin. Zvečer koncert v Bridgeportu za slovenske naselbine v Bridgeportu, Fairfieldu in Nevv Yorku. , Zjutraj odhod z avtobusom preko Nevv Yorka s kratkim ogledom. Proti večeru prihod v Washington, D.C. Cez dan ogled mesta; zvečer koncert. Dopoldan odhod z avtobusom, proti večeru prihod v Cleveland. Gostje slovenskih družin za ves čas bi canja v Clevelandu. Udeležba večerne maše. Po maši koncert v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju. Zjutraj odhod z avtobusom v Lemont, kamor naj bi prišli med 3. in 4. uro. 2. september (ponedeljek) 3. september (torek) 4. september (sreda) 5. september (četrtek) 6. september (petek) 7. september (sobota) 8. september (nedelja) 9. september (ponedeljek) Proti večeru koncert za slovenske naselbine Chicaga, Jolieta, VVaukegaria in Mil-maukeeja. Prenočevanje v Lemontu. Ogled Chicaga. Prenočevanje v Lemontu. • Dopoldan odhod z avtobusom iz Lemonta. Proti večeru prihod v Cleveland. ■ Prost dan v Clevelandu. Cez dan ogled mesta. Zvečer družabni večer v šentviški dvorani za pevce in Clevelandske Slovence. Pevci gostje slovenskih društev. ■ Zjutraj odhod z avtobusom preko Niaga-ra Falls (ogled) in Hamiltona (postanek) v Toronto. Tamkaj gostje slovenskih družin. ■ Cez dan ogled mesta. Udeležba večerne maše. Po maši koncert v cerkveni dvorani na Brovvns Line za slovenske naselbine Toronta, Hamiltona, in okolic. Zjutraj odhod z avtobusom na Slovensko Pristavo, kjer bo Koroški piknik z nastopom pevcev. Zvečer povratek v Cleveland. Opoldan odhod na Hopkins letališče za polet ob 2:15 v Nevv York. Zvečer ob 7:15 od le t z JFK letališča nazaj v Evropo. » sLouendcA ttmuk Subscription rates J4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthlv by Slovenian National Federation of Canada .. . „ „ 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati na ročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Toronto • Katoliški dan. Počitniško zatišje vsako leto vzvalovijo priprave na Katoliški dan. Z združenimi močmi ga pripravita obe slovenski župniji v Torontu. Zunanje slovesnosti so bile v nedeljo 7. julija na Slovenskem letovišču. Organizator in hudovni vodja letošnjega Katoliškega dneva je bil g. Matija Balažic, kaplan pri Mariji Pomagaj. Vreme je bilo sijajno in tako dopoldanske kot popoldanske slovesnosti so potekale ob sončnem vremenu in najboljšem razpoloženju. Župniji sta dali dnevu globoko in aktualno vsebino, posvetili sta ga slovenski družini. Toplino in srečo družine občuti človek posebno v tujini; a prav tujina in velemesto sekata skeleče rane v živec družinskega organizma. Duhovniki so vernike pripravljali s pridigami in meditacijami ter molitvijo. Zahvalimo se jim za razumevajočo ljubezen in ves njihov trud! Katoliškemu dnevu so dali duhovno pripravo tudi s tridncv-nico v kapeli na Slovenskem letovišču. Na tem letoviškem kraju prebije vsako leto svoje počitnice mnogo slovenskih družin. • Rektor Slovenika med nami. Prve dni meseca julija je obiskal Slovence v Torontu in Montrealu msgr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slovenskega zavoda in ravnatelj semenišča Propaganda Fide v Rimu. Poročal je o dejanskem stanju Slovenskega zavoda in o njegovem delovanju, ki je nedvomno uspešno in v prid slovenske Cerkve. Priznal je, da smo se kanadski Slovenci uvrstili med prve dobrotnike zavoda. Nato je msgr. Jezernik obiskal tudi Cleveland, Lemont in rojake v Minnesoti. • Slovenski dan. V nedeljo 28. julija je bilo na Slovenskem letovišču slavje 15. Slovenskega dneva. Tradicionalni Slovenski dan zbere mnogo naših rojakov ne le iz Toronta, temveč tudi iz bližnje okolice in oddaljenejših krajev. Temu Slovenskemu dnevu so prireditelji dali geslo: Slovenci v luči člo-večanskih pravic. Chicago • Desetletnica poroke. 27. junija sta obhajala 10 letnico poroke gospod in gospa Milan Pecharich. Dokler sta bila še prosta, sta se udejstvovala pri folklorni skupini Slov. radijskega kluba. Živita v VVestmon-tu, blizu Chicaga. Milanova ženka Marta se je preje pisala Hrašovec. Imata tri otroke. Naše čestitke! • 8. avgusta sta slavila 10 letnico zakonske skupnosti dr. Lojze Arko in njegova ženka Krista, preje Košir. Poročila sta se pri Mariji Pomagaj v Torontu. Oba sta še danes zelo delavna na vseh področjih. Dr. j Lojze je predsednik SNZ, nav-J dušen član cerkvenega pevske- j ga zbora, pomaga pri SAVI,1 žena Krista pa je eden od stebrov Slomškove slovenske so-! botne šole. Za 10 letnico poroke sta dobila lepo darilo zalo hčerkico, katero so krstili na ime Marija Kristina. Alenka in Mihec sta sedaj vesela sestrice. Družina sedaj živi v Lockportu, 111. Dr. Lojze je fizik in dela pri Argone National Laboratoriju blizu Lcmonta. Iskrene čestitke! • Bila je tiskovna napaka v članku dr. Cirila Žebota ob 25 letnici izhajanja "Slovenske Države" ki jo je korektor prezrl, kjer piše, da je SD pričela izhajati 1. 1949 in da se je preselila v Toronto 1. 1958. Pravilno je: SD je pričela izhajati v Chicagu meseca juli ja 1950 in se je preselila v Toronto 1. 1954. • Romanja v Lemont k Mariji Pomagaj se vrstijo od 7. tu-lija naprej. Še pred tem so bili romarji iz Toronta pod vodstvom č.g. Casla. Na vseslovensko romanje v nedeljo 7. julija sta pripeljala dva avtobusa lepo število romarrjev iz Clevelanda. Prišli so tudi iz drugih krajev. 21. julija je bilo romanje Slov. Ženske Zveze. Lepa udeležba. Napovedana je bila "polka maša", pa ni bila dovoljena. Bila pa "polka maša" v soboto 20. julija v slovenski cerkvi Sv. Jožefa v Jolietu. Cerkev je bila polna mladine, kije bolj sledila polka muziki z verskimi napevi kakor pa maši. Kdo je tam dal dovoljenje, ni znano. Polka spada v plesne dvorane, nikakor pa ne v cerkev. Na Anino nedeljo so prekmurski rojaki slavili 25 obletnico prekmurskih romanj. Na romanje so povabili prekmurskega rojaka, č.g. Ignaca Kreslina, ki je imel sveto mašo ob sodelovanju č.g. Mirka Go-dina. V prididigi pa se je zaletel, ko je povdarjal, da je ponosen nato da je Jugoslovan. Mnogi so bili razočaranj. V nedeljo ob 80 letnci obstoja Ameriško slovenske kat. Jed-note je Illinoiska federacija A.S.K.J. imela pri lurški votlini sv. slovensko mašo in pridigo, popoldan pa piknik. Krona vseh romanj pa bo gotovo na prvo nedeljo v sept. ko je romanje slovenske fare Sv. Štefana z medenim piknikom. To nedeljo bodo prispeli iz Clevelanda pevci Gallusa iz slovenske Koroške in bodo nastopili v avditoriju pri slov. šolskih sestrah na Mount Asissi. Cleveland • 26 maja je bila na Slovenski Pristavi otvoritvena veselica, s katero se je takorekoč začela sezona za leto 1974. Ob lepem vremenu se je zbralo na tem prijaznem koščku zemlje, ki zelo spominja na domači kraj, veliko število članov in prijateljev Pristave. Nadvse je vredno omeniti novo izboljšanje na tem slovenskem koščku zemlje. Dvorana je prelepo izdelana v domačem in zelo prikupnem stilu, — to po zamisli in načrtu našega rojaka— umetnika Božota Pust, za kar mu, kakor tudi odboru iz srca čestitamo. Poleg dvorane je tudi čisto novo urejena kuhinja, ki je sedaj opremljena, da kuharice ne bodo več trpele pri delu. Veliko je k temu pripomogel novi predsednik Pristave g. Jože Leben, kateremu kličemo še na mnoga leta. Za ples in zabavo je igral orkester Sonet. • 27 maja je priredil zbor SZZ "Dawn Choral" kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse, kjer se je zbralo lepo število članov in prijateljev, ki so skupno preživeli prijeten večer, na pikniških prostorih društva sv. Jožefa št. 169 na White Road. pa je bil 2 junija vsakoletni piknik na katerega je prišlo iz mesta in okolice veliko število članov KSKJ društev in drugih rojakov, da so se ob prijetni družbi pozabavali v lepi naravi. Piknika se je tudi udeležil glavni predsednik K.S.KJ. g. Joseph Nemacih z gospo. • 6 junija se je začela na Cleveland State University vseame-riška konvencija "National Ethnic Studies Assembly" (NE-SA) ki je centralna organizacija večjih ameriških etničnih skupin. Udeležilo se je je okoli 150 zastopnikov za katere so pripravili za čas konvencije zelo pestre programe. V petek zvečer je bil banket v restavraciji Hofbrau Haus, kjer sta govorila gostom kongresnik James Stanton in clevelanski župan Ralph J. Perk. V soboto je govoril na banketu, ki je bil v Holiday Inn, g. John Carpenter, ki je zaposlen pri Ethnic Heri-tage Studies Office. Pripravo za konvencijo je vodil Slovenec g. dr. Kari Bonnutti. • V nedeljo 9 junija je priredilo spominsko proslavo društvo SPB Tabor na Slovenski Pristavi. Kot običajno se je zbrala velika kolona avtomobilov v Gordon Parku in od tam odpeljala na Slovensko Pristavo, kjer je bila ob pol. 11 tiha v. maša za vse padle junake, ki so dali življenje za boljšo bodočnost naroda. • 13, 14, 15 in 16 junija je bil pri fari Sv. Vida vsakoletni karneval. Na šolskem prostoru so se vrstile vsakovrstne zabave in nastopi, tako da je bilo zares veselo. Za veselo glasbo so poskrbeli orkestri Dave Tel-ban, Trinko orkester Triglav in že kar dobro znani v slovenski okolici mladi Veseli Svatje, katere vodi nadarjeni harmonikar Slavko Tesek. V nedeljo jo bilo žrebanje z dobitki: novi avtomobil Buick-Apollo, Admiral televizijski aparat, Bell & Ho-vvell filmska kamera, projektor z zaslonom, in U.S. Savings bond v vrednosti $100.00. • 16 junija je na Slovenski Pristavi priredil Štajerski klub pikni. Kot vedno je bilo tudi to pot veselo razpoloženje med Štajerci, ki poskrbijo, da so hrana pijača in muzika res najboljši. • 23 junija je bil na Slovenski Pristavi—Slovenski Dan—, katerega čisti dobiček je bil namenjen za podporo koroškemu zboru Gallus, ki nas bo obiskal v letošnji vezoni. Pri nastopu je sodelovalo večje število slovenskih društev, med drugimi dra-matsko društvo Lilija, pevski zborr Korotan ter orkstri Veseli Slovenci, Sonet in Veseli Svatje. • 26. junija je na SNPJ Farmi priredil klub slovenskih upokojencev z okolice Waterloo —Golaževo kosilo, na katere je : prišlo veliko število upokojen- j cev, pa tudi mlajših. Za zabavo in ples je igral orkester Srtum-bly. • 3 Ojunija je priredila svoj piknik Slovenska šola pri Sv. i Vidu na Slovenski Pristavi, v Genevi. • V ponedeljek 10 junija je bil v Clevelandu festival pod imenom "Pod eno zastavo" v sedmem nadstropju May Co. Kot častni gost pri otvoritvi, je bila soproga ohijskega go-vernerja g. John Gilligana. Razstavni prostor, ki je zastopal Slovence, je preskrbel odbor društva U.S.S. (United Slove-nia Society), odkoder je naš poznani rojak g. Tony Petkov-šek oddajal svoje radijske programe preko valov nadijske postaje W.X.E.N. • V četrtek 13 junija se je vršil prvi televizijski program' iz Nemčije, prenos nogometnih tekem. Organizator za te oddaje v Clevelandu je znani slovenski napovedovalec na postaji VVZ.A.K. g. Marjan Kavčič. • Slovenski Dan na Slovenski Pristavi: Slovenski Dan, ki je bil 23 junija na Slovenski Pristavi, je bil nadvse lepo obiskan, saj smo imeli krasno sončno vreme. Velika množica rojakov se je zgodaj popoldne zbrala na Slovenski Pristavi. Ob. 2.40 uri se je začela povorka od kapelice k dvorani in odru. Okoli odra, ki je bil za to priliko postavljen ob dvotani, je bila zbrana velika množica Slovencev in Slovenk iz Clevelanda in okolice. Za začetek progama je pevski zbor Korotan pod vodstvom g. Francka Gorenska zapel ameriško in slovensko himno ter otvoritveno skladbo. Za tem je vse navzože pozdravil dr. Mate Resman, predsednik pripravljalnega odbora za obisk pevskega zbora "Gallus". Za tem so nastopila sledeča slovenska drušva in zbori: Mladi harmonikarji pod vodstvom g. Rudija Kneza, Slovenska šola pri Mariji v Nebo vzeti, pevski zbor Davvn, Pevcer solist g. Blaž Potočnik iz. Toronta, Kanada, Mladinski zbor pod vodstvom ge. Pivek, dramatsko društvo "Lilija", slovenska šola pri Sv. Vidu, katero vodi ga. Breda Lončar in Slovenski Fantje pod vodstvom dirigenta g. Kosnika. Za to točko je sledil nadvse ganljiv govor senatorja g. Franka J. Lauscheta, katerega govor je publika prekinila večkrat z navdušenim ploskanjem. Zaključitev prireditve so izvedli pevski zbor Korotan ob spremljavi orkestra Veseli Slovenci ter nadvse priljubljena plesna skupina Kres. Po sporedu je bil ples, za ketarega so igrali orkestri Sonet, Veseli Svatje in Veseli Slovenci. • Piknik Misijonske Znam- karske Akcije in KSKJ st. 172 na Slovenski Pristavi je bil zelo dobro obiskan, saj je lepo vreme privabilo neštete rojake v naravo. Ob 12.30 sta imela sv. mašo č.g. Karel \Volbang, C.M. in č.g. Fr. Krajnik v kapelici na Orlovem vrini. Popoldne so bile pete litanije, katerih se je tudi udeležil msgr. Louis Baz-nik poleg č.gg. Krajnika, Boz-narja, Vovka, Srake, VVolbanga in Lekana. Srečni rojaki ki so dobili nagrade so bili: Paul Zimmerman, Kari Zajec, Martin Tominc, Štefan Marolt in Jen-nie Koželj. • 20 In 21 Julija Je bil na St. Clairju vsakoletni Little Europe Festival. Ob velikem obisku ljudi iz mesta in okolice je orkester Johnny Pecona in Lojzeta Trebarja zabaval goste v veliki dvorani slovenskega doma. • 20 Julija je bila na Slovenski Pristavi v Genevi "Domača Veselica", katero je priredil orkester Veseli Slovenci ob priliki 10 obletnice obstoja. Na zabavo, ki se je začela ob pol petih popoldne je prišlo veliko število rojakov in tudi nekaj gostov iz Slovenije. Orkester Veseli Slovenci je podaril čisti dobiček te prireditve Slovenskemu starostnemu domu v Clevelandu in zboru Gallus. Obe slovenski društvi sta dobili ček za $445.71. • 26 in 27 Julija Je Imel v Slovenskem Avditoriju na St. Clairju svojo samostojno razstavo poznani umetnik g. Avgust Pust. Skoraj dva tisoč rojakov si je ogledalo razstavljena dela tega našega umetnika in večina del je bila pokulje-nih, saj je g. Pust nadvse lepo v mnogih delih ovekovečil motive iz naše lepe Slovenije. Mlademu umetniku želimo še veliko uspehov z želje, da bo še v bodoče pridno deloval na polju slikovne umetnosti. • 28 Julija je bil na Slovenski pristavi piknik šole pri Mariji Vnebovzeti iz Collingw«oda. Veliko rojakov se je udeležilo te prireditve in s tem podprlo1 tako potrebno slovensko usta: novo, kot je šola. • 4. avgusta je priredila federacija KSKJ društev vsakoletni piknik, na katerega je( prišlo veliko članov društva,1 kakor tudi veliko prijateljev, ki so se v domačem krogu zo; pet lepo imeli.. Za ples in za-. U PAVLIHE (lista sa pametne Slovence) Riba začne smrdeti pri glavi, čistit pa jo zažnemo pri repu. Za vogali zveš največ o tem, kaj se razpravlja za okroglo mizo. Nekateri so tako pametni, da jim uspe prepričati ostale, kako so nemnni. Glavo je izgubil samo zato, ker je imel prste vmes. Mnogi zajemajo življenje z veliko žlico, pri tem pa pozabljajo, da imajo majhne želodce. Mali bogovi lako ustarijo svojim podrejenim pravi pekel. Kdor nepošteno živi, dobro je, . Najbolje se je spočil na sestanku, a slabo spi. le če je dolgo trajal. Pes ima prav: če hočeš dobro živeti med ljudmi je najbolje biti žival. Denar sam po sebi še ne pomeni sreče — moramo ga tudi imeti! Od vseh šolskih predmetov v življenju najmanj uporabljamo vedenje. Zakaj za nekatere diskutante ne velja skrajšani delovni teden? Hura, obljublajo nam, da bomo imeli prihodnost takšno, kot imajo nekateri sedanjost. Bolje je imeti prazen želodec kot prazno glavo — le da je s prazno glavo lažje vzdržati, Vsaka zavora je prepričana, da edina preprečuje nesreče! Hudič ni nikoli tako črn, kot ga slikajo — ponavadi je še bolj! Povsem pravilno je, da ljudje brez šol zasedejo boljša mesta: če že niso uživali izobrazbe, naj uživajo vsaj na delovnem mestu. človek j^ naše največje bogastvo, ampak kljub temu ga ne bi bilo treba izvažati. Dajte mi jadrnico in obračal se bom po vseh vetrovih. Če hočeš, da se ti življenski sni uresničijo, bodi buden in ne sanjari. V imenu narodnega zdravja predpišimo gostincem da v vino lahko mešajo samo zravo vodo. Stopil je v trgovino, zamižal ria eno oko in cene so ostale iste. Poznam direktorja, ki mu že 15 let bije zadnja ura. Smešno, nekoč bodo tudi o našem času govorili kot o "dobrih starih časih". Ni dovolj, če kandidat, ki ga evidentiramo, nima napak —, imeti mora tudi kakšne vrline. Kljub temu, da je oven vodnik vedno prvi — je vendarle prvi samo med ovcami, čim težje cilje si izberemo, tem lažje je najti izgovor, zakaj jih ne dosežemo. Z vsakim dnem smo pametnejši za eno rešitev in bogatejši za tri nove probleme. Ljudje in živali se v mnogočem razlikujejo — predvsem pa v tem, da živali nimajo nobenega živalskega festivala popevk. Smodnik ima v sebi dosti človeškega: kadar eksplodira, le redko naredi kaj koristnega, če ljudje ne bi imeli glav — bi tudi ne poznali zobobola. Dokazali smo, da je ljudem ka-že napolniti ušesa kot usta. Kaj boste počeli na počitnicah, ko te se že pri delu naveličali počivati? Če znova začneš delati neumnosti — to še ne pomeni, da si zopet mlad! Nesrečna ljubezen se pogosto izkaže za srečno naključje. Nekateri se morajo pod bremenom odgovornosti kar plaziti. Nekateri naj ostanejo kar pri besedah, bo manj škode. Čemu kričiš, kot bi bil iz kože dan, za tvoje grehe jaz bom kaznovan. Na poti do zvezd moraš marsi-_ komu stopiti za vrat. Smeh ni zdrav, če je vic pre-masten. Kozmetika je še najmanj nevarna oblika maskiranja. Neumnemu kmetu raste debel krompir na betonu v Nemčiji. V današnjih časih je človeško srce takoj za denarnico. Nič ni čudnega, če nepismeni najraje vstopajo pri izhodu. Polovico življenja porabimo, da bi obvladali teorijo, drugo polovico pa, da ugotavljamo, kako se teorija ne sklada s prakso. Zelo lahko je razlikovanje človeka od radia; če je radio pokvarjeni, molči! Bogastva države ne ocenjujemo po tem, za koliko jo posamezni državljani okradejo! če ti vino stopi v glavo, ničesar več ne veš; če pa ti oblast stopi v glavo, nenadoma vse veš! Kdaj bo standard končno dobil dovolj močne noge, da ga ne j bo potrebno kar naprej dvigati? Za malo denarja dobiš danes samo še — velike skrbi. V papirnati vojni birokratov trpijo ljudje iz mesa in krvi. Kdor vidi le sebe, preveč gleda drugim pod prste. življenje je lov, ki tudi lovca odstreli. Glej no, šolske kvalifikacije so ravno tistim najmanj potrebne, ki jih nimajo, Včasih laže korigiramo preteklost kot prihodnost. Ce drugemu stolček spodmakneš, lahko sam vanj padeš. Ravno sem našel luknjo v zakonu, pa sem naletel na rešetke. Palica ima dva konca, če se ne zlomi na mojem hrbtu. Govoril je dve uri, nato pa je dejal: "Tako je torej z eno besedo vse povedano! Bolje prazna glava kot prazna malha. Ali moramo dvoličnežu povedati resnico v obe lici? Rotacija je poizkus, da bi nadomestili istega z istim. Pogrebni stroški so tako na-rastli, da niti umreti ni več lepo. » Naj jedo, čeprav ne delajo, bodo manj govorili s polnimi usti. V tem grmu tiči zajec, je rekel lovec in ustrelil kozla. NAPAČEN PONOS • V Kanadi je bilo koncem leta 1973 6.710 bančnih poslovalnic. Dohodki bank so v letu pred 31. oktobrom 1974 narasli za 34.4% in dosegli 5.2. milijarde dolarjev. bavo je igral znani orkester Pecon-Trebar, • 7. avgusta je Imela federacija klubov slovenskih upokojencev svoj, vsakoletni piknik. Veliko število naših vrlih rojakov in rojakinj, ki so v pokoju, kakor tudi seveda mlajše generacije se je zbralo na slovenski farmi društva SNPJ na Heath Rd, in se veselo zabavalo dolgo v noč. • 11. avgusta bodo plavalne tekme na Slovenski pristavi v Genevi, Kot vsako leto pričakujejo tudi letos veliko število mladih plavalcev, ki so bodo kosali med seboj. t Belokranjski klub Iz Cleveland avg. bo priredil svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Kot vedno, pričakujemo tudi letos veselja in zahave v. izobilju med Belokranjci, saj se zares vedno, potrudijo, d^ so njihove prireditve vedno tako uspešn.e • 31. avgusta ob pol osmih zvečer bo podal svoj koncert pevski zbor "Gallus" v Slovenskem Avditorju na St. Clair • Z junijsko številko je dosegla revija kreditnih zvez centrale v Madisonu 50 letnico svojega izhajanja. Revijo so krstili The Bridge (Mos), 1. 1963 pa so ga spremenili v Credit Union Magazine. Glavni namen revije je vzgoja, kateri je posvečena večina člankov, toda! vsaka številka vsebuje tudi ■ številna poročila o napredku j kreditnih zvez po širmem svetu. ; f Na švedskem je že deset- ! letja na krmilu socialno-demok-ratska stranka. Zaradi socialne zakonodaje, ki je služila v mnogih ozirih tudi kot zgled novejši kanadski socialni zakonodaji, je na splošno smatrana za socialistično državo. Vendar je na Švedskem 90% gospodarstva v rokah zasebnikov, 4% je zadružne lastnine in samo 6% je v državni lasti. • V Dubrovniku so ustanovili teatrološki institut, ki bo izdajal posebne izdaje v zvezi s 250 letnim obstojem dub-rovniških potelnih iger. Na Anino nedeljo letos je na romanju slovenskih prekmurskih rojakov na ameriških Brezjah imel pridigo njihov rojak č.g. Ignac Kreslin. Lepo je, da je obiskal svoje prekmurske rojake. Toda zgrešil je, ko je povdarjal, da je ponosen, da je Jugoslovan. In to hočem danes vzeti na piko. Gotovo je, da litovske oblasti v Sloveniji pritiskajo na Slovence, ki pridejo na obisk v Ameriko, da lepo govorijo o Titovem režimu in ga celo hvalijo. Vprašanje je pa, kako more biti Slovenec ponosen na to, da je Jugoslovan. Jugoslavija ima več narodnosti, ki se ločijo po zgodovini, veri in kulturi. Tudi Slovenci smo mccl temi narodnostmi. Če nas je nemila usoda 1. 1918 potisnila v "bratski zagrljaj" z južnimi brati preko Save in v objem Beograda, še radi tega nismo postali Jugoslovani. Vse do od kralja Aleksandra I. ukinjene vidov danske ustave je bila to država Srbov Hrvatov in Slovencev. Jugoslavija je nastala s nasilno spremembo ustave, ki je izbrisala vsa narodostna imena in narodnostne pojme. Preje smo imeli pokrajinske samouprave v Ljubljani in v Mariboru, ki so pričele lepo delati, po novi ustavi smo postali dravobanci...... Jugo- slavinja je poj m državnosti, nikakor pa ni in ne more biti pojm narodnosti. Srb je predvsem Srb, Hrvat Hrvat in Slovenec predvsem Slovenec. Pri zadnjem ljudskem štetju se se malo držav-lonov' umetne jugoslovanske tvorbe priznalo kot Jugoslovane. Zato je gotovo zelo naivno, pa-ravnost neumno, da se kak Slovenec prišteva med Jugoslovane. Jugoslovanskega naroda sploh ni. Še bolj neverjetno se sliši, če kdo javno priznava, da je ponosen, da je Jugoslovan. Ali Slovenci sploh moremo biti ponosni na to, da smo bili državljani takozvane Jugoslavije, ki nam je.bjla.A'.s.U iQna?.-J£r.atek od-___. govor: Ne moremo biti ponosni na bivšo kraljevo Jugoslavijo, ki nost, slovenska kulturo, katera je je hotela uničiti sloveska narod-prepovedala slovensko zastova in narodu vsiljeval brezversko so-kolstvo, zatrla slovenske katoliške prosvetne organizacije: Orla, obe Prosvetni zvezi, razpustila slovenske demokratične stranke, predvsem SLS, ki je imel o-gropino večino med Slovenci in je hotela nadomestiti vse demokratične stranke v državi z samo eno državno stranko Jug. nacionalno stranko v katero so se vgnezdili v Sloveniji vsi zago-niki centralizma in jugoslovanskega unitarizma. Hoteli so imeti dirko z enim samim konjem. Še manj pa morano biti ponosni na Titovo Jugoslavijo, ki je nastala po izdajstvu v Jalti 1. 1945 ter pod silo sovjetskih čet, ki je ustoličila Josipa Broza Tita na oblast. Pokolj slovenske pro-tikom. mladine zbrane v slovenskem domobranstvu, neštevilni grobovi širom Slovenije, polni zapori, uničenje sleherne svobode verske, kulturne in politične, oro-panje narodnega premoženja, uvajanje nasilnega združništva (takozv. kmečkih kolektivov), obubožanje naroda, katero je prisil lilo mladino, da je hočeš nočeš šla v tujino in dela tlako tujcu, ki nas je nekoč david dočim preje krepke slovenske kmetije propadajo ker ni ljudi, ki bi obdeloval zemljo. Ta slovenska kri v tujini se slovenstvu od-tuj u je, mladina se pogreza v materializem in ateizem. Ali se še lahko najde kak Slovenec, ki bi trdil, da je ponosen, da je Jugoslovan? Kdor trdi, da je ponosen, da je Jugoslovan, laže sebi, laže okolici, izdaja svoj narod in tepta svetinje, ki so nam tako drage: Bog, mati, Slovenija, prava krščanska demokracija. Ne Jugoslovan, ampak ponosen, zaveden, borben Slovenec! Naš cil je in ostane: Svobodna suverena slovenska država. V to smer gre naša borba. Enkrat bomo uspeli! Mirko GeratlS BO TITO SPREVIDEL? Skoraj bodo minila tri leta, odkar je centralistični udar v Karadjordjevem 1. decembra 1971 odstranil hrvaško politično vodstvo, in dve leti od tega, ko se je podobno zgodilo tudi v Srbiji, Sloveniji in Macedo- niji. čeprav se je o teh nasilnih spremembah dosti pisalo, niso njih značilnosti, vzroki in posledice bili zadovoljivo, pojasnjeni. Tri let^ udarnega režima nudjjo več gradiva za zajetnejšo presojo. Režim, ki se je izoblikoval iz Karadjordjevega udara, je bil pavšalno označen pp njegor ■ vih vodilnih nosilcih kot režim partijske "stare garde", t.j. tiste usedline v partiji, ki je konsec-j vjrala neposredno kontinuiteto z bpljševiškimi prvinami pred-j vojne partije. Pri tem je treba upoštevati, da je čas "staro gardo" številčno zelo razredčil.l Mnogo jih je pomrlo, njeno' kotninformsko krilo je bilo likvidirano, Rankovič je bil odstranjen, dosti jih je oslabelo in uživajo politični pokoj v Zvezi borcev ali v Svetu federacije. Od splošno poznanih vodilnih boljševiških veteranov sta ostala na današnjem vrhu le še Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič. Nekaj jih je ostalo aktivnih na nižjih položajih, kot n.p. Sergij Kraigher v Sloveniji. Bolj točno je, če sedanji režim označimo z imenom "stare garde" ne toliko po njegovi osebnostni sestavi kot v smislu sedanje strukture in vloge par-] tije. Partijo so ponovno osre- dotočili v njeni beograjski centrali, posebno v novem Izvšnem biroju, in tako centralizirana partija je ponoyno privzela vlogo neposrednega političnega odločanja. Za krilatico ponovno oživljenega boljše-viškega načela "demokratičnega centralizma" • v partijie se skriva obnovljena diktatura cent ralnega partijskega vodstva nad celotno partijo, državo, in družbo. Za ivzrševanje te trojne diktaure si je preživelo jedro "stare garde" privzelo kot > por močnike mlajše protežirance. iz vrst partijskih aparačnikov, kot jih najbolj vidno simbolizira sekretar Izvršnega biroja Stane Dolanc. Poleg tega je, v centralno pratijsko vodstvo in v centralni državni aparat bilo privzetih tudi ve£ generalov, pri čemer ni pozabiti, da je zaradi partizanskega načina prehoda v povojno partijsko oblast generalski vrh vojske v glavnem ohranil staropartijsko kontinuiteto. USODA SAMOUPRAVLJANJA Restavracija "demokratičnega centralizma" je močno omejila avtonomijo republik in vlogo samoupravljanja, ki sta bili najbolj poudarjam značilnosti petletnega razdobja liberalizacije med padcem Aleksandra Rankoviča leta 1966 in, udarom v Karadjordjevem decembra 1971. Sedanji režim neposredne partijske oblasti je oslabil težko priborjeno samostojnost republik s tem, da je podredil s čistkami Ohromljena partijska vodstva v republikah okrepljenemu centralnemu vodstvu partije v Beogradu. Močno je prizadet tudi skupščinski sistem "socialistične demokracije". Nova ustava je sicer primerno skrčila število skupščinskih zborov v občinah, republikah in zvezi od petih na tri oz. dva in v obeh zveznih zborih uvedla načelo republiške paritete, obenem pa je zmanjšala njih političem pomen s tem, da jih poslej namesto stalnih in pokličnih "poslancev" sestavljajo menjajoči se nepoklicni "deleganti" delovnih organizacij in panog ter krajevnih skupnosti. Predolgo bi se zavleklo vsaj približno razložiti ta "delegatski sistem" za občinske, republiške in zvezno skupščino. Za namen tega sestavka zadostuje samo še omeniti, kako "delegate" kandidirajo in volijo oz. menjujejo. Kandidate za "delegate" v skupščinah na vseh treh stopnjah določi "dogovor družbenopolitičnih organizacij v. okviru Socialistične zveze". Poleg tega imajo občinske in republiške skupščine eno zbornico (izmed treh) — Družbenopolitični zbor — ki je kar neposredno sestavljen iz vodstov "družbenopolitičnih organizacij" in ti Družbenopolitični zbori v občinskih oz. republiških skupščinah tudi volijo "delegate" za republiške oz. zvezno skupščino. Tako je že sama ustava podrobno poskrbela za popolno partijsko kontrolo nad celotnim skupščinskim sistemom. Novi režim paralizira vlogo samoupravljanja v vodenju gospodarstva in družbenih služb. Nova ustava formalno osredo-toča samoupravljanje v. tako imenovane temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Ker pa ta niso podjetja, tem- CIRIL ŽEBOT več njih sestavine, je z novim sistemom vnešena zmeda in nasprotstva v vodenje podjetij. To naj oslabilo toliko obre-kovano "odtujeno" moč podjetniških strokovnjakov ("tehnokratov''), in tako tudi v gospodarstvu okrepilo vpliv partijskih organov. Podojbno velja za delovne organizacije in interesne skupnosti v ."negospodarski" sferi, i Gmotne posledice te partijske politizacije se že kopičijo. Stari • problemi visoke inflacije, pjacilne nelikvidnosti, nizke "produktivnosti, zunanje prezadolženoisti in politične uravnilovke rezultatov poslovanja med sposobnimi in nesposobnimi so se močno zaostrili; Jugoslavija ima sedaj n.pr. stopnjo inflacijo, ki je trikrat večja kot v zahodni Ev. ropi. Tudi na področjih šolstva, kulture in splošnega družbenega ozračja se bolj in bolj čuti vsiljevanje marksistične indok-trinacije in partijske izključ-no.sti. Nezaupanje, zagrenjenost in splošna resignacija znova zastrupljajo vsakdanje odnose med ljudmi. RROSIMO! PORAVNAJTE NAROČNINO, DARUJTE V TISKOVNI SKLAD! VZROKI IN RAZLOGI REAKCIONARNIH SPREMEMB Nekateri se še vedno sprašujejo, ali je "stari gardi", podprti od "vojske", uspelo Tit^ prisiliti nazaj v partijsko diktaturo ali pa jo je on sam hotel. Titova povečana aktivnost v zadnjih treh letih, njegovi številni govori in izjave v prid teh sprememb ne dovoljujejo domneve, da se je vse to vršilo proti njegovi volji. Nasprotno. Mnogo bolj je upravičena domneva, da se brez Titovega neposrednega posega in stalne opore sedanji režim ne bi mogel uveljaviti. Še več. Znaki so, da je samo Titov izredni osebni prestiž obdržal na vajetih večino v partiji in izven nje, ki je do decembra 1971 aktivno podpirala "liberalni" režim sedaj odstranjenih republiških vodstev. Vprašanje, ki ostane, je torej: zakaj se je Tito odločil za politično restavracijo "stare garde"? V odgovor se ponujajo tri sovpadni razlogi. Prvič, v razdobju samoupravne "liberalizacije" je partija sistematično izgubljaja kontrolo na vseh področjih, kjer so se razvijale samoupravne strukture. Drugič, ustavne spremembe iz junija 1971 so, posebno na Hrvaškem, okrepile centrifugalne sile v republikah in s tem ogrozile zvezno skupnost. Tretjič, j zaradi Titove visoke starosti je bilo potrebno hitro poskrbeti za novo konsolidacijo partije in njenega režima, da jih morebitni Titov odhod ne bi doletel nepripravljene. V tej zvezi je bilo slišati še dodatni argument, da bi nekonsolidirana partija in režim ob Titovem odhodu utegnile služiti kot dobrodošla pretveza za sovjetsko intervencijo; restavravija režima "stare garde" v okviru boljševiškega "demokratičnega centralizma" naj bi nudila dodatno ideološko-poltično zavarovanje proti taki intervenciji. RAZLOGI NE DRŽE Nobeden od teh razlogov ne drži, ako jih skrbno premislimo, V smislu veljavnega programa in statuta partije vse do njenega letonjega kongresa nt bila jtmkcija partije, da bi njeni osrednji organi neposredno obvladovali področja, na katerih se je razvijalo samoupravljanje. Da pa je partija obvladovala oblast in vso merodajno politiko, kjer so se določali pogoji in meje družbenega samoupravljanja in osebnih svobo- ščin, o tem ni bilo dvoma. Tudi relativna avtonomija republiških partij je bila povsem v skladu s takrat veljevnimi partijskimi statuti in dogovori. Tudi razlog o razbohotenju "centrifugalnih" sil v republikah in o nevarnosti za bodočnost Zveze je brez podlage. Ustavne spremembe junija 1971 so sporazumno dolopile nove zvezne odnose, v katerih naj bi republike imele "izvirno suverenost", skupno dogovorjene in ustavno določene zadeve na zvezni ravni pa naj bi se urejale na podlagi enakopravnega sporazumevanja. To je vsekakor. bila globoka sprememba, ki je bila napravljena po dolgoletnih izkušnjah z zasovraže-nim centralizmom, na podlagi sporazume odločitve na vrhovih partije. Izvajanje novih ustavnih odnosov bi že zaradi njih novosti brez dvoma bilo zvezano z večjimi začetnimi težavami, ki bi jih bilo treba potrpežljivo premagovati. To so vsi vedeli prav tako kot so si bili edini da druge poti v prostovoljno zvezo sožitje sploh ni bilo in je ni. Prav to edino pot pa je preprečil centralistični udar v Karadjordjevem, ne "liberalni" republiški prvaki Kavčič, Tripalo, Nikežič in Cer-venkovski, ki jih je uradniški režim odstranil. Najšibkejši pa je razlog, da je režim "stare garde" bil potreben zaradi konsolidacije prehoda v pptitovsko dobo. Režim "stare garde" je nasilni režim manjšine ne le v Zvezi in republikah, temveč tudi v partiji sami. Ta režim se je mogel uveljaviti le zaradi Titovego osebnega prestiža. Ko ne bo Tita, ki temu režimu sedaj daje videz legitimnosti in efektivnosti, se bo v hipu razgalila njegova nasilna narava in manjšinska slabost. Kako naj bi torej režim, ki živi le po milosti Tita, le-tega nadomestil, ko njega več ne bo? Morda po prav popolna nelogi-ka tega ključnega argumenta končno prepričala Tita, da edi-no-le resnični sporazum med pravimi predstavništvi narodov in republik lahko zagotovi bodočnost njih zveznega sožitja. Avstrijska *inoda je odobrila priporočil«) ia zaičito narodnih manjšin, v- Avstriji V začetku maja je razpravljajo 150 zastopnikov vseh avstrijskih škofij o več važnih vprašanjih, ki zadevajo vernike v Avstriji. Med njimi je tudi vprašanje manjšin. Na sinodi sta zastopala koroške Slovence župnik Avguštin Gebu ter srednješolski nadzornik dr. Valentin Inzko. Dr. Inzko je govoril delegatom v nemščini in slovenščini. O njegovem nastopu ter dokončnem glasovanju poroča Družina 19. maja: CERKEV IN NARODNE MANJŠINE Ta dokument obsega za koroške Slovence nadvse aktualno poglavje o etničnih manjšinah. V razpravo je posegel tudi dr. Inzko, ki je govoril v slovenskem in nemškem jeziku. Njegova tehtna izvajanja je prenašal avstrijski radio v glavnih poročilih. Dr. Inzko je prikazal kritični narodnostni položaj Slovencev na Koroškem. Dejal je, da avstrijska sinoda ni mogla in tudi ne bi smela obiti narodnostnega spora na Koroškem. Saj je manjšinsko vprašanje danes postalo pereče vseavst-rijsko družbeno vprašanje. "Deželi" je dejal dr. Inzko, "bo mo: goče zagotoviti notranji mir le, če se bo posrečilo rešiti manjšinsko vprašanje na način, s katerim bo mogla soglašati tudi slovenska manjšina, ne pa le večina. Ne bi hotel prezreti tega, kar je Avstrija ukrenila za Slovence, vendar moram opo- f zoriti na to, da zaščita ni zadovoljiva. da ne uztreza besedilu državne pobodbe in da je manjšina glede nadaljnjega obstoja ogrožena. Iz ljudskega štetja | je razvidno stalno nazadovanje, slovenskega življa. Medtem ko je bilo leta 1951 okoli 43.000 pripadnikov slovenske manjšine, so našteli na Koroškem pri ljudskem Štetju 1971 samo še 20.000 Slovencev. Manjšina je zato močno zaskrbljena za svoj obstoj. Skozi desetletja so na Koroškem odtujevali vj osnovnih šolah slovenske otro-, ke materinemu jeziku in narodu. PrsLv tako so zoževali,! kjer koli je bilo to mogoče, življenski prostor slovenskemu jeziku v javnem življenju. Pri nobenem zakonu, ki je bil doslej sprejet v zvezi z uresničitvijo člena 7. državne pogodbe, predlogov manjšine niso unpoštevali. Zato je upravičeno, da se Cerkev zavzame za ogrožene narodnostne manjšine v Avstriji. Te manjšine pozdravljajo prizadevanja avstrijske Cerkve, ki se zavzema v sinodal-ni prelogi Cerkve v današnji družbi za zaščito, neoviran razvoj in nadaljnji obstoj narodnostnih manjšin v državi". V zvezi s ternutnim manjšin-sko-političnim stanjem na Koroškem pa je zastopal dr. Inzko mnenje, da je prišlo jeseni leta 1972 sicer ob podiranju dvojezičnih tabel do hudih ostrin ter zaradi tega do internacionalizacije slovenskega koroškega vrapšanj. "Vendar" je dejal dr. Inzko, "je manšjina dokazala tudi pri pogovorih na Dunaju, da je pripravljena pri reševanju odprtih vprašanj vsepovsod konstruktivno sodelovati,... Poglavje o etničnih manjšinah ja avstrijska sinoda sprejela nato s 129 glavosi, 13 oseb se je glasovanja vzdržalo, proti poglavju o manjšinah so glasovali le štirje sinodali. Tako "Družina". Kot smo že poročali, je pred letom sprejela posebne odločbe v zaščito manjšin tudi škofijska sinoda krške škofije. Na žalost ti napredki na področju uradnega stališča Cerkve na ONTARIO Government In format Ion V Ontario je bil sprejet nov zakon "Consumer Reporting Act", ki je postal eden izmed najvažnejših potrošniških zakonodaj v zgodovini province. Obsega, na kratko, poročanje, izmenjavo in zbiranje podatkov o vaših odplačilih in o osebnih informacijah o vas, ki se tičejo vašega načina življenja in vaše osebnosti. Stopi v veljavo 2. julija 1974, Po tem dnevu imate pravico vedeti, kaj tp poročilo vsebuje o vas in komu je poslano. Ce je to poročilo netočno in nepopolno, imate možnost, da istega popravite. To je zelo važno zato, ker čisto gotovo dobe veliko Qcena tvoje možnosti posojil je neprecenljiva Tu so stvari ki jih Ontario nudi za zaščito istih. množino poročil o vaših nakupih, odplačilih in osebnih navadah in ta so zbrana, shranjena in razposlana po ljudeh, ki jih vi sami nikoli niste srečali. Ta poročila lahko vplivajo na to, kje - ali tudi - če boste delali, koliko si lahko izposodite, za koliko se lahko zavarujete in če ste sprejemljiv kot najemnik. Zato je vaša vlada tu v Ontario sprejela. Zakov o potrošniških informacijah ("Consumer Reporting Act") da tako zagotovi, da imate vi dostop do poročila o vas (-vour ovvn file.-). *S Government of Ontario tvoje osebne pravice. Nudi ti kraj, kamor lahko pišeš po pomoč, če zaideš v težave. Ako se hočeš informati o tem na koliko različnih načinov zakonodaja posluje v tvoj prid, piši po brezplačno brošuro o "Consumer Reporting Act". Piši na naslov: Consumer Reporting Registrar Ontario 20 Queen's Park Toronto, Ontario, M4Y 1Y7 rožnik, do meje, kako daleč pač zakon lahko. gre. Varuje William G. Daviš, Premier •V— BODOČNOST DRUŽINE V KANADI Avstrijskem motijo nekatere j šoviniste, ki skušajo izkoristiti j uvajanje bolj demokratičnih; metod in večjega sodelovanja laikov za ponemčevanje. Tako zahtevajo nekateri, naj velja v tem pogledu načelo matematične večine, ki naj ima pravico; odreči manjšini narodnostne pravice in celo groze, da bodo nehali plačevati verksi davek, Če se Cerkev ne bo uklonila njihovim zahtevam. % Svoboda tiska po svetu. Tajništvo mendarodnega instituta za časnikarstvo v Zurichu objavlja .letno poročilo o spremembah, ki zadevajo časnikarstvo) po svetu. Za leta 1973 poroča o izboljšanju položaja in povečanju, svobode tiska v Španiji, Grčiji in Turčiji, dočim se je že itak pičla mera svobode še zmanjšala, v SSSR, vzhodnih sovjetskih satelitskih državah in tu4i Y Jugoslaviji. O položaju časnikarstva v Jugoslaviji piše direktor zavoda Ernst Mayer: ".... Vlada želi očitno uničiti, v kali vsako kritičnp gibanje. Mere, ki so bile povzete proti katoliškemu hrvatskemu listu "Glas koncila" zaradi objave "neresničnih člankov, ki izzivajo nemir" in prepoved lista zaradi enega "tendencioznega članka o grško-katoliški cerkvi v Ruminiji" so priče očitnega okrnjevanja." V svojem predavanju udeležencem posebnega tečaja za vzgojo za družinsko življenje, ki je namenjen predvsem učiteljem, v okviru poletne šole Univerze sv. Frančiška Ksave-rija v Antigonishu, je predavatelj dr. Benjamin Schlesinger (School of Social Work, univerza Toronto) navedel, kaj je mogoče napovedati iz dosedanjih študij kanadskih družin: Več poročenih žen bo iskalo zaposlitve izven doma. Več mladih bo zapletenih v spolne odnose pred poroko, vendar bo upadlo število rojstev izven zakona, ki trenutno še narašča. Več šol bo uvedlo vzgojo za družinsko življenje v svoj program. število klinik za urejevanje rojstev bo naraslo. Odstotek starih v prebivalstvu bo narasel, kar bo zahtevalo posebne programe vzgoje in priprave za upokojitev. Zaradi pomanjkanja delovnih mest se bo znižala starost za upokojitev na 55 let. Povečalo se bo število ustanov, ki bodo nudile varstvo otrokom za čas, ko sta oba starša odsotna od doma. Število razporok kot tudi ponovnih porok bo naraslo. Protisk družbe (vključno sorodnikov) na odločitev zakoncev, da rode otroke, se bo zmanjšala in zaploditev bo postala vse bolj osebna odločitev zakoncev samih. Več otrok bo živelo izven lastnega doma (potavanje, šo lanje, itd.) i Svoje predavanje je zaključil z ugotovitvijo, da so doslej propadli še vsi poizkusi, da bi odpravili družino — in da bo ostala vkljub vsem spremembam družina tudi v bodočnosti temeljna celica družbe in varno zavetje za poedinca. I .1».™- IT - SPREMEMBE V ONTARIJU Po uradnih podatkih je doživela provinca Ontario v letih od 1968 do 1973 dokajšnje spremembe. Brutto proizvodnja v provinci je narasla za 65%. Dočim je število prebivalstva naraslo samo za 9% in število študentov samo za 5%, se je povečalo število gospodinjstev za 23%. Večje število samostojnih gospodinjstev se kaže tudi v 48% nem porastu eno družinskih hiš. Osebni dohodki so narasli za 68%, kar se nanaša seveda na dohodke, izražene v dolarjih, ne pa v dejanski kupni moči. Ker je narasel povprečni dohodek gospodinstev samo za 36%, je se tudi v Ontariju znatno število družin, v katerih matere niso zaposlene izven doma- Ontario ima v Kanadi najvišji dohodek na osebo, ki zaostaja samo malo za povprečjem ZDA. Primerjava 1. 1972 kaže naslednjo sliko (v USA dolarjih): ZDA Ontario Syedska Kanada Zapadna Nemčija Danska Francija $4.953 4.869 4.778 4.256 3.901 3.707 3.440 • Pri zadnjih volitvah so iždali vsi voditelji štirih glavnih strank izjave svojega stališča do zadružništva. Kot je bilo pričakovati, so vsi hvalili zadružništvo. Njihove izjave pa utegnejo postati važne v doboči dobi, kadar bo na programu kaka zakonodaja, ki zadeva zadružništvo. Ministrski predsednik Trudeau se je lahko pohvalil, da je njegova vlada uzakonil^ prvi splošni federalni zadružni zakov, za katerega so se borili zadružniki nad 60 let. Avgust 1974 ŠE NEKAJ POSNETKOV S POPOTVANJA UREDNIKOV ETNIČNIH LISTOV . , . V WA\VI V SEV. ONTARIO Moderni način dela v gozdu—smreke podirajo Na razstavi paviljona Ljubljana (Caravan): ročna dela — klek-Ijanje. RUDIJU VECERINU V SPOMIN (Spominske beseda, ki jih je govoril Simon Kregar pri Prosvetni uri v Nevv Torku) V teh prostorih je Rudi Vo-čerin v veliki meri odplačal dolg slovenski dediščini, ki jo je dobil z zibelko, in vso razdal, tako, da je prišel pred Boga s prazno slovensko skrinjo, pa s polnimi rokami dobrih del. Vzori i spomini bodo naštevali njegovo slovensko zvestobo, ponos in uveljavljanja; njegova dobra dela; njegov delež pri slovenski prosveti v Ameriki; njegovo veselo srce; njegov optimizem. Slovenska zvestoba. Rudi Ve-čerin je bil prepričan, da je ražil in preklel poštenega veselja, ki si sam v Kani šest vrčev vode v Veselo vino spremenil! Tako pamet nam daj vsem skupaj, da bi veselje iskali...." Ko sva si stala v Finžgar-jovi Verigi nasproti na teh deskah in pred štirimi tedni, sva se pošteno obdelala, kot je zapisano v knjigi. Občudoval sem ga, obenem pa zamaknjen gledal njegov prirojeni nasmeh in vesele oči, ki jih ni mogel skriti, čeprav je igral hudo jeznega moža. To sem mu tudi povedal, ko sva po igri praznila staklenico iz moje kleti. "Za- svobodna slovenska država po-; ,. , . . . .. peljal si me, da sem se zgubil rok, da bo narod na -....... j. I svoji zemlji svoj gospod. Vedno | manj nas je — zdomcev — ki! sriio šiveli slovenski Veliki teden, ki se jc začel leta 1941.1 Niše sence so dolge in oziramo se anzaj vse bolj kot pa naprej takšen jc pač življenja krog. In ko se oziramo nazaj, vidimo preveč nepotrebnih ostrin med nsmi, ne ostrih prepričanj — to je prav — ampak ostrin političnih plehkosti in zapravljenega časa. Rudi Večerin je znal vedno poslušati in povedati, nikdar ni žalil, pustil je vsakemu svoje prepričanje in ga spbštoval. Za hrbtom ni govoril,; združeval je in ni razbijal. Z uveljavljanjem v vsetu — bil je oblikovalec pri velikom založništvu v Nevv Yorku — je ved-nO povezal slovensko ime. Ob njegovi krsti so stali, jokali in govorili ljudje, ki bi bili v čast mrtvaškim stražam ob vse bolj poznanih možeh. Dobra dela, tista, za katera varno. Mislim, da noben posameznik in nobena slovenska organizacija v New Yorku ni. dala kruha tolikim beguncem, kot ga je Rudi Večerin s svojim ugledom in položajem. Mnogi so danes v tej dvorani: Kati, Ludvik, Marinka, Maruža, Vinko, Tomo, Helka in Janez, Lidija. Naštel sem le študente. Njegov kruh ni bil težak. Delil ga, je posebej mladim, študen-topi, prav po slovensko: za uk in zabavo. ^^ Delež pri slovenski prosveti v' Ameriki. Za ohranjanje slo- v igri!" "Pa ga dajva", si Odgovoril, "da se bova izgubila oba!" Veselje, ki ga je Rudi iz-žaveral, bi prebilo svinčeno steno. Kdo je znal tako povedati dovtip? Bil je baročno razkošen, ko je napeljaval zgodbo k vaselcmu koncu. Optimizem. Kolikokrat zapa-darno v pesimizem: slovensko delo nima smisla. Rudi je bil optimist. V zgodovinah, in ve zgodovini slovenskega naroda, je dosti Tarmopil, ko je krdelo vzdržalo, dokler ni bilo železo vročo za nova orodja ali orožja. Vsi tisti, ki ne zapirajo oči, gladejo danes, med zdomci, med rojaki v zamesjtvu in v domovini, povsod na Zapadu, kako ljudje omahujejo pod pritiskom časa, kako tudi velike narode muči skrb za ohranitev. Pa naj se kaže pretres v dadaističnem zaničevanju sveta, v preziru vsega, dediščin, izhojenih poti, ljubezni in naravo, v bahatem iskanju novega za vsako ceno, v tujih učenostih, ki se ne kažejo v iskanju, ampak v omalovažujočem zanikanju lastne vrednosti -r- so pa po drugi strani upanja v vrnitvah, spreobrnjenja v Rusiji, Jevtdšankova premišljevanja ob romanjih v Fatimo, Solzeni-. cin, tudi odlomki slovenskih' del v domovini, Rebula, Kozak .... romanja k slovenski skrinji, k dobrim starim slovenskim knjigam. Ko jo srce trudno od velikih načrtov in filozofij, ko je razočaranje polno, pride prav skromni domek Slovenske vanske prisotnosti v Ameriki je besede, skromen na oko, v re- smrt Rudija Večcrina težak udarec. V prividih, ko je bil .sanjač, in v dejanjih, ko je bil realist, jc gledal na svet skozi neskaljeno prizmo slovenskih tradiciji. Od začetka petdesetih, let, skoraj en četrt stoleja, je delal pri slovenskih farnih prireditvah, pri dramatskem društvu Prešeren je režiral in igral na desetine slovenskih del, jhj-magal je pri prosvetnih urah na Osmi, pri Liginih prizadevanjih in načrtih, govoril je mladini in starešinam. Pomagal je pr itiskanju Odmevov za skademike, uredil in tiskal je Goršetovo monografijo, posredoval je pri tisku Janeza Arneza knjige o zgodovini New Yor-ških Slovencev, tiskal in uredil je spominski zvezek ob blagoslovitvi slovenske kapele v narodnem svetišču v VVashingto-jiu. Vabila za brezštevilne slovenske prireditve je napravil brez plačila. Devatnajst let je bil Miklavž na Osmi in šest let V VVashingtonu; sto in sto slo1 venskih rojakov se bo spominjalo teh obdaritev, pričakovanj, skrivnostnih in veselih večerov iz skrinja naših dragocenosti. V razdajanju je iskal srečo, prav po stari rimaki modrosti: če bi se človek lahko dvignil do neba in premeril vsa vesolja, pa bi bilo občudovanje v tem nes: končnem prostoru pač zelo, zelo prizadeto če ne bi bilo nikogar, s katerih bi delil srečo. Veselo srce. Slovensko veselo srce, naša prava podoba od Vodnikovega Zadovoljnega Kranjca mimo Slomškovih pesmi "ki žalostno srce zvedrijo". Slovenski svet se rakriva bolj v veselju kot v žalostih, v veselem Klopcu, ki prikriva nabito moč, v Župančičevih episto-lah sinu, v Pregljevih pridigah snici pa edina uteha, izhojena pot, jasnina v senčnem gosdu in senca v vročem iskanju. To pa niso le otožnosti za časi, ki jih ne bo nazaj, to ni le čar, ki ogreja roko ob prijemu starega predmeta, marveč je tvorna sila in priznanje, da je izhojana pot dobra pot, sjranpota pa vračanja ali pa izginotja. Za ohrajanje slovenske zavesti, besede, dediščine in slovenskega veselja Ti je Bog dal b slovesu čast, usmiljenok in lepoto. Čast: umrl si na Veliki Petek: Usmiljenja: umrl si v spanju, odšel si med sanjami in temo k razodatju in luči. Lepoto: umrl in pokopan si bil na najlepšo Veliko noč, kar jih je bilo v tem mestu v zadnjih dvajsetih letih, ko se je povrnila vigrecl, ko so bili že zvončki in telohi, ko so bila dravesa kot bi zelen dež padal nanjo. Ob grobu je bilo lepo, lepe rože, lepe vesede Cirila Mejača, lepo v naših srcih, ko si nam s svojim delom pomagal ohraniti slovensko besedo, da nam bo ostati lažje. Počivaj v miru v jamici tihi, v kotičku miru, tam, kjen ni križev, težav, na joku. • Po kanadskih statistikah prispeva 16 razvitih držav povprečno 0.34% svojega bruto dohodka kot javno pomoč deželam razvoja, dočim je kanadski delež 0.47% — še vedno komaj malo več kot polovica od uradnega cilja OZN, ki jc 0.7%. Večina gospodarstvenikov je mnenja, da bi moral prispevek znašati vsaj 1% bruto narodnega hodoka. Kot zgleda, sodobniki kljub vsem zgodovinskim izkušnjam in večji izo- brazbi nismo nič boljši od pri-Tomača Rutarja, fajmoštra pri vflegiranih slojev preteklih ča-Sveti Luciji: "Resni in dobri, sov, ki niso hoteli deliti svoje-Učcnik! Saj vemo, da nisi sov { ga obilja s potrebnimi Jn- so ZADRU2NA VZGOJA v severni ameriki Vzgojno delo je ena posebnih značilnosti zadružnega gospodarstva. Kot bistveni del zadružne dejavnosti so jo vključili že pionirji iz Rochdalea, ki so sprejeli v svoja pravila, da se mora porabiti del presežka za vzgojo. Ustanovitev mnogih javnih čitalnic, knjižnic in tečajev za odrasle je povezana z zadružništvom. V Severni ameriki obstoja posebno društvo zadružnih delavcev, ki so v večti meri povezani s tem delom bodisti za članstvo, za uslužbence, ali pa za javnost na splošno in v nekaterih primerih za šolstvo. To društvo Association of Coope-rative Educators prireja letna zborovanja na katerih obravnavajo skupna vprašanja in izmenjavajo svoje skušnje in informacije večina članstva je iz ZDA, Kanade in Puerto Rica. Letošnje zborovanje je bilo v Geneva Parku blizu Orillijc v Ontariju od 18.—12. junija. Udeležilo se ga je 110 oseb, ki delujejo bodisi v okviru centralnih zadružnih organizacij, nekaterih provincialnih vlad (Ontario, Manitoba, Saskatche-vvan) in univerz (University of VVisconsin Centre for Coopera-tives; Universities of Vermont, York—Toronto and St. Francis Xavičr—Antigonish). Posebna zanimivost letošnjega zborovanja so bila poročila o uvajanju pouka o zadružništvu v šolski sistem. Najvišje razvit je zadružni pouk v Puerto Rico, kjer ima niverza poseben zadružni institut tam je možno dobiti univerzitetno diplomo iz zadružništva. V ZWA poučujejo zadružništvo na mnogih univerzah v zvezi s poljedelstvom.; Univerza v Madisonu, VVisconsin, ima tudi. poseben zadružni center, v katerem prirejajo razne tečaje za zadruzniKe tako iz ZDA kot tudi iz dežel v razvoju. Vermontska univerza je menda edina v ZDA ki poučuje zadružništvo V okviru o družboslovnih študij, Družboslovje za družništva predava profesor Henry Finney, ki posveča svoje študije v veliki meri zadrugam revnejših slojev. V Kanadi jc vključeno zadružništvo v študijski program vcčih univerz. Posebno znane so ifrancoska univerza v Shcrbrooku in Sir George VVilliams univerza v Montrcalu, kjer predava profesor George Davidovič, bivši glavni tajnik Jugoslovanske zadružne zveze, tako v angleščini kot tudi v francoščini. Predavanja so v okviru oddelka za narodno gospodarstvo. Ta oddelek je tudi glavni finančni podpornik edine znanstvene revije v severni ameriki za zadružništvo. Canadian Journal of Public and Cooperative Econo-my, ki jo ureja prof. Davidovič. Na York univerzi v Torontu preučuje zadružništvo prof. Jack Craig. Predmet njegovega preučevanjo so zadružne organizacije. Družboslovje zadružništva se predava tudi na vseučilišču v Antigonish (Rudolf Cuješ), kjer je tudi poseben oddelek Coady International Insti-tue za bolj praktični pouk zad-runištva. Podobni zavodi za praktični pouk so še za Francoze v Levisu, Quebec in za ostale v Saškatoonu (Cooperative College of Canada). Poučevanje, zadružništva na srednjih in industrijskih šolah se razlikuje ocl province oz države do države. V ZDA so preskrbele osrednje zadružne organizacije, predvsem Cooperative League of U.S.A., priročnike za učitelje, ki so voljni posvetiti nekaj več pozornosti zadružništvu v okviru obstoječih učnih načtrov. Podoben položaj je v Kanadi v Atlantskih provincah. Pokrajinska zadružna organizacija Maritime Cooperative Services organizira posebne tečaje za učitelje in jih oskrbuje s pomožnim učnim materialom. Provinci Manitoba in Saskat- URADNA POMOČ KANADE DEŽELAM V RAZVOJU Večkrat oznaženi minimalni prospevek razvitih dežel za pospešitev gospodarskega razvoja v deželah tretjega sveta v znesku 1% bruto narodne proizvodnje je še vedno daleč od resničnosti. Kanada ne spada med države, ki so najbolj skope v dajanju take pomoči, vendar so tudi kanadske številke daleč za postavljenim ciljem. odstotek bruto narodne proizvodnje Finančno leto odobreno 1967 [68 .37% 1968169 .39 1969j70 ; .42 1970)71 .44 1971 72 .45 ' 1972,73 .46 1973174 .46* . »t * cenitev Kanada je tako še precej za uradno sprejeto mero. 7% bruto narodne proizvodnje, kaj šele za bolj utemeljenim 1%. dejansko izplačano 28% .28 .34 .40 .41 .48 ,47* nekaj mednarodnih primerjav k Kanada ZDA Velika T. . Brit. Nizozemska Švedska SSSR Japonksa Prebivalcev 21 207 55 14 8 246 104 (v milijonih) Pov.Tiina 9.976 9.363 244 41 450 22402 370 (v 1.00 km2) Gostota prebi- valstva na 1 km2 2 22 228 323 18 1 283 Poraba na osebo: kava (kg) 3.87 6.37 1.61 7.31 12.7 0.14 0.54 tobak (kg) 4.05 3.45 2.36 3.31 1.69 1.30 2.07 pivo (litri) 70.6 65.6 96.2 47.6 45.8 16.0 24.7 ižvljenska doba za moške 68.8 70.8 68.6 70.7 71.9 65 69.1 za zenške 75.2 74.9 74.9 76.5 76.8 74 74.3 T V na 700 oseb 349 449 298 243 ' 322 160 222 Časopisov na 1000 oseb 211 301 463 311 534 347 510 raje čakali, da so postale razmere neznosne in so izgubili ne samo nekaj' odstotkov, marveč vse in v številnih, primerili še svoje življenje. CERKEV V SEDANJEM SVETU. Osmi letnik pastoralne revije slovenskih škofov jc začel novi letnik s temo župnijskih svetov. Gradivo je zbral in uredil Jakob Laura. Članke so prispevali Štefan Steiner, Vitko Musck in Viljem Pangerl, nepodpisana pa so poročila o delovanju župnijskih svetov po slovenskih škofijah obenem z izkušnjami župnikov, ki jih že imajo kot tudi onih, ki jih še nimajo. Dodano je tudi nekaj slovstva o župnijskih svetih: Cerkev obravana v tej dvojni številki še draga vprašanja, n. pr. Slovenci in sveto leto (R. Lcnik), opis Slomškovega misijo na 1. 1857 v Slovenski Bistrici (J. Richter), poročila, itd. Cerkev tudi nadaljuje s seznamom tiskanega in razmonoženega verskega gradiva od 1. junija 1945 do 1. junija 1970. O Lešnikovem članku poročamo na drugem mestu. dreš. NAŠE TROMOSTOVJE 16, 17 in 18. Predavanja za izobražence pri frančiškanih obravnavajo aktualna vprašanja in so vedno dobro obiskana. Nekatera najdejo pozneje pot tudi v tisk v obliki knjižic, ki jih izdaja župnija Marijinega oznanjenja pod gornjim naslovom (letna naročnina za 10 knjižic 3 dolarje USA—naslov: Naše Tromoslov-je, 61000 Ljubljana, Prešernov trg 4). V zadnjem času so izšla naslendja predavanja: Fanc Perko, Eden je Gospod; Vitko Musek, Čas laikov, in Anton Strle, Hierarhije resnice. Čas laikov je dejansko predavanje, ki ga je imel V. Musek na pastoralnih tečajih po Sloveniji 1. 1973. Tekst besedila, ki ga je imel pri študentih, "je zadel ob čeri uradne cerkvene cenzure", kot pove Pojasnilo naročnikom. dreš ZNAMENJE, 1. 4, št. 1. Nova številka revije Znamcrtje, ki jo izdaja celjska Mohorjeva druž- chevvan pa sla sprejeli zadružništvo uradno v lični načrt in bodo uvedli ta predmet začenši najprej z višjimi razredi. Po stopoma ga bodo razkrili do drugega razreda ljudskilj šol. Za predsednika organizacije je bil izvoljen Peter Hlusko (United Co^peratives oi Ontario, Toronto), posebno priznanje za zasluge za zadružno vzgojo je dobil med dragimi tudi prejšnji glavni tajnik Kanadske Zadružne Zveze Pha-len. ,, . • » . ba, prinaša naslendje sestavke: Znanost kot "veroizpoved", prevod. napisa predavanja Karla Rahnerja na sasedanju Krščanske zavesti za naravoslovce; Humaniezm in antihumanlzem (Vekoslav Grmič), Zdrava vera v zdravem telesu (nekaj opomb pisca V.K. na poročilo Primoža Žagarja v Delu o simpoziju za raziskave psihosomatično povzročenega raka); prevod Hoel-derinovega speva Patmos (France Papež); Maurice Blondel v luči svojih dnevnikov (Janez Janžckovič; Kmečko in nek-meko prebivalstvo v Sloveniji (Rafko Lešnik). V Zapisih jc poročilo o Cerkvi na Poljskem ter besedilo Deklaracije o člo-vočanskih pravicah (ob 25 letnici). Številko zakljuujcjo ocene knjig ter Misli: Eugen Ioncsco o svoji (ne) veri (prevedel T.S.). V oglasu napoveduje Mohorjeva prihodnjo knjižno zbirko za ude: Koledar 1975, Slovenske večernice (zgodovinski roman pisateljice Tite Kovač-Artemis —osrednja oseba srbski kralj Uroš III Dočanski), človek in sreča (Anton Trslenjak), V daljavi so želje (opis doživljajev med pno svetovno vojno Janeza Jurce) in prevod mladinske knjige Nonni islandskega pisatelja Jona Svenssona. Naročnina letno $5 USA. dreš. • Po cenitvi Organizacije Zedinjenih Narodov je bivalo na zemlji sredi leta 1972 3,782,-000.000 ljudi. Prebivalstvo narašča letno za 2%. Pretežna večina človeštva (56.8%) živi v Aziji. * Kreditne zveze v Kanadi so že začele s pripravami za slovesno slavljenje 75 letnice ustanovitve prve kreditne zve ze v Kanadi. Ustanovil jo je Alphonse Desjardins v Levisu, Ouebec, koncem 1900. Ta hranilnica in posojilnica obstoja še danes. Trenutna gospodarska kriza zadeva občutno tudi večino kreditnih zvez. Zaradi naraščajočih življenskih stroškov lani ne morejo več vlagati toliko kot preje in zadruge morajo zato omejevati izdnjanje posojil. Kreditne zveze se razlikujejo od bank predvsem po tem, da morejo izposoditi samo denar, ki so ga člani sami vložili, dočim ustvarjajo banke kredite v mnogo večji meri kot pa imajo hranilinih vlog in svojega kapitala. ^____ Isti stroj kot na sliki zgoraj nikdar ne počiva. Tu nalaga in zlaga "požagana" debla za odvoz v papirnico.