ooanski__
poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Zdravko Lipovšek, tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOM2ALE, 16. 3. 1983, Leto XXII, St. 4
Gibanje neuvrščenih
— vest človeštva
KONFERENCA NEUVRŠČENIH NA VRHU.iNEWOELHI 1883
Leta 1956 so se sestali na Brionih tovariš Tito, Nehru in Naser, trije državniki iz držav, ki so na tisoče kilometrov oddaljene druga od druge. Odločno so sklenili, da bodo našli pot, kako okrepiti in uporabiti zamisel o sožitju držav z različnimi družbenimi ureditvami v času, ko je bil svet razdeljen na bloke. Tukaj se je rodilo gibanje neuvrščenih.
Tovariš Tito je o tem pomembnem sestanku za ves miroljubni svet dejal: „Pred dvajsetimi leti smo se sestali na Brionih tovariši Nehru, Naser in jaz. Tu so se porodila pomembne ideje. Tisti čas je bil mednarodni položaj zelo zapleten. Grozilo je, da se bo hladna vojna sprevrgla v pravo, vročo. Zaskrbljeno smo razpravljali, kaj je treba storiti. Ugotovili smo, da bi se morale združiti vse države, ki ne pripadajo blokom. To je zapisano tudi v deklaraciji, ki smo jo tedaj podpisali na Brionih. In to je bil tudi začetek akcije, za sklic prve konference neuvrščenih, ki je bila v Beogradu leta 1961.
Razumljivo je, da nam takrat še na misel ni prišlo, da bo naša pobuda imela v prihodnosti tolikšen uspeh in da se bo zbralo toliko držav. Vendar se je to, kar smo si zamislili na Brionih, in izdelali kasneje v Beogradu, počasi uresničilo. Danes lahko rečemo, da smo pri razvijanju naše dejavnosti in krepitvi vloge neuvrščenih, v svetu, prhodili težavno, vendar zelo uspešno pot."
Naša odločitev za politiko neuvrščenosti ne izhaja samo iz mednarodnega položaja naše države, temveč iz samega bistva naše samoupravne socialistične ureditve.
To trdno enotnost notranje in zunanje politike naše države je opisal nezorno tovariš Tito takole:
..Jugoslovanska zunanjetrgovinska usmeritev k neuvrščenosti je zakoreninjena v naši narodnoosvobodilni vojni, pa tudi v našem predvojnem revolucionarnem in antifašističnem gibanju. Kadar imamo v mislih bistvo politike neuvrščenosti, to pa je predvsem boj za nacionalno neodvisnost, suverenost, samostojni notranji razvoj in enakopravno mednarodno sodelovanje, je jasno, da so bila ta načela tako teoretično kakor praktično, zastopana v vseh obdobjih naše revolucije. Nobenega
pomembnejšega dokumenta, resolucije, ali nastopa ni, kjer ta izvirna načela ne bi bila prisotna."
Že med narodnoosvobodilno vojno je tovariš Tito poudarjal, da ima vsak narod neodtujljivo pravico do svobode, neodvisnosti, da sam odloča o svoji usodi, dje enakopraven z drugimi, tudi velikimi narodi. Na taki osnovi smo tudi zasnovali odnose z zavezniki. Odločno smo se uprli vsem poskusom diktata o delitvi Jugoslavije, njenemu podrejanju in omejevanju samostojnega in svobodnega razvoja.
O tem, kar ga je osebno navdihovalo, d je vztrajal v boju za krepitev gibanja neuvrščenosti, ter ga prepričevalo o njegovi življenjski moči in prihodnosti, je tovariš Tito dejal:
„Vedno sem bil proti vojni, zagovarjal reševanje vseh problemov po mirni poti, s pogajanji. Sam sem doživel dve svetovni vojni. Vem, koliko sta stali človeštvo. Pogoltnili sta milijone ljudi. Uničili sta, kar so ljudje ustvarjali dolga desetletja. Zato je odpor do vojne tako globoko vklesan v meni. Kakor sem se kot komunist odločil za tisto, za kar se vse življenje bojujem, tako sem se bojeval tudi za to, da bi bil svet drugačen, pravičnejše urejen. Svet se mora spremeniti, da bi bilo vsem lepo. Ne moremo se sprijazniti z nepravičnimi odnosi med državami..."
Beograjska konferenca šefov držav in vlad 27 neuvrščenih držav, ki je bila leta 1961 v Beogradu, je bila vrhunec Titovega, Naserjevega in Nehrujevega delovanj za razširjanje ideje o aktivnem in miroljubnem sožitju med narodi sveta. Tako se politika miroljubnega sožitja uveljavlja v nemirnem svetu kot edina možna pot za normalni razvoj sodobnih odnosov med državami.
Tako se je Jugoslavija proslavila s Titom po vsem svetu. Postala je simbol miru in sodelovanja med narodi sveta.
Naša moč je v naši neodvisni in neuvrščeni politiki, v tem da se tudi z največjimi pogovarjamo kot enaki z enakimi, da enakopravno sodelujemo z vsemi državami sveta!" je večkrat omenjal tovariš Tito.
Tako nadaljujemo Titovo pot tudi v naši zunanji politiki. Tudi v sedanjem zapletenem in nemirnem svetu, ki ga prepletajo najrazličnejše politične in gospodarske krize. Naša domovina, socialistične, samoupravna neuvrščena Jugoslavija, je kot oaza miru, a vedno na prepihu, med obema blokoma. V življenju smo se naučili braniti jo in se upirati pritiskom z vseh strani. Želeli bi, da nas svet sprejme takšne, kakršni smo. Vedno smo bili in ostali svoji, na svojem. Neuvrščenost se razvija naprej. Vedno več držav je vključenih v to gibanje, ki je postalo vest človeštva, posebno v teh nemirnih časih, ko pretijo vojne z vseh strani, še posebno med obema blokoma. Zato je po tolikih letih in težavah neuvrščeno gibanje še bolj in s čistim obrazom obrnjeno k svetu.
Danica Zidarič
Ženske iz naše občine kmalu v uniformah JLA
Obrambnem in samozaščitnem usposabljanju mladine v naši občini dajemo veliki pomen. Zavedamo se, da bodo mladi morali v eventuelnih naslednjih, kot so v naši NOV, na svojih plečih nosili najtežje breme boia in odpora. Pomembno vlogo v tem boju so v NOV imele ženske. Partizansko spomenico v letu 1941 SFRJ ima 3340 žensk, 91 pa jih je narodnih herojev. Iz naše občine v NOV je bilo 493 bork, kar je več kot tretina vseh borcev. Sodelovanje žensk v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je seveda neposredno pogojeno z njihovim položajem oziroma statutom in vlogo v gospodarskem in družbenopolitičnem življenju naše države. Zakon o vojaški Obveznosti v 44. členu določa, da ikhko na urjenje pokličejo ženske, ki bodo v tekočem letu stare 19 let in tiste, ki bodo do konca koledarskega
leta dopolnile 27 let, seveda če so sposobne za služenje vojaškega roka.
V obdobju 1983 do 1985 bo poizkusno usposabljanje žensk, ki se bodo zato vrsto obrambnega in samozaščitnega usposabljanja prostovoljno odločale. Vojaško usposabljanje žensk naj bi trajalo 2 meseca in 22 dni za dolžnost vojakov in nižjih oficirjev v vseh rodovih vojske, razen oklepnih enot. Za šolanje rezervnih oficirjev pa bo urjenje trajalo 6 mesecev in sicer v šolah za rezervne oficirje, ravno tako 2 meseca in 22 dni, drugi del šolanja pa hi opravile v ustreznih enotah JLA.
V letu 1983 sta dva termina za napotitev kandidatk. Prijave za usposabljanje v letu 1983 in prvi polovici 1984 se bodo sprejemale do 30.03.1983. Ženske, katere se bodo prijavile za urjenje v trajanju 2 mesecev in 22 dni za vojaka in mlajšega oficirja, bodo po opravljenih zdravni-
ških pregledih napotene v začetku julija 1983 v enote JLA. Za kandidatke, ki se bodo prijavile za 6 mesečno usposabljanje za rezervne oficirje, bo napotitev v oktobru mesecu 1983. Status je izenačen z moškimi, ki služijo vojaški rok. To pomeni, da bi ženske obdržale svoje pravice iz delovnega razmerja, študentke pa bi bile še vedno študentke.
Urjenje bo potekalo v večjih mestih SFRJ v vojašnicah, katere bodo specijalno urejene za to vrstno usposabljanje. Kandidatke bodo imele specijalno narejen uniforme z „baret-kami" posebej za urejenje, ter za izhode v mesto. Seveda poleg svečanih uniform bodo imele vojaške torbice, katere se bodo ujemale z vojaškim krilom. Ženske, katere bodo
pokazale ustrezen uspeh pri pouku, bodo napredovale v čin razvodnika, desetarja in nižjega vodnika, ženske, ki so na pouku za rezervne oficirje, v čin podporočnika. Po končanem urjenju se bodo razporedile v vojne enote in teritorijalno obranbo na dolžnosti za katere so usposobljene.
Nosilec akcije je koordinacijski odbor za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL. Obrazce za prijavo ženske dobijo pri predsednikih krajevnih konferenc SZDL, osnovnih organizacij ZSMS in osnovnih organizacij zveze sindikatov, ki bodo vodili akcijo za seznanjanje in pridobivanje žensk za vojaško usposabljanje.
Safet Zjakič
Bralcem ob spremenjeni
obliki
Tokratna številka Občinskega poročevalca vaš je presenetila z novo obliko, katere posledica pa naj bi bial tudi pestrejša vsebina našega glasila in večja preglednost. Zato smo uvedli vrsto novih rubrik, ki ste jih poznali že v dosedanjem glasilu, pa jih mordzaradi omejenih možnosti oblikovanja glasila (majhen format) niste opazili, k urejanju glasila pa smo pritegnili tudi nekatere nove sodelavce, ki obenem tudi urejujejo svoje rubrike. Tako se vam z rubliko LJUDJE IN ZEMLJA predstavlja dr. Franc Habe, sicer član Izvršnega sveta, ki pokriva področje kmetijstva, rubliko, ki prinaša aktualna kulturna dogajanja, vas seznanja s kulturnimi dogodki v naši občini, ureja Pavle Pevec, tajnik Kulturne skupnosti, medtem ko se boste v rubriki ŠPORT, ki je obogatena tudi s koledarjem športnih prireditev v naši občini, srečevali s sekretarjem Telesnokul-turne skupnosti Marjanom Gorza. Za najširši krog naših bralcev bo posebno zanimiva tista stran, ki smo jo namenili krajevnim skupnostim. Na njej boste lahko prebrali vse o najpomembnejših pa tudi manj-pomembnih dogodkih iz vaših krajevnih skupnostih. Zato vas vabimo, d nam pošiljate predvsem kratke vesti, ki jih bomo radi objavljali. Za rubriko PISMA BRALCEV ne moremo reči, da je zaživela, saj se nam vse premalo oglašate, zato vas še enkrat pozivamo, da tudi vanjo pišete o vsem, kar vas teži, povprašate, če vam kaj ni popolnoma znano, posredujete svoj predlog, svoje misli, ob tem pa vas moramo opozoriti, da nepodpisanih in žaljivih pisem ne bomo objavljali.
Uredniški odbor je na svojih številnih sejah obravnaval zlasti vsebinsko zasnovo Občinskega poročevalca, o kateri je spregovorilo tudi predsedstvo Občinske konference SZDL, ki je posebno pozornost namenilo doslednemu uresničevanju te vsebinske zasnove, aktualnosti glasila in ne nazadnje tudi dejstvu, da Občinski poročevalec slehernemu delovnemu človeku in občanu v naši občini pomeni tisti časnik, iz katerega želi in bi tudi moral zvedeti vse o aktualnih dogajanjih v naši občini. Da pa bi to dosegli, začenjamo z današnjo številko z javno razpravo o problematiki informiranja, še posebej pa izdajanja Občinskega poročevalca in vabim o vse sredine, da se vanjo vključijo. Javno razpravo bomo zaključili na sekcij-ski razpravi okoli 15. aprila, o kateri bomo preko našega glasila obvestili vse zainteresirane, da s svojimi predlogi, stališči, pripombami, nasveti... sodelujejo pri sprejetju stališč.
Prepričani smo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo, da bo Občinski poročevalec tak, kot si vsi želimo. Uredništvo
PRED ODLOČITVIJO:
Učenci razmislite o vseh možnostih!
Še preden ste zakoraka/i v šolo, ste zakorakali po travniku, dvorišču ali pa kar po sobi, ponosno zravnani, z lesenimi puškami na ramah, v taktu te ali kakšne podobne otroške koračnice: mi smo vojaki korenjaki, kako nas gledajo ljudje...
Postali ste ob cesti, s široko odprtimi očmi in usti občudovali čete vojakov, ki so korakale mimo. In marsikdo med vami je sklenil, ko odrastem bom vojak.
Potem ste zakorakali v šolo, se spopadali z učenostjo, vsak dan zvedeli in spoznali kaj novega. Zavzeto ste poslušali o junaških bojih za svobodo, občudovali junaštva in iznajdljivost partizanskih komandirjev, ki so se s svojimi borci znali prebiti iz zased in obročev nekajkrat močnejšega sovražnika. Pa tudi igrali ste se „partizane". Vsak je hotel biti komandant in poveljavati drugim. In prenekateri je sklenil, ko odrastem, se bom izšolal za oficiraja naše vojske.
J
Zdaj ste skoraj odrasli. Pred vami je odločitev, ki zahteva zrela razmišljanja, vsestransko presojo, skratka odraslo ravnanje. Odločiti se morate, za kakšen poklic se boste usposabljali, kakšno delo boste opravljali.
Ko vsako leto proučujemo vaše poklicne želje, ugotavljamo, da ste v svojih razmišljanjih o tej odločitvi skoraj povsem pozabili na vojaške poklice. Zakaj? Morda ste pozabili, kako pomemben je za učinkovitost, uspešnost naše armade sposoben in strokovno usposobljen oficir? Morda pa so vaša spoznanja o vojaških poklicih tako nepopolna, da poklice, ki ste jih nekoč občudovali, danes nepremišljeno odklanjate? Morda ... pa kaj bi ugibali. Raje razmislite o tem:
Med stotinami pokliev, za katere danes usposabljajo naše šole, je prek sedemdeset takih, za katere je delo prav tako pestro, mnogokrat pa še bolj, kot v marsikaterem nevojaškem poklicu, saj so področja dela nižjih oficirjev in oficirjev reševanja organizacijskih, izobraževalnih, obveščevalnih, političnih in taktičnih ter drugih nalog.
Zaradi ozke povezanosti naše armade z vsemi delovnimi ljudmi ni noben vojaški poklic omejen v svoji dejavnosti le n ozke, vojaško-stro-kovne načine in metode dela, ampak daje možnosti za aktivnosti, ki prispevajo h gospodarskemu in družbenemu napredku naše domovine. Tako so se v vojaških enotah razvili mnogi strokovnjaki in znanstveniki, ki so se uveljavih' na najrazličnejših znanstvenih področjih.
Zato, da so danes nižji oficirji in oficirji dobro usposobljeni, in zato, da boste vi, ki se boste odločili za vojaške poklice, še bolje usposobljeni za reševanje tako pestrih in zahtevnih nalog, se je tudi šolanje za vojaške poklice v zadnjih letih močno spremenilo.
Šolanje v vojaških šolah je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in šolskega sistema v naši družbi, tako kot je naša armada sestavni in nede ljivi del naše samoupravne socialistične skupnosti.
Vi, ki končujete osnovno šolo, se torej lahko odločite za enega od mnogih vojaških poklicev in tako za eno od mnogih vojaških šol. Če se boste odločili za enega izmed poklicev, ki jih opravljajo nžiji oficirji, potem se boste vpisali v vojaško srednjo strokovno šolo. Šolali se boste štiri leta, si pridobili srednjo strokovno izobrazbo in usposobljenost za delo nižjega oficirja, ki je za marsikoga izredno zanimivo, saj so na primer absolventi srednje vojaške šole kopenske vojske usposobljeni za pedagoško in komandno delo v protiletalski obrambi, inženirji, oklepnih, topniških in pehotnih enotah. Diplomanti srednje tehnične šole kopenske vojske so usposobljeni za graditev in vzdrževanje naprav za povezovanje različnih enot in seveda tudi za vzpostavitev vez, za graditev in vzdrževanje najrazličnejše motorne tehnike z učinkovito obrambo pred atomskim, biološkim in kemičnim orožjem ter za načrtovanje in organiziranje prometa in transporta. Diplomanti letalske tehnične srednje vojaške šole so specializirani
za različna visoko strokovna opravila v letalski in radarski tehniki. In še bi lahko naštevali.
S tem, ko boste končali eno izmed srednjih vojaških šol, pa si boste pridobili tudi možnost za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih šolah.
Če pa ste se že sedaj odločili za enega izmed poklicev, ki jih opravljajo oficirji, se boste vpisali na splošno
srednjo vojaško šolo (prej gimnazijo) v Ljubljani in stanovali v internatu šole.
Po končani splošni srednji vojaški šoli boste nadaljevali šolanje na vojaških višjih ali visokih šolah za oficirje v določenem rodu oziroma službi.
Šolanje na vojaških šolah im mnogo prednosti: visoko kvaliteten študij z vsemi modernimi pripomočki, popolnoma brezplačno šolanje, zagotovljeno delovno mesto in poklicno napredovanje.
Če ste se odločili za šolanje na eni izmed šol za vojaške poklice, natančno preberite razpis, ki ga vsako leto objavi Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in pošlje vsem osnovnim šolam ter se pri vpisu ravnajte po njem.
Če ste pred odločitvijo v dvomih, ker premalo poznate različne vojaške poklice in šole, se o tem pogovorite na šoli ali pridite na razgovor k poklicnemu svetovalcu na skupnost za zaposlovanje ali pa na občinsko upravo za ljudsko obrambo.
Srednješolci, ki letos zaključujejo šolo, tudi vi razmislite o vključitvi v vojaške poklice. Če se za to zanimate se takoj prijavite oddelku za ljudsko obrambo.
Strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje
r
Predstavljamo prosvetno delavko:
Učiteljica Fanika Pačnik
Želimo vam predstaviti tovarišico — učiteljico Faniko PAČNIKOVO, ki poučuje otroke na podružnični šoli na Vrh pol j u in to že drugo šolsko leto. Na zastavljena vprašanja je prijazno odgovarjala in izvedeli smo marsikaj zanimivega in poučnega.
% i m m i,-
Koliko let že poučujete vrhpoljske šolarje?
„Vrhpoljske šolarje učim dve leti in sicer v kombiniranem oddelku. To je zahtevna oblika poučevanja, ker istočasno poučuješ dva razreda; zato zahteva od učitelja veliko napora. Trenutno poučujem 1. in 2. oddelek skupaj."
Gotovo imate Pionirsko organizacijo in podmladek RKS; kako te organizacije delujejo?
„Pionirska organizacija in Rdeči križ delujeta po naprej izdelanem programu. Ta program vsebuje sodelovanje pionirjev pri vseh proslavah in prireditvah, sodelovanje v interesnih dejavnostih, zbiranje odpadnega materiala (steklenic, papirja, pomoč ostarelim in urejanje okolja v krajevni skupnosti in drugo . . ."
Ali se srečujete s posebnimi problemi?
„Problem je že v tem, ker so v naši šoli 4 razredi in pouk se v vsakem razredu konča drugače, in zato morajo potem učenci čakati na dodatne aktivnosti.
Poklic učitelja je verjetno težak, povejte zakaj ste se odločila zanj . . .
„Že kot otrok sem sklenila, da postanem učiteljica in si nisem premislila. Včasih je zelo hudo, vsega imam čez glavo, toda če bi se morala še enkrat odločiti o poklicu, bi se spet za ta poklic."
Pa vrednotenje vašega dela?
„Naše delo je slabo vrednoteno, sploh pa delo v kombiniranem oddelku, ki od učitelja zahteva veliko več napora in ko poučuješ dva razreda hkrati."
Katere so interesne dejavnosti na podružnični šoli?
„Na šoli imamo dramsko recitatorksi krožek, pa lutkarski krožek in pevski zbor."
Fanika PAČNIK je zaposlena tudi popoldne, ko vodi cicibanovo šolo. Tovari šica je domačinka in zelo priljubljena med krajani- Z možem Tonetom si gradita stanovanjsko hišo, le del prostega časa posvetita temu delu. Zelo je delovna in aktivna tudi kot vodja delegacije SIS IZOBRAŽEVANJE in ostalih področjih krajevne samouprave.
N koncu najinega pogovora je Fanika dodala še to: „Volja zmaguje mnoge probleme, a brez sodelovanja in razumevanja kljub vsemu ne gre. Hvala( Fanika.
Jože NOVAK
VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK — D0M2ALE Kamnik, Perovo 20
CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
Na podlagi Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Ur. list SRS 45/82) in Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, morajo vsi lastniki psov v občini Domžale pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini.
Stroški rednega cepljenja so 300,00 din. V primeru, da Istnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje na Veterinarski zavod Kamnik — Domžale, Kamnik, Perovo 20, od 7. do 8. ure zjutraj.
V__^__)
9. do 11. ure 11. do 12.30 ure 13. do 14. ure 14.30 do 16. ure
26.3.1983
8. do 10. ure
10. do 13. ure 13.30 do 15. ure
28.3.1983
8. do 9. ure
9. do 10. ure
10. do 11. ure
11. do 13. ure 13.30 do 15. ure
29.3.1983
8.30 do 9.30 ure
10. do 11. ure 11.30 do 12.30 ure 13.30 do 14. ure 14.30 do 15.30 ure 16. ure
30.3.198B 8. do 9. ure 9.30 do 10.30 ure
11. do 12. ure 12.30 do 13.30 ure 16. uri
31.3.1983
7. do 8. ure
8. do 10. ure 10.30 do 12.30 ure
13. do 15. ure
I. 4.1983
8. do 10. ure 10.30 do 14. ure
14. do 15. ure
4.4.1983
7. do 8. ure 8.30 do 9. ure 10.30 do 11.30 ure
12. do 13. ure 13.30 do 15.30 ure
5.4.1983
8. do 9. ure 10. do 11. ure
II. 30 do 12. ure 12.30 db 14. ure
Mengeš, Trdinov trg 1, pri Kuraltu Loka pri Mengšu, Videmšek Franc Dobeno, pri Ručigaju Mengeš, Trdinov trg 1, pri Kuraltu
Trzin, Habatova 1, Kepic Anton - Pajek Domžale, Stobovska 2, Flerin Ludvik Studa, pri Kos Leopoldu
Dragomelj, Lukan Franc, pri Vrvu
Pšata, Mivšek Luka
Selo pri Ihanu, Flerin Stanko
Ihan, pri Navžarju
Prelog, Bitenc Franc, pri Skok
Trojane, pri Smrkolj Pavlu Ožbolt, Smrkolj Ciril Blagovica, Cerar Janez, pri Piskarju Češnjice pri Blagovici, Šinkovec Krašnja, pri Pavletu Štruklju Kranje brdo, Novak Franc
Trnovče, pri Antonu Oražmu Lukovica, pri Smrkolj Stanislavu Šentvid, pri Andrejka Martinu Rova, Osolin Anton, pri Ukan Depala vas, pri Pavovec Alojzu
Nožice, pri Jakobu Grašiču Homec, Prešern Peter, pri Adamovcu Radomlje, Prešernova 24, pri Ukancu Jarše, Sr. Jarše, Gasilski dom
Vir, Šaranovičeva 43, pri Šraju Dob, Kogovšek Ani, pri Staret Trojica, Gasilski dom
Krtina, Simon Franc, pri Kovaču
Zalog pod Trojico, Kepec Vinko, Zalog 5
Vrhpolje, Lenček Dominik
Krašce, Gasilski dom
Moravče, na dvorišču pri Kooperaciji
Katarija, pri Vidicu
Gora pri Pečah, Dolinar Alojz
Peče, pri Maksu Malu
Gaberje pod Limbrsko goro, Maks Urankar
ZAMUDNIKI			
6.4.1983		7.4.1983	
ob 8. uri	Nožice	ob 8. uri	Peče
ob 8.30 uri	Homec	ob 9. uri	Moravče
ob 9.30 uri	Rova	ob 10. uri	Krtina
ob 10. uri	Radomlje	ob 11. uri	Prelog pri Ihanu
ob 11. uri	Sr. Jarše	ob 11.30 uri	Ihan
ob 12. uri	Domžale	ob 12. uri	Selo pri Ihanu
ob 13. uri	Trzin	ob 12.30 uri	Pšata
ob 14. uri	Mengeš	ob 13. uri	Dragomelj
8.4.1983			
ob 8. uri	Trojane		
ob 8.30 uri	Ožbolt		
ob 9. uri	Blagovica		
ob 10. uri	Krašnja		
ob 11. uri	Lukovica		
ob 12. uri	Šentvid		
ob 12.30 uri	Rafolče		
ob 13.30 uri	Dob		
Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju kot je redno cepljenje.
Veterinarski zavod Kamnik — Domžale
25.3.1983
8. do 9. ure
Kraj cepljenja
Topole, pri Lužar Francu
Ljubljanske banke —
LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE Ljubljanska c. 62 61230 DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Banke Domžale
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
„KURIRJA - RAZMNOZEVALCA" v oddelku splošnih poslov
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja so:
znanje, ki ga daje dokončana osemletka, vozniški izpit „B" kategorije in možnost pridobitve dovoljenja za nošenje orožja. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Rok za zbiranje prijav je 15 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Prijave zbira kadrovska služba LB — Banke Domžale. i
HflŠE KRAJEVA 5KUPH05TI
LUKOVICA:
Komunisti aktivneje v prihodnje
J
V mesecu februarju so se sestali tudi Člani osnovne organizacije Zveze komunistov za območje treh KS in sicer Zlato polje. Lukovica in Krašnja. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki OK ZKS Domžale, predstavniki samoupravnih organov v KS, družbenopolitičnih organizacij in vodje delegacij, so spregovorili o svoji aktivnosti in vključevanju članov ZK v delo krajevnih skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je komunistov na tem območju precej več, da pa se večina vključuje v delo svojih osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah, kjer so zaposleni. Preostali komunisti se uspešno vključujejo tako v delegatsko življenje v KS, kot tudi v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, žal pa njihova aktivnost ni najbolj „praktično" vidna, saj o njej ne informirajo občanov in delovnih ljudi na območju, kjer prebivajo.
Razgovor je zajel tudi delo samoupravnih organov in delegacij v KS Lukovica, ki se uspešno vključujejo v razreševanje raznovrstne problematike in jo tudi ob pomoči vseh delovnih ljudi in občanov uspešno razrešujejo. Komunisti so ugodno ocenili
sklicevanje vaških zborov delovnih ljudi in občanov, ki so zelo dobro uspeli, saj je bilo na nekaterih navzočih več ljudi,kot pa jih je včasih prišlo na skupni zbor v Lukovico. Še posebej so izpostavili delovanje delegacij za skupščine SIS, kjer bo morala KK SZDL čimpreje sklicati vse delegacije, zlasti pa tiste, ki zaradi nesklepčnosti slabo delajo. Več pozornosti bo potrebno nameniti tudi delovanju mladinske organizacije v KS, s seminarji in drugimi oblikami usposabljanja in izobraževanja bi morali mlade bolj pritegniti k družbenopolitični aktivnosti, v bližnji prihodnosti pa bo potrebno aktivnost nameniti tudi povečanju števila članov ZK v edini delovni organizaciji na tem območju.
Ob koncu so člani OO ZK sprejeli svoj program, ostalim družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v krajevni skupnosti pa bodo predlagali, da bi za boljšo informiranost, ki je resnično slaba, izdajali bilten, s katerim bi obveščali delovne ljudi in občane o aktivnostih v krajevni skupnosti.
Vera
V februarju in marcu potekajo sirom naše republike javne razprave o priporočilih in stališčih Skupščine SR Slovenije o nadaljnjem razvoju krajevne skupnosti Pri tem se ugotavlja, da so bili doseženi premiki glede uveljavljanja krajevne samouprave zlasti na področja planiranja materialne osnove, samoupravne organiziranosti, da pa ostaja še veliko odprtih vprašanj, katerih razrešitev je nujna, če hočemo ustavno zamisel krajevne skupnosti uresničevati dosledno.
KRAJEVNA SKUPNOST IN PLANIRANJE
V precej KS so imeli težave pri oblikovanju planskih aktov, eden izmed vzrokov pa je tudi nesočasnost planiranja, saj so nekateri nosilci planiranja bistveno zaostajali s svojimi aktivnostmi. Ugotavlja se, da so postopki prezahtevni in dolgotrajni posebno za KS, kjer nimajo dovolj usposobljenih kadrov. Plani niso izražali razvoj, interese in specifičnost posameznih KS, premalo prisotna pa je bila tudi zavest, da sta delavec in krajan ena oseba, ki v združenem delu ustvarja sredstva za zadovoljevanje potreb v kraju, kjer živi. Pri tem bomo morali posebno pozornost nameniti zlasti krepitvi povezanosti KS z združenim delom, kajti le udeležba delegatov združenega dela na sejah samoupravnih organov KS tega ne zagotavlja. Poiskati bo treba ustrezne oblike njunega povezovanja (doslej le koordinacijski odbori sindikata), izboljšati informiranost, pri tem pa doseči, da bodo delavci iz združenega dela čutili probleme, ki bi jih morali kot krajani v KS reševati. V zvezi s planiranjem je bila kritična ost naperjena v nekaterih primerih tudi proti delu občinskih organov.
ZAGOTAVLJANJE MATERIALNE S OSNOVE KS
j. Največ težav še vedno predstavlja j financiranje skupnih potreb delovnih iljudi in občanov, ki kljub sprejetim stališčem ne zaživi, to pa med drugim tudi povzroča tudi poglabljanje razlik med razvitostjo posameznih KS. Samoupravni sporazumi o temeljih plana KS morajo biti skladni s plani TOZD in SIS v okviru občine ter v
skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana občine. Pri tem pa ne smemo pozabljati, da so interesi krajanov nerazdružno povezani z interesi in obveznostmi pa tudi možnostmi združenega dela. Dejstvo sicer je, da se bodo nekateri intresi še naprej uresničevali v interesnih skupnostih in po njih, vendar pa bi v večji meri morali v prihodnje uresničevati še posebej z neposrednim združevanjem sredstev v KS iz čistega osebnega dohodka. Samoprispevek še vedno ostaja pomemben vir v celoti združevanja sredstev za izgradnjo posameznih planskih objektov, potrebno pa je pripraviti kriterije in merila za delitev sredstev splošne porabe za posamezne tipe KS.
PROCES PROSTORSKEGA PREOBLIKOVANJA KS
Pri nadaljnjem procesu preoblikovanja KS je potrebno izhajati iz posameznega tipa KS, iz potreb SLO in DS ter različnih oblik interesnega združevanja. Pri tem pa je potrebno probleme kot je povečanje administracije, večji pritisk na družbena sredstva, prostorske probleme, usposobljenost kadrov ter otežkočena koordinacijska funkcija občinske skupščine reševati sistematično in glede na krajevne prilike.
UVEIJAVIJANJE SAMOUPRAVNIH IN DELEGATSKIH ODNOSOV VKS
Celoti delegatskih odnosov je skupna ugotovitev, da je delovanje delegatskega sistema znotraj KS v odnosu do skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih SIS bolj zaživelo oz. je dobro razvito tam, kjer je sicer samo-
upravljanje v KS dobro razvito in kjer je aktivnost družbenopolitičnih organizacij večja. Ugotavlja se, da nismo še izkoristili vseh možnosti samoupravnega razvoja, še vedno je značilna velika vloga sveta KS, ki rešuje tudi vprašanja pristojnosti skupščine KS, premajhna je tudi vloga zbora občanov in delovnih ljudi pri odločanju o najpomembnejših zadevah v KS. V zvezi z delovanjem delegatov je ugotovljeno, da le-ti še vedno nimajo stališč delegatske baze, da velikokrat niso nosilci predlogov in interesov svoje delegatske baze, da pa so delegacije v zbore KS praviloma aktivnejše od delegacij v skupščine SIS. Analize kažejo, da se interesni zbori niso uveljavili in da bo potrebno veliko pozornosti nameniti tudi drugim oblikam samoupravljanja v KS, treba pa bo nadaljevati tudi s prizadevanjih pri utrjevanju in uveljavljanju skupnosti stanovalcev, hišnih svetov in drugih oblik.
REFERENDUM IN DRUGE OBLIKE OSEBNEGA IZJAVLJANJA
so dokaj neizrabljene institucije našega političnega življenja, saj referendum uporabljamo le pri odločitvah za samoprispevek ali za preoblikovanje KS, morali pa bi ga tudi pri spreje-
manju odločitev, ki so pomembne za delo in življenje delovnih ljudi in občanov v KS. Javnih tribun in anket skoraj ni, da o problemskih konferencah delegacij, zlasti družbenopolitične organizacije, bi morale večkrat dajati iniciativo za delo in razreševanje problemov v okviru oblik osebnega izjavljanja.
STROKOVNE SLU2BE KS, TAJNIK KS, STATUTI KS
Strokovne službe so tudi v naši občini zelo razširjene in se ustanavljajo za eno ali več KS. V KS, kjer šo ustanovljeni krajevni uradi, je treba omogočiti opravljanje strokovnih opravil za krajevno skupnost skladno z zakonom o sistemu državne uprave ter tako zmanjšati stroške za funkcionalne izdatke KS.
Tajnik KS mora biti strokovno politični delavec, ki opravlja strokovno politične naloge za samoupravne organe v KS ter izvršuje odločitve teh organov.
Veliko je bilo govora tudi o dograjevanju statutov KS, ki morajo odražati interese in specifike posamezne krajevne skupnosti in postati tisti bistveni dokument, ki ureja življenje in delo krajevne skupnosti.
Vera
Krajevna skupnost JARŠE-RODICA
Delovno gasilsko društvo
V mesecu februarju je imelo gasilsko društvo Jarše-Rodica svojo redno konferenco, na kateri so obravnavali delo v preteklem letu. Iz poročil, ki so jih podah predstavniki društva je razvidno, da je društvo bilo zelo delavno. Konferenci sta prisostvovala predstavnika KA in družbenopolitičnih organizacij in občinske gasilske zveze. Posebno zanimiv je bil pozdrav poredstavnikov pionirjev „PIONIR - MLADI GASILEC" z osnovne šole Josip Broz Tito, ki so zaželeli konferenci uspehov in sodelovanja z njihovo sekcijo. Jarški gasilci imajo ustanovljeno sekcijo Pionir - Mladi gasilec, katera ima cca 100 članov in iz te sekcije črpajo mladi rod v njihove vrste.
v__:_j
V imenu štaba operativne enote je podal poročilo njen poveljnik Marjan RUČIGAJ, ki je poudaril, da je enota v preteklem letu uspešno sodelovala pri gašenju 7 požarov v občinskem merilu. Ugotovljeno je, da vodni viri za uspešno gašenje ne zadostujejo za gašenje morebitnih večjih požarov. Na tem območju hidrantno omrežje nima dovolj pritiska in zato hidranti ne pridejo v poštev. Hidranti so tudi pokvarjeni. Urgence so bile poslane že od društva, od občinske gasilske zveze Domžale, postavljeno je bilo celo že delegatsko vprašanje v Skupščini, urgirala je Krajevna skupnost Jarse-Rodica, vendar se stvar ne premakne iz mrtve točke. Koliko besed je bilo že izrečenih na vseh sestankih družbene samozaščite v občinskem merilu, da se morajo zaščitne zadeve usposobiti za eventuelne primere elementarne nesreče. Pa nič, nobene odgovornosti za to, da se pregleda tisto, kar je na našem območju najbolj kritično. Ugotovljeno je, da v strugi Mlinščica zadnje čase večkrat ni vode, katera nam je edini vir gašenja. Vodna skupnost, katera je za to odgovorna(se za to ne zmeni, ker se izgovarjajo, da nimajo sredstev. Ugotavljamo pa, da so se ponekod zelo nestabilizacijsko obnašali, saj so nekatere struge v občini celo tlakovali, toliko denarja pa ni, da bi v Homcu odstranili zemeljski plaz, ki je strugo Mlinščico zasul. Smatram, da bodo odgovorni svojo napako popravili in stvari spravili v red, mi gasilci pa jih bomo uporabljali in prostovoljno delali tisto, kar v društvu delamo že 19 let.
Udeležili smo se sektorskih vaj v Termitu v Ihanu in Studi. V društvenih aktivnostih smo izvedli vajo za usposabljanje gasilskega orodja, druga vaja je bila izvedena v sodelovanju GD Vir in industrijskega gasilskega društva Induplati. Posebna zanimivost društva pa je izvedena vaja Gasilski dan na osnovni šoli Josip Broz
Tito. Na tej šoli je bilo ustanovljeno in organizirano pionirsko društvo MLADI GASILEC. Ustanovnih članov je cca 100. V gasilskem dnevu je bila organizirana razstava gasilsko reševalnega orodja. V zvezi s tem je bila organizirana tudi gasilska reševalna akcija, v kateri so sodelovali gasilci GD Jarše-Rodica, GD Vir in IGD Induplati. Omenim naj še, da na tej šoli GD organizira predavanja za pionirje PGDM in to vsak teden po eno uro za posamezne skupine, ki so razdeljene v tri skupine po starosti. Omenim naj še, da sodelovanje z vodstom šole poteka odlično, saj smo vsakokrat dobrodošli. To šolo dajemo za vzgled ostalim, ki za tako delo nimajo posluha. Da je uspeh res zavidanja vreden, naj omenim, da smo z takim delom samo v letu 1982 sprejeli v društvo PGDM 41 učencev prvih razredov. Zavedamo se, da podmladek za GD črpamo ravno iz teh vrst.
Udeležba na občinskem gasilskem tekmovanju je bila res nadvsem zadovoljiva saj se ga je udeležilo 9 desetin pionirjev in mladincev in mladink, na območnem tekmovanju pa so nas zastopale 4 ekipe. Na območnem tekmovanju smo dosegli kar 3 prva mesta, članice pa so na tekmovanju za memorial Matevža Haceta dosegle II. mesto.
Ker se društvo pripravlja na 20. obletnico obstoja, ki ga bo praznovalo v letu 1984, so člani že pristopili k organizaciji proslave in se na to že pripravljajo. Tako so že začeli prenavljati njihov dom, ki je bil postaljen tako, da bo do naslednjega leta vse na red. Opravljena dela pri čiščenju in obnovi so bila opravljena udarniško, ne smemo pa pozabiti, da je bilo v preteklem letu, pri prenovi doma in pripravi tekmovalcev na tekmovanja in izobraževanju opravljenih blizu 1.000 udarniških ur.
V ASA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE!
.zdravje je naše največje bogastvo"; zdravim pomeni ta stavek največkrat le pravilo, bolnim največjo življenjsko željo. V mesecu aprilu bodo tudi v naši občini potekale krvodajalske akcije, v katerih bodo številni delovni ljudje in občani darovali svojo kri za to. da bi z njo reševali druga življenja. Zato smo se odločili, da s tem prispevkom, ki ga je pripravil naš sodelavec Jože Novak, predstavimo nekaj krvodajalcev iz Moravske doline in zapišemo nekaj njihovih misli:
FRANCKA PAČNIK, učiteljica -Že od leta 1972 dajem kri in sicer se redno vsako leto udeležim krvodajalske akcije preko našega odbora Rdečega križa. Po odvzemu krvi se počutim dobro, veseli me, da lahko na tak način pomagam sočloveku in letos bom to storila že sedmič.
JANEZ ROŽIČ - delavec - Krvodajalec sem od leta 1970, najprej sem šel na pobudo Rdečega križa iz naše krajevne skupnosti, sedaj pa preko sindikalne organizacije. Doslej sem dal približno 4 litre te dragocene tekočine, smatram, da je ta akcija resnično humana in letos bom sodeloval že dvanajstič.
ANGELCA NOVAK - delavka -Prejela sem že priznanje in sicer za 5-k rat no udeležbo na krvodajalski akciji, skupaj pa sem od leta 1964 dala kri že dvanajstkrat. Pri nas akcijo organizira sindikalna organizacija TO KO. Akcij se bom še naprej redno udeleževala.
PETER SVETLIN - delavec -Prvič sem dal kri pred 15. leti, ko sem bil v JLA, pozneje sem se akcij udeleževal v delovni organizaciji, tako da sem že 10-krat daroval kri. Delavci iz naše delovne organizacije se teh akcij možično udeležujejo, sam pa sem bil že tudi pozvan, da sem dal kri ob operaciji srčnega bolnika.
VALENTINA KLOBUČIČ -gospodinja - Doslej sem že 19 krat darovala kri. Prvič v letu 1958, ko so hčerki zaradi bolezni v bolnici zamenjali kri. Akcij se udeležujem v organizaciji krajevnega odbora Rdečega križa, prejela sem tudi značke za 5, 10 in 15 kratno darovano kri.
JANEZ CER AR - uslužbenec -Krvodajalec sem od leta 1958, v lanskem letu sem dobil tudi priznanje in zlato značko - Krvodajalca, saj sem doslej več kot 20 krat oddal kri. Iz Papirnice nas gre vsako leto veliko, vzpodbuditi pa bi morali vse tiste zdrave in sposobne, ki se akcij doslej niso udeleževali, da s svojim sodelovanjem v tej humani obliki pomoči slehernemu človeku sodelujejo in tako povečajo število krvodajalcev.
ŠTEFAN KOPRIVŠEK - vodja izmene - V Termitu tudi organizira krvodajalske akcije sindikalna organizacija. Sam dajem kri od leta 1948, v letu 1982 sem to storil že 34. Kri bom dajal, dokler bom zdrav in se bom po odvzemu dobro počutil. Prejel sem že vrsto priznanj za 5, 10, 15, 20 in 25 kratno oddano kri.
Marsikatero življenje ne bi bilo rešeno, če bi ne bilo na razpolago vedno dovolj krvi. Zato ne pozabimo, da samo kri nadomesti kri in da ne vemo, kdaj jo bomo sami potrebovali.
Prepričani smo, da se bodo tudi v letošnjem letu naši občani in delovni ljudje množično odzvali na vabilo za sodelovanje v krvodajalski akciji.
Pozornost delu
v osnovnih organizacijah ZK
Delovna skupina centralnegkomiteja je bila na delovnem obisku v naši občini že v mesecu novembru 21. tega meseca pa so se domžalski komunisti vnovič sestali na zaključni razpravi. V tej razpravi so želeli s komunisti v Emonini kmetijski kooperaciji, v domžalskem zdravstvenem domu, krajevni skupnosti Vir, Papirnica Količevo, tovarni Induplati iz Jarš, ter na občinskem komiteju ZK dodelati operativne načrte za delo na vseh teh pomembnih področjih. V razpravi je sodeloval tudi Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva OK ZKS, v razpravo pa sta posegla tudi člana delovne skupine CK ZKS Ivan GODEC in Ludvik ZAJC.
\____J
Domžalčani smo si pred časom zastavili na področju kmetijstva velike načrte, in to se preden je stekla širša družbena akcija za večje pridelovanje hrane. Ob intenzivnem vključevanju vseh dejavnikov s kmetijskega področja smo uspeli ob aktiviranju sicer še maloštevilnih komunistov v kmetijstvu, preseči planiran obseg proizvodnje in prodaje kmetijskih izdelkov. Komunisti so prav tako pripravili o kmetijstvu posebno problemsko konferenco, kjer so sprejeli usmeritve za naprej. Delegati iz Domžal so se tudi vključili v širšo problemsko konferenco o kmetijstvu. Vendar pa z doseženim kljub vsemu ne moremo biti zadovoljni. Največje rezerve so v boljši organiziranosti kmetijske kooperacije, ter v novih oblikah neposrednega sodelovanja s kmetijskimi proiz vajalci. Pri tem se kaže tudi potreba po večjem številu komunistov s področja kmetijstva, saj bo tako dosežena večja akcijska prodornost vseh tistih, ki na tem področju delajo.
Bolezen domžalskega zdravstva 'se imenuje primanjkljaj, saj pri občinski zdravstveni skupnosti le-ta znaša že več kot 30 milijonov dinarjev. Razkorak med sredstvi, ki so na voljo, in tistimi, ki jih v zdravstvu potrebujejo za ohranitev doseženega obsega zdravstvenih storitev, povzroča, da se primanjkljaj še povečuje oz. da se težave prenašajo še naprej. Čimpreje bo treba izpopolniti nove metode dela, ki bi pocenile zdravljenje.
KATERE SO NALOGE ZDRAVSTVA?
Večji bo poudarek na laični negi, zaradi česar naj bi se zmanjšalo zdravljenje v bolnišnicah in skrajšala ležalna doba.
Okrepili bodo specialistično službo osnovnega varstva v Zdravstvenem domu Domžale, s tem pa bodo zmanjšali preglede v Ljubljani (na univerzitetnem Kliničnem centru). Tako naj bi do 1985. leta postopoma nastavili internista, okulista, rentgenologa in ortopeda. Maksimalno želijo izrabiti zmogljivosti diagnostičnega laboratorija in tudi s tem zmanjšati pošiljanje v Klinični center, zmanjšati podvajanje laboratorijskih izvidov, kar je sedaj zelo pogosto ter drugo.
Okrepili bodo tudi urgentno ambulanto in skrajšali zdraviliško zdravljenje.
Izgube in dolge čakalne dobe v zobozdravstvu nameravajo rešiti tako, da bodo dali poudarek in prednost sistematskemu preventivnemu delovanju pri otrocih in mladini od 3. do 18. leta.
Zmanjšanje čakalne dobe v zobozdravstvu bi dosegli z uvedbo triažne-ga pregleda aktivnega prebivalstva. Na podlagi take metode dela se je že zmanjšala čakalna doba v Mengšu, Moravčah in Lukovici.
Ugotovili so tudi, da bi bila znatna sredstva lahko prihranjena tudi z večjim nadzorom nad potrošnjo zdravil pacientov. Zdravila sedaj mnogokrat predpisujejo stihijsko.
Vse te in še druge predloge ter možne vidike bosta komisija najprej, skupščina pa kasneje obravnavali ter sprejeli te ukrepe.
Ob tem imajo pre; očmi ne le zgolj možnost, da se zdravstvene storitve krčijo, ampak, da bodo morali zdravstveni delavci predhodno poiskati še vse možne notranje rezerve, za katere
pa so ugotovili, da jih je vendarle še nekaj.
Vse te ukrepe je pregledal tudi Izvršni svet občine Domžale, ki jih je podprl, na aktivu gospodarstvenikov pa želijo tudi začeti akcijo, da bi združeno delo v večji meri pomagalo tistim svojim delavcem, ki bi morali na okrevanje, pa zaradi slabega likvidnega položaja Občinske zdravstvene skupnosti Domžale doslej niso mogli.
Zanno je, da Papirnico Količevo, ki je zgradila novo tovarno KS3, bremenijo velike devizne obveznosti, ki jih niti tovarna sama niti občina v celoti ne moreta poravnati. Vidna so prizadevanja po čimboljšem delu delovne organizacije, SOZDA, repro-verige in tudi celotnega domžalskega združenega dela, kjer že ves čas skušajo zagotoviti Čimveč deviz tudi
za odplačevanje deviznih anuitet Papirnice Količevo. Ugotovili so(in to komunisti ugotavljajo že ves čas), da celo v Papirnici Količevo niso storili vsega, da bi bilo v danih pogojih v poslovnem, finančnem in tehnološkem smislu poslovanje optimalno.
Tačas bremene delavce v Papirnici Količevo (organizirani so v petih tozdih in delovni skupnosti skupnih služb) najbolj težave zaradi devizne nelikvidnosti. Velike težave povzroča pomanjkanje osnovnih surovin in rezervnih delov, to vrzel pa skušajo zapolniti z lastno inovacijsko dejavnostjo. S pravočasnimi naložbami so uspeli razrešiti oskrbo z domačim odpadnim papirjem, med tem ko je oskrba s celulozo, kemikalijami in rezervnimi deli še zelo slaba. Komunisti v Papirnici Količevo ocenjujejo, da je bila naložba kljub sedanjim težavam družbeno upravičena. V nadaljevanju razprave so pregledali delo komunistov v Induplati Jarše, krajevni skupnosti Vir ter ocenili, kje so še naloge. Sicer pa v Domžalah ocenjujejo, da so se uspeli vključiti v delo osnovnih organizacij in temeljnih okolij ter preseči forumske načine dela. Tudi tovariš Franc ŠALI je podčrtal to nalogo, saj je idejnopoli-tično konkretno delo na terenu najpomembnejše. Komunisti se morajo vključiti v delo in reševanje problemov na samoupraven način, s svojo moralnopolitično močjo, ki terja od vseh organov in organizacij, da se jim bistri pogled do družbenih težav.
Matjaž Brojan
r
Dr. IVO VASLE
Tokrat sem bil na obisku pri dr. Ivu Vasletu, ki je po rodu pristni Gorenjec, saj je bil rojen na Jesenicah, kjer je živel do 8. leta, potem jvpostal Notranjec, saj je bil oče, železničar po poiklicu, predstavljen v Postojno. Po končanem študiju medicine leta 1969, pa je leta 1967 postal zopet Gorenjec, saj se je preselil v Domžale, kjer si je ustvaril družino in dom v vrstnih hišicah, južno od stare domžalske domačije pri Kozinu, tekorekoč na nekdanji Mlinščici, katere struga je bila zasuta kmalu potem, ko je bila leta 1973 zgrajena šola Šlandrove brigade.
Poznala sva se takorekoč lypo sinovih, ki so že takrat, ko sem bil še zaposlen v Glasbeni šoli, obiskovali to šolo. Prvič sva se pa srečala na neki prireditvi pred veliko leti, ki jo je organizirala domžalska banka. Na tekmovanju, ki je bilo takrat, sva morala s ključi odpirati hranilnike. Pri tem sem ga premagal, saj sem nalogo opravil kot bi bil poklicni vlomilec. Seveda mi je rad odgovarjal na zastavljena vprašanja.
„Pa mi prosim nanizajte nekaj spominov na otroška in študentska leta? "
„Leta 1944 sem bil rojen na Jesenicah. Oče je bil strojevodj na žaleznici, mama pa gospodinja. Osnovno šolo sem najprej obiskoval na Jesenicah, nato pa v Postojni, kamor je bil oče prestavljen. Na Jesenicah sem občudoval naše prelepe alpske vršace, čeprav so Jesenice znane po dimu, ki ga bruha železarna iz neštetih dimnikov in martinovih peči, v Postojni sem pa dodobra spoznal kraško burjo, ki ima tu domovinsko pravico. Na otroška leta imam lepe spomine, saj sem bil veliko s svojimi vrstniki na „gmajni", ki se razteza ob poti proti Stari vasi, oddaljeni približno 2 km od Postojne, kamor sem hodil po mleko. Oh kaj se je tu vse dogajalo. Koliko otroških in fantovskih smo ušpičili. Velikokrat smo pri vojakih rezervistih, ki so bili v bližini na vajah, dobili dober vojaški krompirjev golaž. Tudi gimnazijo sem obiskoval v Postojni in tu opravil tudi maturo. Rad sem imel zgodovino in zemljepis, matematike pa ne."
„Kaj pa nadaljnji študij? "
„Priznati moram, da se po končani maturi še nisem dokončno odločil kaj bom postal. Najbolj me je veselila medicina, to pa predvsem radi tega, ker na medicini ni bilo matematike. Če ne bi bil sprejet na medicino, bi se odločil za študij agronomije. Iz postojnske gimnazije se nas je kar pet odločilo za medicino. Praviti je bilo treba sprejemni izpit. Odpeljali smo se s prvim vlakom ob 4.10 uri v Ljubljano pa prišli že ob 6. uri. Kandidatov ob tej uri seveda še ni bilo, ob 7.30 pa že cca 400. Sprejetih je bilo 120 za splošno medicino, 60 pa za stomatologijo. Med srečneži sem bil tudi sam. Na splošni medicini sem diplomiral spomladi leta 1969."
„Kaj pa medicinski staž? "
„Le tega sem opravljal predvsem v kirurškem in internističnem oddelku bolnice dr. Petra Držaja v Šiški. Ker sem bil štipendist železnice, sem namenjen delati predvsem v medicini dela v železniškem zdravstvanem domu v Ljubljani. Za službo je bilo tudi
takrat ko sem končal študij težko. Po opravljenem stažu sem odšel k vojakom v sanitetno oficirsko šolo v Beograd."
„Kako se spominjate vojaščine? "
„Kot sem že omenil, sem služil najprej v Beogradu. Nato sem bil prestavljen v Pulo. Še kot mlad fant sem imel veselje, da bi bil ostrižen „na balin". Zato je šla k brivcu vedno tudi mama z menoj. No in ta želja se mi je uresničila Šele v Puli, kjer sem bil zaposlen v vojaški ambulanti. Brivcu sem rekel, da naj da „gas do daske", naj me ostriže na balin. Seveda je moji želji ustregel, pa še obril me je na koncu. Moja davna želja je bila s tem izpolnjena. Ker sem službo opravljal v veliko zadovoljstvo šefa ambulante, me je le ta velikokrat pustil tudi domov. Dobil sem tudi dva tedna nagradnega dopusta. Ko je bila nekoč tašča na pregledu pri dr. Cerarju, je bil on že seznanjen s tem, da se bo v domžalskem zdravstvenem domu širilo področje otroške medicine. Zato sem se že takrat odločil da postanem pediater - otroški zdravnik. Ko sem se vrnil domov, sem se oglasil pri dr. Kovaču, direktorju domžalskega zdravstvenega doma in pri njegovi ženi, ki je tudi otroška zdravnica in jima izrazil željo, a bi postal otroški zdravnik. Po njegovem priporočilu sem nato obiskoval dva semestra post diplomskega izpopolnjevalnega študija v letih 1972/73."
„Kje ste bil zaposlen kot zdravnik? "
„Moja redna služba se je pričela v decembru leta 1970 v Zdravstveni postaji Mengeš. Na območju te postaje se letno rodi približno 100 otrok. V Mengšu sem zelo zadovoljen, saj je tu populacija otrok idealna, približno 1.500. V to so zajeti otroci do 8. razreda osnovne šole. Poleg zdravljenja bolnih otrok opravljam predvsem preventivne sistematične preglede, nadzor v vrtcu, pregledujem predšolske in šolske otroke. Lokacija v vrtcu je lepa, le škoda, d je vrtec zidan v nadstropju. Zadnja leta je vrtec tudi prenatrpan, ker ni čudno, saj se jo število prebivalcev v Mengšu občutno povečalo. To se pozna tudi pri delu v dispanzerju, kjer je dela za celega in še pol zdravnika. Kolegica, ki me sedaj v času specializacije nadomešča, ima zares veliko dela. Po končani specializaciji bi se pa zopet rad vrnil v Mengeš, kjer ta postaja praznuje letos 30-letnico delovanja in kjer sem se v teh letih zares vživel."
„Ali se v času ko ste postali zdravnik v Mengšu spominjate kakšne zanimivosti ali dogodivščine? "
„V začetku, ko je bil dr. Celestina poslanec in bil kot tak precej družbeno angažiran, sem precej delal v splošni ambulanti. Nekoč je prišla v ambulanto ne več rosno mlada pacientka, ki je imela težave z mesečnim perilom. Ker ni dobro razumela izraza mesečni ciklus, sem jo vprašal, če ima svoje stvari. Pa mi je hitro odgovorila: ,,Takoj jih bom prinesla, sem jih pustila v čakalnici." Veliko sem imel tudi hišnih obiskov. Nekoč, ko v ordinaciji ni bilo pacientov, sem skočil na obisk k starejši pacientki. Ker me še ni pričakovala, je bila presenečena, da sem že prišel, pa mi je rekla, da si niti nedrčka ni mogla nadeti. „Oh, nič hudega," sem rekel, „zato imate pa danes tako lep obraz, ko nimate težav s prsi." Vesel pa sem, da znam z otroki lepo ravnati, saj pri pregledih nikdar ne jokajo."
„Kako pa gledate na otroka kot zdravnik in kot oče? "
„Težko vprašanje. Cilj zdravnika je predvsem zdrav otrok, verdar se kot zdravnik največkrat srečujem z bolnimi otroki. Otroka moraš gledati predvsem s socialno pediatričnega stališča. Pri tem je važno, da poznaš družino v kateri otrok živi in način življenja. Važno je tudi v kakšnih okoliščinah živi, ali je dora pri starših, ali v vzgojno varstveni ustanovi. Za očetje pa važno, da otroke prav vzgoji, če je treba je priporočljiva tudi „leskova maža". Priznati pa moram, da sem s svojimi tremi sinovi kar zadovoljen, zadovoljen sem pa tudi z napredkom in uspehi, saj se je starejši sin Tadej odločil za študij poglobljene matematike, četudi sam nisem bil nikdar prijatelj matematike. Dobil je že tudi več priznanj, med drugim tudi Vegovo zlato značko."
„Ko ste že omenili sina, mi prosim malo več povejte še o družini."
„V Domžale sem se priženil leta 1967. Žena Marjeta „Metjočka", po poklicu vzgojiteljica je hčerka ing. Abseca, ki je bil dolgo let zaposlen na kmetijskem posestvu Pšata. Starejši Domžalčani se ga gotovo dobro spominjate, kako se je vozil z zaprav-lljivčkom na to posestvo. V zakonu so se nama rodili sin Tadej, ki obiskuje 1. letnik gimnazije matematične smeri v Kamniku, Luka hodi v 6., Janez pa v 3. razred osnovne šole.  Vsi trije obiskujejo tudi
glasbeno šolo, Tadej in Luka se učita klavir, Janez pa flavto."
„V Domžalah ste si zgradili tudi svoj dom? "
„Med študijem sem stanoval v Oražmo-vem domu v Ljubljani, pri tašči nad domžalsko Mladinsko knjigo pa 10 let. Leta 1972 sva pričela z ženo graditi svoj dom. V Občinskem poročevalcu sem takrat bral razpis za licitacijo parcel, kjer sedaj stoji naša hiša. Imel sem le borih 200.000 starih din, nekakšen črni fond. Zapičil sem se v to, da moram zgraditi svoj dom. Zglasil sem se na Biroju, zlecitiral za 6 starih milijonov parcelo in pričeli smo z gradnjo. Priskočili so mi na pomoč moji in ženini starši, otroka je pa pazila babica. Pri zidavi sem tudi sam veliko fizično delal. Da sem si ustvaril dodatna finančna sredstva sem 3 leta hodil v Litijo in Kamnik kot 'v tamkajšnje zdravstvene domove. To so bila naporna teta. Ko je bil pa dom zgrajen, sem pozabil na vse napore."
„V Domžalah se vas je prijelo ime „Long John" — zakaj? "
„Res sem precej velik, saj merim kar 1,9;J, zato ni čudno, da sem postal „Veliki Janez". To ime se me je prijelo takrat, ko sem za rekreacijo igral košarko in nogomet."
„Veliko hodite tudi v naravo, najraje na Gorenjsko? "
»Gorenjska se nam je priljubila. Svak je pred 10 leti kupil v Sorlci opuščeno domačijo. Bivalne prostore smo prebelili, kasneje pa še preuredili nekdanjo sirarno in hlev, tako, da imamo sedaj dosti prostora. Poleti uživamo v lepi neoskrunjeni naravi, pozimi pa radi smučamo. Dodobra poznam tudi večino krajev v občini, saj me pot kot zdravnika vodi po številnih krajih, predvsem so mi pa dobro znani Mengeš, Topole in Trzin."
„Pa vaše želje v bodoče? "
„Da bi čimpreje uspešno dokončal specializacijo, da bi bila v Mengšu čimpreje zgrajena nova zdravstvena postaja in da bi se kot zdravnik specialist ponovno vrnil med svoje Mengšane."
Veseli bi bili, da bi se zdravniku, ki je tako poln življenjske vedrine želje čimpreje izpolnile. Tone Ravnikar
OBČINA DOMŽALE Uprava za družbene prihodke
OBVESTILO
1. Zavezance za davke od stavb obveščamo, da bo v skladu z novim zakonom o davkih občanov tudi v občini uvedena davčna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka na družinskega člana zavezancem z več kot rremi družinskimi člani, ki so skupaj z zavezancem stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se odmerja davek.
Ne glede na zakonski rok (31. januar) bomo izjemoma v letu 1983 sprejemali vloge za priznanje teh olajšav do 31. junija 1983 v upravi za družbene prihodke (soba št. 2).
2. Zavezance za davek iz gospodarske dejavnosti (obrtna dejavnost) pa ponovno obveščamo, da so v skladu z 22. členom zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80) dolžni plačevati prispevke iz BOD in dohodka zase do 3. v mesecu za pretekli mesec, za delavce pa 3 dni po izplačilu osebnih dohodkov, najkasneje pa do 18. v mesecu za pretekli mesec.
Akontacija na davek iz gospodarske dejavnosti pa mora biti tudi v prihodnje plačana v 45. dneh.
Zavezance opozarjamo, da davčna obveznost z zaseženjem sredstev ob registraciji računov še ni poravnana, ampak šele ob dejanskem plačilu. Zato priporočamo, da zavezanci svoje obveznosti (zlasti prispevke) plačujejo sami neposredno.
Uprava za družbene prihodke občine Domžale
OSEBNE IZKAZNICE
Vsem, ki še niste stopili k fotografom velja ta naš zadnji poziv.
Konec meseca marca resnično gremo v Krajevno skupnost Jarše-Rodica, istočasno pa se vam opravičujemo ker nas zaradi obilice dela ni bilo že v lanskem letu kot smo obljubili.
Preskrbite si torej pravočasno dve fotografiji v velikosti 3x3,5 cm, ki bosta kazali vašo pravo podobo. Fotografirani morate biti od spredaj in to z odkritim čelom.
Pravočasno pa vas bomo še obvestili o kraju in datumu pobiranja vlog.
Sekretariat za notranje zadeve
1
OBVESTILO
AVTO MOTO DRUŠTVO MENGEŠ obvešča vse člane in občane, da posljuje in opravlja svoje dejavnosti v lastnih prostorih na Trdinovem trgu 14/1 — pri „Melodiji" vhod iz dvorišča.
Ob poslovnih urah, ki so vsako sredo in četrtek od 16. do 18. ure dobite vse informacije o usposabljanju za voznike motornih vozil, o včlenjevanju in drugih dejavnostih.
r
Kako vzrejamo teleta, da bodo zdrava in ješča
Vzreja sesnih telet je najtežavnejše obdobje vzreje govedi. Prilagojena mora biti biološkim lastnostim novorojenega teleta in z ustrezno prehrano in nego živali omogočiti, da brez zastojev v razvoju pride na normalno prebavo voluminozme krme ter izkoristi sposobnost hitre rasti. Tele naj bi s 4 meseci tehtalo od 125 do 130 kg, dnevni prirast naj bi bil v poprečju 750 gramov na dan.
navzame hlevskega duha in vlage, zato takega teleta nerade jedo.
Poleg pravilne prehrane je za popoln uspeh potrebna ustrezna namestitev živali, ki naj ne bodo privezane skupno s kravami, temveč jim, če se le da, uredimo ločen
prostor v hlevu. Posebno je treba skrbeti za čistočo, tako pri posodah za napajanje kot v prostoru za teleta, kjer moramo vsak dan nastiljati. Hlev za zrejo naj bo topel, suh in brez prepiha.
dr. Franc HABE
Sam razvoj telet je precej odvisen od rojstne teže ter mlečnosti matere, zato se začne skrb za uspešno vzrejo in razvoj živali s pravočasno presušit-vijo ter ustrezno prehrano krave v zadnjem obdobju brejosti. V zadnjem mesecu in pol brejosti plod hitro raste in tudi mlečna žleza se hitro obnavlja, zato potrebuje krava znatne količine hranilnih snovi, zlasti beljakovin, ki naj bi zadostovale za vzdrževanje in 10 do 15 kg mleka. Še posebej pomembna pa je redna in zadostna preskrba z rudninskimi snovmi in vitamini, pri čemer naj dobe živali vsaj 100 do 150 gramov rudninske mešanice na dan. Teleta slabo krmljenih krav so telesno šibkejša, manj odporna, zato dosti takšnih telet zlasti v zimskih in pomladanskih mesecih pgine.
Predčasno presušene in pravilno krmljene živali pa dajo lepo razvita in vitalna teleta ter ustrezno količino kakovostnega mleziva in mleka, kar omogočnormalen razvoj in hitro rast teleta.
Krmljenje sesnih telet
Poznamo več načinov krmljenja sesnih telet, od katerih so pri nas najbolj razširjeni trije: krmljenje s j polnomastnim mlekom, krmljenje s polmastnim in posnetim mlekom ter krmljenje s polnomastnim mlekom in nadomestkom za mleko. Krmljenje telet s polnomastnim mlekom JVpri posameznih rejcih najbolj razširjeno, vendar je zelo drago, saj je za prirast kolograma žive teže potrebno 8 do 10 litrov polnomast-nega mleka. Ekonomski račun nam glede na današnje cene mleka in telet kaže, da takšna reja prinaša rejcu izgibo. Zato skušamo tele zgodaj odstaviti od mleka, oziroma le-tega zamenjati s cenejšim posnetim mlekom ali mlečnim nadomestkom.
Stroške vzreje lahko zmanjšamo s tem, da od drugega tedna starosti polmastno mleko postopno zamenjamo s posnetim mlekom ter obrok energetsko dopolnjujemo s tem, da teletom dajemo močno krmilo TL-starter. V tem primeru pa moramo mleko posnemati ter poskrbeti za prodajo smetane. Tako krmljenje je pri nas bolj malo uveljavljeno. .
Zgodnje odstavljanje telet
Zelo pa se je v svetu in pri nas uveljavilo zgodnje odstavljanje telet z zamenjavo pol mastnega mleka z mlečnim nadomestkom, o katerem bi danes nekoliko obširneje spregovorili.
V prvem obdobju po porodu je pri vseh omenjenih oblikah prehrane telet nujno, da tele čimprej dobi mlezivo. Mlezivo ima znatno več beljakovin, maščob, rudnin in vitaminov kot normalno mleko. Obenem je mlezivo zelo bogato s protitelesi, ki v prvih 24 do 36 urah po porodu prehajajo naravnost v krvni obtok teleta ter mu dajejo nujno imunološko zaščito v prvih tednih življenja. Če je tele normalno razvito in porod ni bil težak, sesa že uro ali dve po porodu, zato poskrbimo, da slabotna teleta in tudi teleta, ki jih napajamo, dobe dovolj mleziva že v prvih urah po porodu. Mlezivo ali mleko mora imeti od napajanju telesno toploto, to je 37 do 38°C, zato napojimo tele takoj, ko kravo pomolzemo, drugače moramo mleko spet segrevati. Prehladno mleko povzroča zlasti pri mlajših teletih prebavne motnje in driske. Za napajanje so najprimernejše sesalne naprave s cuclji, pritrjeni na vedro, ki so pri nas v prodaji. Z njimi onemogočamo teletu hlastno pitje mleka in s tem prehanja mleka v vamp nastanio kazeinski kep v liri" ščniku   in   nepravilnega izločanja
prebavnih sokov, kar vse vodi do prebavnih motenj in drisk. Prve dni teleta pripuščamo oziromnapajamo vsaj 3 do 4 krat na dan, tako da dobe po 1,5 do 2 litra mleziva na obrok, pač glede na velikost teleta.
Vedno je bolje dati v obrok nekoliko manj mleka in večkrat napajati kot pa pustiti, da se tele ne napije. Zaradi bogate sestave mleziva se nam večkrat pripuščanje v prvih dneh izdatno obrestuje v skladnem razvoju telesa. Boljše uspehe daje vzreja, če teleta v prvem obdobju matere sesajo. Tele naj dobiva materino mleko vsaj 8 do 10 dni po porodu, nato ga lahko začnemo napajati z mlekom drugih krav oziroma mlečnim nadomestkom.
Mlečni nadomestki
Zgodnje odstavljanje z uporabo mlečnega nadomestka se je uveljavilo. Na trgu je izdelek tovarne Planika iz Kobarida z imenom mlekovit. Ta mlečni nadomestek je dobre kakovosti in ne zaostaja za uvoženim.
Glavni sestavni deli mlekovita so posneto mleko v prahu in posušena sirotka, poleg tega pa še ribja moka, sojina moka, hidroliziran škrob, glukoza, živalske in rastlinske maščobe, lecitin, emulgator ter rudnine in vitamini. Mlekovit je precej cenejši od polnega mleka; kg mlekovita lahko nadomesti 7 litrov polnomastnega mleka. Dajemo ga kot napoj, ki ga pripravimo tako, da raztopimo 100 g mlekovita v 9dl vode. Mlekovit najprej mešamo z vročo vodo, segreto na 60°C, v razmerju ena proti ena, nato pa kašo razredčimo s toplo vodo do zaželene gostote.
Teleta napajamo dvakrat na dan, pri morebitni driski pa takoj izpustimo en obrok in jim dajemo le polovične obroke, dokler ne ozdravijo. Z mlekovitom lahko začnemo napajati že v drugem tednu starosti. Od osmega do enajstega dne počasi preidemo na mlečni nadomestek, tako da vsak dan zamenjamo 2 kg mleka z dvema litroma nadomestka. Mogoč pa je tudi nenaden prehod s polnega mleka na napajanje z nadomestkom od 11. dne naprej. Teleta za pleme ali pitanje na večjo težo naj dobijo največ 5 do 6 litrov napoja na dan, da se postopno privadijo na drugo krmo, to je na krmila in seno. Toliko jim dajemo ne glede na to, ali bodo odstavljena zgodaj ali pozno.
Pri nas ponavadi napajajo teleta do 8. tedna starosti, ponekod pa tudi do 12. tedna ali celo dalj. Ob zgodnjem odstavljanju pa tele že v 5. ali 6. tednu začnemo zrejati z ustrezno močno krmo. Pri tem moramo živalim že v drugem tednu ob prehodu na mlekovit dajati krmilo TL-starter, seno in vodo po volji. Živali se tako glede na vedno večje potrebe po hranilnih snovah in omejene količine napoja ali mleka postopno privajajo n močno krmilo in seno. V šestem tednu, ko pojedo že okoli 600 gramov starterja na dan, jih brez prehoda odstavimo od mlekovita. Nadaljnja dva do štiri tedne jim dajemo starter, seno in vodo po volji, nato pa postopno preidemo na cenejše krmilo TL-grover.
Pri vseh oblikah reje je potrebno, da damo teletom že od 2. tedna starosti na razpolago pitno vodo, ki pa ne sme biti premrzla. Ta ukrep omogoča, da začno teleta bolj zgodaj jesti krmilo in seno ter preprečuje zaprtje in napenjanje, do katerega sicer rado prihaja.
Seno začnemo polagati v posebne, le teletu dosegljive jasli prav tako že v drugem tednu. Priporočljivo je, da je najboljše kakovosti in vsak dan sveže, saj se seno hitro
Poročilo iz 10. seje skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti
Delo SKISA lani, kaj bomo zgradili letos
Oba zbora skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale sta na svoji 10. seji dne 23.2.1983 obravnavala med drugim tudi poročilo o realizaciji plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti za leto 1982 kot tudi plan Samoupravne komunalne interesne skupnosti za leto 1983.
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale je imela v letu 1983 prihodke v višini 140.689.760,75 din. V tem znesku so udeleženi izvirni prihodki s 36,7 %, sredstva splošne porabe (proračun) 9,9 %, sredstva iz naslova razširjene reprodukcije komunalnih naprav 7 %, dotacije krajevnih skupnosti in delavnih organizacij 21,8%, krediti pa 16,2 %.
Odhodki so v letu 1982 znašali 127.675.021,25 din. Od tega zneska je šlo za vzdrževanje objektov kolektivne rabe (ceste, ulice, trgi, javna razsvetljava, zelenice itd.) 19,7% ali 25.159.337,45 din, za odplačilo anuitet 28,5% ali 36.386.830,85 din, preostala sredstva pa so bila namenjena za gradnjo oz. rekonstrukcijo komunalnih objektov kot so kanalizacija, vodovod, ceste ...
V.
V letu 1982 je Samoupravna komunalna interesne skupnost realizirala predvsem sledeče večje naložbe: rekonstrukcija križišča Toko v Domžalah, rekonstrukcija ceste Dob - Češenik - Turnše, rekonstrukcija dela ceste Lukovica — Sp. Prapreče; most čez Pšato v Jablan; mrliško vežico v Krajevni skupnosti Horrec-Nožice, 1. fazo rekonstrukcije vodovoda Moravče; gradili smo kanalizacijo v KS Radomlje in KS Vir v okviru programa samoprispevka, I. fazo kanalizacije Preserje, kanalizacijo z začasno čistilno napravo v Lukovici; znatna sredstva smo tudi vložili v ureditev začasne deponije smeti v KS Dob; izvršenih je bilo še vrsto drugih del, katerih pa ne bi naštevali. Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti je delo in poslovanje v letu 1982 ocenila za dokaj uspešno, če se upošteva dejstvo, da smo se soočali v tem letu z vrsto težav, kot so naprimer: izpad dohodka iz naslova prispevka za gradnjo primarnih in sekundarnih komunalnih naprav (bivši ..stanovanjski" dinar) ter izpad bančnih kreditov.
Plan za leto 1983
Najdaljša razprava na seji skupščine je potekala o planu Samoupravne komunalne interesne skupnosti za leto 1983 — razprava je bila izredno zanimiva, čeprav je bila večina zadev že predhodno usklajenih s krajevnimi skupnostmi, kar je stalna praksa in metoda dela v tej interesni skupnosti.
Predvsem je tekla razprava o problematiki dela in financiranju osnovnih dejavnosti v krajevnih skupnostih, in sicer tistih, ki jih krajevnim skupnostim narekuje ustava. S strani delegatov KS Domžale, KS Vir in KS Dob je bila podana pobuda, da se pri programiranju novega občinskega samoprispevka upošteva, da bi bilo potrebno vsaj del sredstev nameniti za realizacijo programov krajevnih skupnosti s področja komunalnega gospodarstva. Ostro je bila izpostavljena tudi odgovornost v zvezi s tem, da je bila v letu 1982 glavarina kot izviren vir krajevnih skupnosti realizirana s procentom, ki je nižji od 50% planiranega ter nezadovoljstvo nad tem, da se v ljubljanski regiji ni dosegel enoten dogovor, kako se naj bi financirala dejavnost krajevnih skupnosti v bodoče.
V letu 1983 programiramo dohodke in odhodke v višini 173.111.000 din.
Od tega zneska bomo zagotovili preko izvirnih prihodkov 46,4 %, sredstev splošne porabe 6,1% in kreditov 14,4% - za vzdrževanje objektov kolektivne rabe bomo porabili 20,4 % sredstev, odplačilo anuitet 23,1 %, ostala sredstva pa za novo naložbe.
Vodovod Moravče — 2. faza
Največje naložbe v letu 1983 s področja komunalnega gospodarstva bodo: 2. faza rekonstrukcija vodovoda Moravče, ojačitev vodovoda Črni graben in Kolovec, nadaljnja gradnja kanalizacije v KS Vir in KS Radom-
lje (v primeru zglasovanega novega samoprispevka ter sprejetega sporazuma z delovnimi organizacijami), zaključna dela na kanalizaciji v Zg. Jaršah in Muljavi (KS Mengeš), 2. faza kanalizacije v KS Preserje; rekonstrukcija križišča Pavovec v Mengšu; zaključena naj bi bila del na delu ceste Lukovica — Sp. Prapreče in Zalog — Kokošnje, začeta pa na cesti v KS Peče.
Mrliška vežica - KS Dob
V letu 1983 programiramo n«d drugim tudi pričetek gradnje mrliške vežice v KS Dob. V kolikor bo dosežen planiran dotok sredstev bi pričeli z deli na kanalu Domžale — Trzin in kanalu v zazidalnem okolišu Sever I. v Domžalah.
V letu 1983 pričakujemo znatno združevanje sredstev delovnih organizacij — tako bodo delovne organizacije s področja KS Mengeš namenile za rekonstrukcijo križišča Pavovec 3.00.000 din, delovne organizacije iz Domžal oz. Ihana 6.000.000 din za rekonstrukcijo križišča Toko (refundacija sredstev), Slovenijales Radomlje bo prispevata znatna sredstva za kanalizacijo v KS Preserje — intenzivni pogovori pa tečejo z delovnimi organizacijami s področja KS Dob, KS Vir in KS Radomlje, da bi še naprej združevale sredstva za program gradnje kanalizacije v teh krajevnih skupnostih.
Nalog je še mnogo ...
Pred Samoupravno komunalno interesno skupnostjo Domžale pa stojijo še druge naloge kot je le zagotavljanje vzdrževanja in investiranje v komunalne objekte. V letu 1983 bo tekla v skupščini razprava o dveh novih zakonih, ki tangirajo to področje, in sicer: Zakonu o stavbnih zemljiščih in Zakonu o urejanju prostora ter o odlokih o komunalnih dejavnostih posebnega pomena v občini Domžale, odloku o kanalizaciji, vodovodu, čiščenju odpadnih vod in odstranjevanju smeti. V tem letu bosta pričeli tudi dejansko delovati Občinska skupnost za ceste Domžale ter energetska skupnost za območje občine Domžale — Kamnik, kar bo prav gotovo imeli določen vpliv na predmet poslovanja SKIS. Prizadevati si bomo morali tudi, da bodo nemoteno tekle razprave na reorganizacijo v Komunalnem podjetju Domžale v smislu novega zakona o komunalnih dejavnostih ter nadalje na združevanju teh dejavnosti v občini. Izvajalcem komunalnih storitev posebnega družbenega pomena bomo morali zagotavljati ekonomske cene, od njih pa zahtevati boljšo kvaliteto na vzdrževanju komunalnih objektov in naprav.
Kakovostne razprave ...
Poleg zgoraj navedene problematike so delegati razpravljali še o cenah komunalnih storitev posebnega družbenega pomena, statutu Samoupravne komunalny interesne skupnosti, volili so delegate v stalne kolektivne organe skupščine SKIS, o spremembi samoupravnega sporazuma o temeljih plana SKIS za obdobje 1981-1985 ter še o nekaterih drugih točkah dnevnega reda.
Na osnovi živahne in kvalitetne razprave na skupščini SKIS, katero prav gotovo pogrešamo v marsikateri skupščini SIS družbenih ali materialnih dejavnosti ali celo na nekaterih sejah zborov občinske skupščine lahko zaključimo, da je problematika komunalnega gospodarstva kljub zmanjšanim materialnim okvirom prisotna v vsakodnevnem življenju občanov in delovnih ljudi v naši občini.
A. P.
Cicibani Planinskega društva: CICIBANI - MLADI PLANINCI _NA IZLETU_
Tako težko smo pričakovali sneg. In zares nas tudi to zimo ni razočaral. Kar v enem samem tednu gaje zapadlo toliko, da smo se lahko s sankami podali na naš drugi izlet, izlet v okviru akcije Ciciban-planinec, ki jo vodi Mladinski odsek Planinskega društva Domžale.
Ob 9. uri se je kljub megli pred Veleblagovnico nabralo 16 cicibanov, pa 4 pionirji in še 7 vodnikov. Z dobro voljo smo pregnali tudi meglo in ko smo zapustili zadnje hiše na naši poti, nas je že pozdravilo prekrasno sonce, ki nam je do cilja vplivalo moči in poguma. Naš cilj pa je bil grad Krumperk. Ob gradu smo posedali na sani in želodčki so oznanjali lakoto. Pa to nas ni motilo, saj ni bilo cicibana, ki bi v nahrbtniku ne imel sendviča. Ko smo se okrepčali in svnapili toplega čaja, je bila na vrsti pesem, telovadba... in seveda kepanje. Kako prijetno je poriniti vodnika v sneg in ga potem s skupnimi močmi okepati... Nismo pa pozabili na še nekaj zanimivega na Krumperku - na konje. Nos smo pomolili v vse hleve in posebno nas je zabaval konj z rdečimi nogavicami.
Potem pa, drrn ... po klancu s sankami navzdol. Po poti smo se morali nekajkrat umakniti avtomobilom, kar nas je sila motilo. Bližali smo se namreč Dobu. V Dobu pa nas je čakalo novo presenečenje -vroč čaj. Kar prilegel se je.
Zatem smo s poti zavili še na pokopališče. Prižgali smo svečko pred tednom dni
ponesrečenemu planincu Cirilu, ki je resnično znal vzgajati mladi rod planincev.
Utrujeni smo že bili, čakal pa nas je še lep kos poti do Domžal. Cicibani niso delali problemov. Zapregli so vodnike in pionirje v sani in najraje bi tekmovali, kateri vodnik bi hitreje tekel. Asfalt brez snega nas je rešil. Cicibani so morali izstopiti. Utrujene
noge so vlekli za seboj. Komaj smo si rekli planinski „zdravo". Cicibani so že videli pred seboj pogrnjeno mizo z dobrim, toplim kosilom in seveda mehko posteljico za čisto čisto majhen počitek. 12. marca se bomo zopet srečali na izletu na Mengeško kočo.
Marina
SEJEM RABLJENE LETNE ŠPORTNE OPREME
Smučarsko društvo Domžale, ki je daleč izven kraja znano po svoji raznoteri aktivnosti, pripravlja v aprilu v Domžalah zanimiv sejem.
15., 16. in 17. aprila bodo v hali Komunalnega centra pripravili prodajo letne športne opreme, ki je občani zase in svoje najbližje več ne potrebujejo.
Na sejmu boste lahko prodali (aH kupili) kolesa, čolne, motorje, surfe, šotore, kamp opremo, loparje, trenirke, športna oblačila in obutev, športne rekvizite, pomagala pa še kaj drugega, kar služi letnim športom ali rekreaciji.
Prineseno blago bodo ocenjevali strokovnjaki, prodajali pa ga boste lahko sami ali pa ga boste pustili v prodaji prodajalcem.
Vsi tisti, ki imate športne rekvizite, opremo ali kaj drugega — pridite na sejem.
V časih stabilizacije se vam bo obisk sejma in nakup na njem zagotovo izplačal.
Poročilo o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale
J
Izvršni svet skupščine je v letu 1982 do 8.4.1982 deloval v sestavi, ki je bila izvoljena na zborih skupščine v mesecu juliju 1980. Po izvolitvi na skupnem zasedanju zborov skupščine dne 14.4.1982 pa je Izvršni svet deloval v sestavi 15 članov in sicer ga sestavljajo: predsednik, 7 predstavnikov upravnih organov in 7 zunanjih članov.
Izvršni svet se je v letu 1982 sestal na 38. sejah, na katerih je obravnaval 322 zadev in pri tem sprejel 1134 sklepov, ki so v večini že realizirani. Udeležba članov na sejah Izvršnega sveta je bila 91 procentna.
Od skupno 98 zadev sprejetega programa dela izvršnega sveta je bilo realiziranih 86 nalog ali 95 7c- Nerealizirane naloge so vnesene v program izvršnega sveta za leto 1983 in bodo reševane prioritetno. Izven programa dela izvršnega sveta je izvršni svet obravnaval 224 zadev.
Pri svojem delu je izvršni svet tesno sodeloval s predsedstvom skupščine, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi. V okviru dela izvršnega sveta so bili izven rednih sej še številni usklajevalni in posvetovalni sestanki s predstavniki republiških institucij, organizacij združenega dela in skupnosti v občini, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.
Glede na izredno zaostreno družbeno in gospodarsko situacijo je izvršni svet v letu 1982 koncentriral svoje aktivnosti na tekoče spremljanje, analiziranje in razreševanje najpomembnejših gospodarskih in družbenih problemov v občini. Deloval je v okviru stabilizacijskega programa, katerega vsekakor nosi gospodarstvo, saj se tu neposredno ustvarjajo sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo gospodarstva in družbene nadgradnje.
Z ozirom na perečo gospodarsko problematiko se je izvršni svet še posebej angažiral pri odpravljanju težav pri nekaterih organizacijah združenega dela pri oskrbi z repro-materialom, predvsem pa se je skupno s celotnim združenim delom, DPO in LB -Banko Domžale angažiral pri reševanju problematike odplačevanja anuitet Papirnice Količevo.
Kljub težavam z repromateriali in izvozom so rezultati gospodarjenja na področju celotnega gospodarstva sorazmerno dobri. To je tudi zasluga in posledica sprejetih ukrepov in sklepov izvršnega sveta in zborov skupščine v lanskem letu, ki so bili predvsem usmerjeni v izboljšanje zunanjetrgovinske menjave, povečanju kmetijske proizvodnje, ustreznejšemu razporejanju dohodka in izvajanju investicij v okviru ciljev sprejetih s srednjeročnim družbenim planom občine Domžale.
Za zagotovitev ustrezne preskrbe občanov s kmetijskimi pridelki, mesom in premogom so bila precejšnja proračunska sredstva vložena v izplačilo kompenzacij in v sklad za intervencije v kmetijstvu ter sovlaganja v izgradnjo skladišča za občinske blagovne rezerve in v rudnik Breza ter Banoviči. K bolj kontinuirani preskrbi bo na vsak način prispevala tudi izgradnja skladišča za občinske blagovne rezerve, katerega smo pričeli graditi v lanskem letu. Zaloge blaga, ki bodo v njem shranjene,
bodo pomembno vplivale na stabilnost in kvaliteto osnovne preskrbe.
Med uspehe preteklega leta lahko štejemo rezultate, dosežene na področju kmetijstva. Na podlagi naravnih danosti, ki jih ima naša občina, se zavedamo pomena te panoge za našo preskrbo in iz leta v leto več prispevamo za pospeševanje kmetijske proizvodnje tako družbenega kot zasebnega sektorja.
Pri delitvi dohodka v organizacijah združenega dela se je v okviru občine dosledno izvajal dogovor o uresničevanju družbene usmeritve dohodka in sredstev za osebne dohodke. Sredstva za osebne dohodke so se v globalu po oceni povečala manj kot dovoljuje dogovor. Pri posameznih organizacijah združenega dela, ki so kršile določila dogovora, pa je izvršni svet vztrajal na poravnavi preveč izplačanih sredstvih za osebne dohodke.
Na področju malega gospodarstva je izvršni svet v skladu s planskimi dokumenti ter selektivno davčno politiko v okviru zakonskih določil zagotavljal pogoje za hitrejši razvoj predvsem deficitarnih dejavnosti. Z ustrezno kreditno politiko je izvršni svet omogočil precejšnjemu številu obrtnikov nakup poslovnih prostorov v SPB Domžale. Pomen obrti in drobnega gospodarstva je vedno večji, saj pokriva večino potreb po storitvah in proizvodih, prav tako pa se je to področje pričelo vključevati v izvozna prizadevanja.
Izvršni svet je izvajal proračun v okviru sprejetih posameznih namenov, tako je splošna poraba porasla v okviru za 14,8 %. V preteklem letu se je poraba v večji meri usmerjala v zagotavljanje boljše preskrbe, v skladu s politiko omejevanja investicij pa so se relativno zmanjševala sredstva za te namene.
Na področju skupne porabe je izvršni svet v skladu z resolucijo v letu 1982 zagotavljal, da so se sredstva skupne porabe gibala v skladu z gibanjem dohodka. Zaradi problemov na področju izvajanja programa zdravstvenega varstva se je izvršni svet aktivno vključil v razreševanje problematike izgub.
Izvršni svet je sodeloval tudi pri izvajanju programov ostalih samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem je sodeloval z Občinsko izobraževalno skupnostjo, Samoupravno komunalno interesno skupnostjo, Samoupravno stanovanjsko skupnostjo ter Skupnostjo za zaposlovanje.
Izvršni svet je v okviru svojih pristojnosti spremljal problematiko dela upravnih organov in usklajeval njihovo delo- Za zmanjšanje družbene režije so bile sprejete manjše organizacijske spremembe v upravnih organih, katerih cilj je bil, da ne bi povečevali družbene režije ne glede na povečan obseg dela.
V letu 1983 bo moral izvršni svet glede na gospodarsko situacijo usmriti svojo pozornost predvsem na tekoče spremljanje gospodarskih gibanj in z ustreznimi ulrepi sprotno razreševanje.v okviru svojih možnosti, nastale problematike, ki bo najbolj pereča predvsem na področju preskrbe z repromateriali in pri reševanju problematike odplačevanja anuitet Papirnice Količevo ter pri zagotavljanju normalne preskrbe občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.
r
Poročilo o delu komiteja za družbeno planiranje in družbeni razvoj
v.
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj vodi kolegijski poslovodni organ, ki ima predsednika in osem članov.
V okviru komiteja delujeta dve strokovni službi (Služba za plan in analize in Služba za proračun) ter dva referenta, od katerih pokriva eden področje gostinstva, turizma in cen, drugi pa področje obrti. Področje kmetijstva, lovstva in ribištva pokriva svetovalka.
Naloge komiteja so bile v letu 1982 tesno vezane na delo Izvršnega sveta in skupščine, številni materiali so se pripravljali tudi za družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in k ajevne skupnosti. V okviru komiteja delujejo tri poverjeni-štva: poverjeništvo za gospodarstvo, pover-jeništvo za blagovni promet in preskrbo in poverjeništvo za promet in zveze.
V letu 1982 je bilo zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in spremenjenih zakonskih predpisov, veliko dela v komiteju namenjenega tekočemu spremljanju, analiziranju in razreševanju najpomembnejših gospodarskih in družbenih problemov v občini. Glavni omejitveni faktor je bil izvoz na konvertibilno območje, zato smo v okviru materialnih možnosti pripravljali ukrepe za vzpodbujanje Ic-tega.
Za povečanje izvoza smo v mesecu juniju izpeljali sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje ukrepov za vzdrževanje devizne likvidnosti ter drugih intervencij v gospodarstvo na nivoju občine, na osnovi katerega so organizacije združenega dela iz sredstev skupne porabe prejele za 30 milijonov dinarjev kreditnih sredstev pod ugodnimi pogoji.
Zakonske omejitve na področju investicij v družbenih dejavnostih so bile osnova za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije v teh dejavnostih, da bi z združenimi sredstvi vseh interesnih skupnosti, reševali najbolj pereče probleme na tem področju.
V juliju je bil za premagovanje likvidnostnih težav in za vzdrževanje procesa proizvodnje v organizacijah združenega dela, pripravljen akcijski program za izvedbo kratkoročnega in dolgoročnega programa stabilizacije, s katerim so bile opredeljene naloge za področje pospeševanja izvoza, obnavljanja proizvodnje, zagotavljanja sredstev za odplačevanje deviznih anuitet in drugo-
Za odpravljanje motenj na področju preskrbe, so se v okviru proračunskih sredstev iskale možnosti za normalizacijo preskrbe z mesom in premogom. Komite je
sodeloval pri pripravah za gradnjo skladišča za blagovne rezerve v Jaršah, ki se je začela v preteklem letu.
Zaradi težav v preskrbi z naftnimi derivati in plinom, so bili delavci komiteja vključeni v akcijo okrog delitve bencinskih bonov, prav tako pa tudi pri pripravi predloga za reševanje problematike preskrbe s plinom.
K stabilnejši in kvalitetnejši preskrbi lahko mnogo prispeva tudi razvoj kmetijstva na območju občine. V letu 1982 je bil ustanovljen samoupravni sklad za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji in prodaji hrane.
V novembru je v okviru republike potekala akcija za spremembo delovnega časa v organizacijah združenega dela. Da bi bila akcija uspešna, je bilo potrebno novemu začetku delovnega časa prilagoditi poslovanje v trgovinah, vzgojnovarstvenih organizacijah in šolah, ter spremeniti vozne rede. Spremembe voznih redov so se pripravljale na podlagi stališč in pripomb, ki so jih posredovale OZD, krajevne skupnosti in drugi.
V skladu z zakonskimi predpisi je v okviru komiteja delovala komisija za investicije, ki je izdajala mnenja oz. soglasja k posameznim investicijam, za katere je bila pristojna.
Oteženi pogoji gospodarjenja so vplivali tudi na možnost izvajanja sprejetih programov v samoupravnih interesnih skupnostih. Tudi v letu 1982 so bile prisotne največje težave na področju zdravstvenega varstva, zaradi prekoračitev sprejetih programov.
Na področju planiranja je v letu 1982 Služba za plan in analize sodelovala pri oblikovanju sprememb planskih dokumentov na ravni občine, v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Aktivnosti na področju spreminjanja planskih dokumentov so potekale od meseca februarja, ko je občinska skupščina sprejela odlok za pripravo sprememb pa do konca leta, ko so v mesecu decembru zbori občinske skupščine sprejeli spremembe družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 - 1985. Istočasno s spremembami občinskih planskih dokumentov je komite sodeloval tudi pri oblikovanju sprememb planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti.
Poleg teh aktivnosti, ki so bile posledica spremenjenih gospodarskih razmer, je Služba za plan in analize mesečno obdelovala podatke v gibanju sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, industrijske proizvodnje, zunanjetrgovinske menjave, turističnega prometa, odkupa in prodaje kmetijskega blaga. Tromesečno so se pripravljale analize gospodarskih gibanj in poslovnega uspeha gospodarstva. V aprilu sta bila izdelana obračuna narodnega dohodka za1 zasebni sektor kmetijstva in za zasebno obrt. Na podlagi ocen razvoja za leto 1983, je bila konec preteklega leta pripravljena resolucija o politiki izvajanja družbenega
plana občine Domžale za obdobje 1981 -1985 v letu 1983, v skladu z resolucijskimi določili pa oblikovani programi vseh samoupravnih interesnih skupnosti.
Služba za proračun je vodila in izvrševala račune: proračuna, organov, delovnih skupnosti in posebne računa. Mesečno je vršila obračun osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti upravnih organov ter voljenih in imenovanih.
Referat za obrt je v letu 1982 prejel v reševanje 499 pismenih vlog. V sklopu referata je bilo izdanih okrog 2000 potrdil za uvoz strojev, rezervnih delov, reprodukcijskega materiala,za nakup kurilnega olja ter za dvig dodatnih količin bencinskih bonov.
V občini je bilo odprtih za 3,9 % več obratovalnic v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Kljub velikemu številu obratovalnic pa se v občini še vedno pojavljajo deficitarne obrti, predvsem storitvene obrtne dejavnosti kot so: čevljarji, šivilje, serviserji malih električnih aparatov, gospodinjskih aparatov in podobno. Občani kažejo sicer večje zanimanje znajem poslovnih prostorov v novozgrajenih objektih v centru Domžal storitvenih dejavnosti, za nakup le-teh pa se odloča manjše število, zaradi izredno visoke cene m2 poslovnih prostorov in zaradi slabih kreditnih pogojev.
Na področju cen je svet skupnosti za cene obravnaval 426 predlogov sprememb za cene. Referent za cene je pripravljal gradivo za seje skupnosti za cene, ki je skrbela za to, da so samoupravne organizacije in skupnosti oblikovale cene v skladu s predpisanim postopkom in merili za oblikovanje cen ter vodila diferencirano in selektivno politiko cen.
V mesecu juliju je bila kontrola cen nekako ublažena na nivo spremljanja za nekatere vrste storitev. Po izdaji odloka ZlS-a o najvišjem nivoju za vse proizvode in storitve, je predloge za oblikovanje cen novih izdelkov na podlagi potrdil obravnavala Zvezna skupnost za cene.
Na podlagi določil zakona o kmetijskih zemljiščih, je referat za kmetijstvo urejal zadeve v zvezi s statusom kmeta. V okviru izvajanja plana melioracij je bil sprejet odlok o uvedbi hidromelioracijskega postopka kmetijskih zemljišč ob Rači in Radomlji ter sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju SIS za melioracijo kmetijskih zemljišč ob Rači in Radomlji. V okviru obveznosti po zakonu o pospeševanju živinoreje in zdravstvenem varstvu, referat skrbi za reprodukcijo v živinoreji.
Referat je sodeloval pri pripravi ukrepov za odpravljanje posledic toče, ki je prizadela območje občine v mesecu juniju preteklega leta. Na področju gospodarjenja z gozdovi je potrjeval letne gospodarske načrte, izdajal dovoljenja za krčitev gozda, dovoljenj za prevoze, skladiščenje in razrez neobeljene hlodovine.
r
Poročilo komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja
Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale, v skladu z odlokom:
sodeluje v procesu družbenega planiranja, predvsem na področju priprave prostorskih planov, vodi usklajevalne postopke in skrbi za izvajanje sprejetih dokumentov, skrbi za izdelavo in vodi postopek razgrnitve ter sprejemanja izvedbene urbanistične dokumentacije, prostorski plan, urbanistični načrt, zazidalni načrt in urbanistični red, opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjsko pravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnino, opravlja upravne in druge naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, vodnogospodarskih in stanovanjskih zadev, rudarstva, cest in prometa ter varstvo okolja.
Nepopolna zasedba delokrogov v Komiteju ni negativno vplivala na obseg, kvaliteto in ažurnost opravljenega dela, predvsem zaradi razporejanja dela med ostale delavce.
V letu 1982 je komite pripravil 13 zadev, ki jih je skupščina sprejela z odlokom, in sicer:
10 zadev s področja urbanizma 1 zadeva s področja gradbeništva 1    zadeva    s premoženjskopravnega področja
1 zadeva s področja cestnega gospodarstva
Nadalje je bilo pričetih 7 postopkov za pripravo prostorskih dokumentov, od katerih je eden v zaključnem usklajevanju, dva sta v fazi javne razgrnitve, preostali štirje pa v pripravi za razgrnitev.
Vse skupščini predložene zadeve je predhodno obravnaval Izvršni svet, kateremu je poleg tega bilo posredovano še:
6 informacij oz. poročil
7 predlogov za sprejem manjšega odmika od ZN
5 odgovorov na delegatska vprašanja 26 premoženjsko-pravnih zadev 13 drugih zadev
V letu 1982 se je 3 krat sestal komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja kot kolegijsko telo in predhodno obravnaval predvsem zadeve, ki so bile posredovane skupščini in izvršnemu svetu. '
Med ostalimi važnejšimi zadevami je komite:
- po sklepu skupščine sodeloval v pripravi in predlagal prenos vseh kmetijskih zemljišč v občini, na katerih je imela
pravico uporabe občina Domžale neposredno, na Kmetijsko zemljiško skupnost občine Domžale
- sodeloval pri sanaciji strehe Doma upokojencev, za kar je bil v letu 1983 dosežen sporazum in podpisana ustrezna pogodba.
Postopki po področjih:
1. Premoženjsko pravno področje: V letu 1982 je bilo prejetih 240 vlog, od tega jih je bilo rešenih 200.
Vsebina rešenih vlog je bila naslednja:
1 predlog za sprejem odloka o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno graditev,
6 vlog za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del za razlastitev,
4 vloge za razlastitev (vloge) zemljišča in izplačilo odškodnine,
11 vlog zaradi izdaje odločbe o izročitvi nacionaliziranega zemljišča in izplačilo odškodnine,
18 vlog za dodelitev zemljišča brez javnega natečaja z namenom povečanja funkcionalnega zemljišča,
5 vlog zaradi prenosa pravice uporabe zemljišča družbene lastnine,
5 vlog za ureditev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin družbene lastnine,
86 vlog za izdajo potrdila o ponudbi kmetijskega zemljišča, oz. izjavo o ponudbi stavbnega zemljišča,
6 vlog za izdajo odločbe o prednostni pravici uporabe zemljišča,
30 vlog za izdajo odločbe o uživanju zemljišča,
2 vlogi za menjavo zemljišč družbene lastnine,
21 vlog zaradi izjave, da je kupoprodajna pogodba sklenjena v splošnem interesu, 1 vloga za odmero občinske poti, 1 vloga za zasutje poti,
1 vloga za posek drevja ob poti,
2 vlogi za pojasnilo strankama.
Poleg tekočih vlog je bilo rešenih 79 zadev iz prejšnjega obdobja. 40 zadev je v reševanju, kar predstavlja sprejemljiv odstotek, saj so postopki često dolgotrajni zaradi naslednjega:
- rešiti je potrebno predhodno vprašanje,
- odločba je vezana na stališče komiteja ali izvršnega sveta,
- potrebna je določitev odškodnine na
sodišču za razlaščeno oz. odvzeto nepremičnino,
— pritožbe se često rešujejo dolgotrajno.
Področje urbanizma in lokacijskih zadev:
Z ozirom na predhodno leto je število vlog za izdajo lokacijskega dovoljenja za 10 % manjše, kar je potrebno pripisati splošni recesiji na področju stanovanjske in druge gradnje. Povečuje se delež manjših investicij, relativno visok pa je odstotek lokacijskih dovoljenj, ki pomenijo legalizacijo že zgrajenega objakta. Glede na porast števila izdanih potrdil o namembnosti zemljišča lahko zaključimo, da je zanimanje za gradnjo kljub oteženim razmeram - še vedno prisotno.
Število posameznih zadev je naslednje: 408 lokacijskih dovoljenj, od tega: 184 individualnih stanovanjskih hiš, 37 nadomestnih stanovanjskih hiš, 43 legalizacij stanovanjskih hiš, 31 počitniških hiš, 17 obrtno stanovanjskih hiš oz. delavnic, 12 industrijskih objektov, 4 šole, VVZ, zdravstvena  postaja,  31  ceste in cestni objektiv, 21 komunalni objekti in naprave. 455 potrdil o namembnosti zemljišč, 287 odločb o prekvalifikaciji kmetijskega zemljišča,
572 odločb o določitvi funkcionalnega zemljišča.
Poleg navedenih so bile izdane še druge odločbe (podaljšanje, dopolnitve, spremembe) in sklepi (ustavitve, uradni popravki), katerih število posebej ne podajamo.
Skupno število prejetih vlog na tem področju je bilo v letu 1982 - 1983 (približno 7 % manj kot predhodno leto), rešenih pa je bilo 1670, tako da jih je v reševanju 193 vlog (lani 424).
Referat je bil relativno močno obremenjen, delno tudi zaradi intenzivnega reševanja zaostalih zadev. Reševanje tekočih vlog poteka v zakonskih rokih.
Področje gradbeništva:
Prejetih je bilo 886 zadev, rešenih 844, preostalih 42 je v reševanju zaradi dopolnitve vloge.
Struktura:
52 gradbenih dovoljenj za ceste, cestne in druge komunalne objekte, 203 gradbenih dovoljenj za stanovanjske hiše, 37 gradbenih dovoljenj za počitniške hišice, 4 gradbena dovoljenja za stanovanjske bloke, 15 gradbenih dovoljenj za industrijske proizvodne objekte, 16 gradbenih dovoljenj za obrtne delavnice, 162 gradbenih dovoljenj za adaptacije, pozidave, hleve, drvarnice, 42 gradbenih dovoljenj za garaže, 330 priglasit-venih gradbenih del vzdrževalnega značaja, 6 rušitvenih dovoljenj, 10 odločb o spremembi investitorja, 3 gradbena dovoljenja o spremembi namembnosti objekta, 5 odločb o podaljšanju gradbenega dovoljenja, 1 gradbeno dovoljenje za pripraljalna dela.
Rešenih je bilo tudi 47 zadev iz predhodnega obdobja. Zaostalih zadev ni, kompletne vloge se tekoče rešujejo v nekaj dnevih.
Področje cest, prometa in komunalnih zadev:
Delokroga sta bila zaradi že omenjene odsotnosti glede na potrebe združena in naloge ustrezno prerazporejene. Lokacijski in gradbeni postopki s tega področja so številčno zajeti v predhodnih dveh točkah.
Delo na tem področju je tesno povezano z delom komisije za varnost cestnega prometa pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale, ker obsega strokovno pripravo cestno prometne problematike.
Upravno-stanovanjske zadeve in tehnični pregledi:
Na tem področju zaradi neadekvatnega obsega prevladujejo tehnični pregledi vseh objektov in naprav. Postopek pred izdajo uporabnega dovoljenja zahteva široko sodelovanje z upravo inšpekcijskih služb in drugimi organi.
V letu 1982 je bilo prejetih 100 vlog, od tega predvsem:
68 vlog za izdajo uporabnega dovoljenja za družbeni sektor
13 vlog za izdajo uporabnega dovoljenja za zsebni sektor
3 vloge za izdajo upoiabnega dovoljenja za dvigala
Poleg navedenih je bilo na podlagi vlog iz preteklih let izdanih po predhodno opravljenih postopkih še 60 uporabnih dovoljenj.
Za leto 1982 je bilo nadalje izdelano letno gradbeno poročilo o individualnih stanovanjskih hišah, kar je obsežna (850 obrazcev) vsakoletna naloga.
S KRESNIČKO
HODIŠ BOLJ VARNO
Poročilo, o delu uprave za inšpekcijske službe
J
URBANISTIČNA INŠPEKCIJA
V preteklem letu je urbanistična inšpekcija izvršila 82 pregledov urbanistične dokumentacije ter 230 terenskih pregledov.
Pri tem je bilo ugotovljenih 32 nepravilnosti, vsled katerih je bilo izdanih prav toliko (32) odločb in sicer:
2 odločbi za družbeno gradnjo, 15 odločb za individualno gradnjo stanovanjskih objektov, 3 odločbe za počitniške objekte, 13 odločb za ostale objekte (adaptacije, gospodarski objekti).
V preteklem letu je urbanistična inšpekcija podala 26 predlogov v kaznovanje sodniku za prekrške, od katerih pa je bilo 10 kršiteljev kaznovanih.
Razen tega je urbanistična inšpekcija v sodelovanju z gradbeno, cestno-komunalno in sanitarno inšpekcijo, SKIS-om, Komunalnim podjetjem Domžale ter zastopniki krajevnih skupnosti izvršila kompleksni pregled — komisijski petih sosesk individualne gradnje po odobrenih zazidalnih načrtih. Komisijski pregledi so se vršili na predlog SKIS Domžale ter Uprave inšpekcijskih služb.
V primerjavi z letom 1981 je nezakonita gradnja v letu 1982 bistveno zmanjšana za cca 30 procentov, kar je v vrsti let največje zmanjšanje sploh. Po drugi strani opažamo pa veliko število pritožb na odločbe urbanistične inšpekcije, ki je morala več slučajev ponovno obravnavati.
GRADBENA INŠPEKCIJA
V letu 1982 je gradbena inšpekcija izvršila 240 pregledov.
Poleg omenjenega števila pregledov je gradbena inšpekcija sodelovala tudi v raznih komisijah, med katerimi so bili v preteklem letu na novo vpeljani komisijski ogledi individualnih sosesk v izgradnji. Sodelovala je tudi pri pregledu vseh zaklonišč v družbenem sektorju preko občinskega štaba za civilno zaščito.
V družbeni gradnji se kažejo:
- odstopanja od potrjene tehnične dokumentacije pri izvajanju del, ki so sicer ekonomsko opravičena, vendar investitor ob priliki tehničnega pregleda ne'predloži komisiji izvedbene projekte,
- v dveh primerih je bila ugotovljena vgraditev betona slabše kvalitete kot je bilo predvideno v projektu, zato se je morala v primeru „Termit" Moravče zmanjšati koristna obtežba plošče,
- nekateri objekti ob priliki tehničnega pregleda še sploh niso končani,
- pojavljajo se zahteve investitorjev po poiskusnem obratovanju objektov, napeljav v primerih, kjer to zakonsko sploh ni možno in ga tudi tehnična dokumentacija ne predvideva,
- število objektov v družbeni gradnji, ki se uporabljajo brez uporabnega dovoljenja se je v letu 1982 precej zmanjšalo. Od starih nerešenih problemov še vedno ostaja Osnovna šola Josip Broz Tito, nadzidava trakta B in trakt C v Zdravstvenemu domu Domžale, POZD Repovž in CČN v Studi. Slednja obratuje že tretje leto poiskusno, ker še vedno niso izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ugotavlja se, da se pomanjkljivosti ob priliki tehničnih pregledov vsvprepočasi odpravljajo, iz primera SPB-1 pa je možno sklepati, da je lahko ta postopek tudi izredno hiter.
Na področju individualne gradnje se pojavlja:
- gradnja brez gradbenega dovoljenja, predvsem manjših objektov kot so drvarnice, garaže, manjši prizidki in ograje, kjer je učinkovitost posegov gradbene inšpekcije zaradi prenizkih kazni zelo omejena (300,00 din),
- gradnja v nasprotju s potrdilom o priglasitvi del, ko posamezniki skušajo tako zgraditi celo nadomestni objekt, za kar pa bi potrebovali gradbeno dovoljenje,
- odstopanje od projektne dokumentacije v smislu povečave objektov v škodo lastnikov sosednjih zemljišč in opustitve gradnje zaklonišč.
KOMUNALNO-CESTNA INŠPEKCIJA IN KOMUNALNO NADZORSTVO
Delo, ki sva ga opravljala v letu 1982, je določeno z zakoni in občinskimi odloki. Vršila sva ga v svoji pristojnosti po uradni dolžnosti. V procentih bi se dalo prikazati tako:
Komunalno-cestna inšpekcija:
80 % cestna inšpekcija
20 % komunalna inšpekcija
Vsako leto se z gospodarskim napredkom občine veča število kategoriziranih in nekategoriziranih cest in s tem seveda obsežnost nadzorstva.
Problemi nastajajo v tem, da se s takšnim napredkom seznanmi cest v odlokih ne dopolnjujemo. Morali bi biti dokumentirani z grafičnimi prikazi, kateri bi imeli na razpolago Komite za urbanizem, SKIS, UIS ter goedetsko upravo. Komite za urbanizem ne bi smel predlagati novo zgrajene ceste oz. ulice v kataster dokler ni izvršeno zamejičenje cest ter razlastitev preko premoženjsko pravne službe. Kljub večletnemu usklajevanju, da se to uredi, se še zmeraj dela po starem, tako, da se v odloku nahajajo ceste, katere so v privarni lasti.in je s tem inšpekcija onemogočena.
Ceste vzdržuje Komunalno podjetje Domžale, gospodari pa SKIS, kateri zagotavlja finančna sredstva. Ceste so v glavnem dobro vzdrževane, slabo so vzdrževane makadamske ceste tako, da je bilo na tem področju veliko intervencij. Asfaltne ceste onesnažijo v mestu gradbena podjetja, katera g/adijo objekte na ostalem območju
občine pa kmetje z kmetijsko mehanizacijo. Nadzorstvo je v tem primeru obvezno in bi na tem delu morala ukrepati PM Domžale s svojimi delavci.
Še zmeraj je odvodnjavanje s cest slabo urejeno, požiralniki so zamašeni, velikokrat se zemlja, ki se očisti z roba vozišča, ne odstrani, veliko pa je polomljenih robnikov. Komunalno podjetje Domžale ima posebno vozilo za čiščenje požiralnikov kar se po intervencijah uredi. Pri parkiranju težkih tovornjakov in vlačilcev na robnikih in pokritih požiralnikih, bi morali ukrepati delavci PM, ker nam taka vozila poškodujejo plpčnike, robnike pa porušijo (pri Lekarni, Metalki itd.).
Na makadamske ceste se še zmeraj dovaža neustrezen material (skale in prah), odvodni jarki in bankine se ne čistijo redno. Za vse omenjene probleme so potrebne intervencije.
Za vse novo zgrajene rekonstruirane in modernizirane ceste ter objekte sem vršil inšpekcijo tako, da bi se s takšno kontrolo dosegla čimboljša kvaliteta del tako za investitorje kot uporabnike,po končanem delu pa uspešen tehnični pregled.
Zimska služba vzdrževanja cest se vrši po posebno pripravljenem zimskem planu ter s pomočjo dežurne službe notranjih zadev. Problemi so pri Komunalnem podjetju, ker se vozniki menjavajo na vozilih in tako izpustijo kakšno ulico in jo ne splužijo.
Prometna signalizacija je postavljena po prometni študiji in po zahtevah komisije za tehnični prevzem moderniziranih cest. O tem bi moralo KPD voditi kataster kakor to zakon določa, toda to do danes niso uredili. Signalizacijo obnavljajo in popravljajo na intervencijo inšpekcije ali PM Domžale.
Predlagam, da se izvrši novelacija odloka o zimski službi, ter da se izvrši dopolnitev odloka o kategoriziranosti in nekategorizi-ranosti cest z risanim katastrom cest (grafični prikaz na karti) ter popisom mostov na cestah. Za vse novo zgrajene in rekonstruirane ceste je treba zagotoviti finančna sredstva za zamejevanje, tako da bodo odloki pravno veljavni.
Onesnaževanje okolja je največji problem, ker so občani skrajno malomarni in odmetavajo smeti in odpadke povsod v naravi, v tekoče vode, na zelene površine in v gozdove.
Ugotavljanje kršiteljev je težavno ali pa sploh nemogoče, ker se odlaganja vršijo ob sobotah, praznikih in ponoči. V veliko pomoč bi bilo sprotno obveščanje občanov pristojni inšpekciji o kršiteljih.
V letu 1982 je bilo odpravljeno in sanirano smetišče na Viru. Sedaj se odlaga v odlagališče za smeti in odpadke pod Krumperkom v Dobu. Problem čistoče je tudi v Domžalah, Mengšu, Radomljah in drugih večjih naseljih. To je pometanje pločnikov in čiščenje raznih odvrženih papirčkov na zelene pvoršine. V Krajevnih skupnostih imajo za to delo zaposlene ali nezaposlene osebe (npr. v Domžalah) dve osebi, kar pa ne zadostuje za redno čiščenje in izpraznjevanje košev za odpadke.
Nadalje obstaja problem javne razsvetljave, posebno v Domžalah. Po večkratnih urgencah na SKIS-u in KS Domžale so bile svetilke popravljene, vendar se stanje zopet slabša.
Glede vzdrževanja in varstva zelenih površin je bilo veliko intervencij in ukrepov, toda red in obnašanje občanov je pod vsako kritiko. Enako je to s plakatiranjem in obveščanjem občanov na nedovoljenih mestih. Odloke je treba novelirati ter za ukrepe določiti višino kazni, kar bi stanje izboljšalo.
KMETIJSKA IN VODNO-GOSPODAR-SKA INŠPEKCIJA
KMETIJSKA INŠPEKCIJA
Največ kontorlnih pregledov je bilo opravljenih s področja Zakona o semenu in sadikah in sicer nadzora prometa s semo-nom vendar kvaliteta semena pri pregledih ni bila oporečna.
Sledijo pregledi na področju živinoreje in nadzora prometa z nevstekleničenim vinom.
Iz zapisnikov inšpekcijskih pregledov v letu 1982 je razvidno, da so se že lansko leto ugotavljali vzroki neizvršitve setvenega plana ozimne pšenice. Ker je letos kmetijska inšpekcija ponovno zadolžena s strani Republiškega kmetijskega inšpektorata za isto nalogo, naj navedem nekaj najvažnejših ugotovitev za tako stanje:
— večina kmetij v ravninskem svetu je usmerjenih v živinorejsko proizvodnjo^ato pridelujejo na teh površinah v glavnem koruzo in travno deteljne mešanice,
- pri pšenici pridelani v hribovitih predelih so pridelovalni stroški precej višji kot v nižini. Zato hribovski kmetje večji del pšenice raje obdrže doma in jo porabijo za svojo lastno prehrano,
- lansko leto je bila kvaliteta koruze na začetku, ko so jo kmetje dobili v zameno za pšenico zelo slaba, kar je absolutno negativno vplivalo na število sklenjenih pogodb,
— površine, ki so vzete iz statističnih podatkov kot osnova za planiranje, so v resnici manjše oz. se ne upošteva dejstva, dveliko kmetov doma pridelano pšenico porabi za domačo prehrano.
VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA
V letu 1982 je bilo opravljenih skupaj 27 pregledov, za primerjavo navajam še podatke iz leta 1981:
Iz ustrezne evidence je razvidno, da je največ pregledov, ki se nanašajo na preglede tehničnih inšpekcij, za pridobitev dovo-
ljenja^ za poskusno obratovanje in na tehnične preglede za pridobitev uporabnega dovoljenja. Precej pregledov je bilo opravljenih tudi pod točko 8. To so pregledi v zvezi i s škodo povzročeno zaradi visokih vod manjših vodotokov.
Iz zapisnikov pregledov, ki jih je opravil prejšnji vodnogospodarski inšpektor in iz pregledov, ki jih je opravil v zadnjem mesecu novi inšpektor je moč ugotoviti, da je največ problemov v zvezi z onesnaževanjem voda s slabo prečiščeno tehnološko vodo zasebnih galvanizerjev in tovarn, ki jo le-ti spuščajo v Kamniško Bistrico ali kanalizacijo. Najbolj onesnažene so odpadne vode z težkimi kovinami (nikelj, krom), katere tudi glavna čistilna naprava, ki je še vedno v poskusnem obratovanju ne more odstraniti.
Ravno zaradi osebnosti teh težkih kovin pa nastaja nov problem odlaganja dehidri-ranega blata kot ostanka čiščenja vode v glavni čistilni napravi, ki je sicer bila po projektu namenjena za zrajenje kmetijskih površin.
TRŽNA INŠPEKCIJA
Tržna inšpekcija občine Domžale, katera deluje v okviru Uprave za inšpekcijske službe je v letu 1982 na področju trgovine (trgovina na drobno, trgovina na debelo, grosisti), području gostinstva (zasebni in družbeni sektor), v obrtni dejavnosti (družbeni in zasebni sektor) ter ostalih dejavnostih (šolstvo, zdravstvo, kmetijstvo, industrija), opravila veliko delo.
Na področju trgovske dejavnosti (blagovni promet, cene, storitve, kakovost) je tržna inšpekcija dajala poudarek na kontroli preskrbe trga z osnovnimi vrstami živil in predmetov splošne rabe, rezervnih delov, še posebej pa se je angažirala na področju preskrbe občanov s plinom, premogom in naftnimi derivati.
Pri kontroli porabe tekočih naftnih derivatov je bila v sodelovanju z UJV izvedena kontrola na bencinskih črpalkah, kjer so bile ugotovljene razlike med prodano količino goriv po bonih in dejanskimi količinami goriv na zalogi.
Kontrola porabe naftnih derivatov se je izvajala tudi po OZD, kjer pa ni bilo zaslediti nepravilnosti glede na dejansko porabo od prikazane v pismenih poročilih tržni inšpekciji.
Na področju kontrole cen blaga in storitev je tržna inšpekcija ugotovila kršitve kot so, neoznačevanje blaga z maloprodajnimi cenami ali prodajo po višjih cenah od dejanskih. Kršitve so bile v večini primerov ugotovljene po poslovalnicah.
V skladu z odlokom o zamrznitvi cen so bili po trgovskih organizacijah izdelani indeksi marž v absolutnih zneskih. O tem smo s kalk u lan H TO organizirali sestanek, kjer so bili podrobno informirani z novim načinom oblikovanj maloprodajnih cen. Pri kontroli kakovosti blaga je tudi v tem letu opazen padec kakovosti blaga, saj se je zaradi slabe kvalitete blaga izločilo iz prometa za 30.439,00 din blaga. Tržna inšpekcija je v letu 1982 opravila ponovno kontrolo kategorizacije gostišč in pri tem ugotovila, da je v več gostinskih lokalih upadla kakovost ponudbe, kakor tudi slabo vzdrževanje lokalov, zato so se ti gostinski lokali uvrstili v nižje kategorije.
Največ kršitev v gostinski dejavnosti se ugotavlja pri zaračunavanju previsokih cen od potrjenih, neizstavljanju cenikov za goste, slabi kvaliteti hrane in kršitvah poslovnega časa obratovanja.Ugotovilo se je tudi, da je oprema v nekaterih gostinskih lokalih stara, zato so bile izdane odločbe za obnovitev opreme.
V zadnjem času se pojavlja v gostinstvu tudi kadrovski problem, saj je večje število zaposlenih v gostinstvu brez ustrezne izobrazbe, zato pa upada tudi kakovost ponudbe in postrežbe.
Kršitve poslovnega časa se ugotavljajo predvsem v zasebnem sektorju, kar zasebniki zagovarjajo s preobremenitvijo zaposlenih in ppdcem dohodka.
OBRTNE STORITVE
Ugotovljene kršitve se nanašajo predvsem na zaračunavanje storitev po višjih cenah.
Nepravilnosti pa se pojavljajo tudi pri označevanju delovnih prostorov oz. pri neoznačevanju, prekoračitvi obsega obrtne dejavnosti in šušmarstvu.
Na področju ostalih dejavnosti je tržna inšpekcija izdala odločbe za registracijo predmeta poslovanja ali je zahtevala odpravo pomanjkljivosti glede tehničnih pogojev, ki so po potrebi za normalno poslovanje oziroma obratovanje.
Na področju dela tržne inšpekcije se v zadnjem času kot največji problem kaže v nezakonitem poviševanju cen, tako v obrti kot gostinstvu, opaža pa se tudi poviševanje cen s strani proizvajalcev. Vsi kršitelji utemeljujejo poviševanje cen s tem, da so se povišali materialni stroški kakor tudi cene osnovnih surovin.
Zaradi upadanj kakovosti izdelkov še zlasti prehrambenih iz najrazličnejših vzrokov (zamrznenje cen, slaba oskrba trga s surovinami. . .), je ugotavljanje kakovosti po organoleptičnih lastnostih zelo težko, večkrat pa tudi nemogoče.
Vsi zahtevki in vloge, ki so jih občani naslovili na tržno inspekcijo so bili v preteklem letu v celoti rešeni. Prav tako smo nadaljevali s sodelovanjem pri delu z ostalimi inšpekcijami in upravnimi organi, kakor tudi z delavci PM Domžale in UJV, kar je vse pripomoglo k učinkovitejšemu delovanju tržne inšpekcije.
Zaradi nezasedenosti enega delovnega mesta v zadnjem tromesečju je ostalo področje obrti in odkrivanje šušmarstva v veliki meri neobdelano, kar bomo odpravili z namestitvijo novega tržnega inšpektorja.
SANITARNA INŠPEKCIJA
Organ za sanitarno inšpekcijo je v okviru sanitarnega, higienskega in epidemiološkega varstva občanov in varstva okolja pred onesnaževanjem izvršil v lanskem letu 2071 opravil, v letu 1981 pa 2043 opravil.
Preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni
Število prijavljenih nalezljivih bolezni je bilo lani nekoliko manjše kot v letu prej
(1195:1370). Tudi v letošnjem letu v Zdravstvenem domu Domžale ni dosežen predpisan odstotek precepljenosti otrok in sicer: poliomielitisu (75% namesto 85%) in ošpicah - mumpsu (71,5% namesto 95%), predvsem zaradi motene dobave cepiv. Zahtevano je bilo, da se cepljenje izvrši do marca 1983.
Pri pregledu bakterioloških analiz živil (sistematski nadzor) v prometu ugotavljam, dje od 187 vzorcev bilo oporečnih 31 (16,6%), od 1199 brisov na snažnost, pa je bilo nesnažnih 352 (30%). Iz prometa je bilo izločeno 68 vrst različnih higiensko oporečnih živil, predvsem zaradi pretečenih rokov in zaradi spremenjenih lastnosti, kar je v okviru vsakoletnega povprečja, vsekakor pa zaradi visokih kazni nerazumljivo.
Na terenu inšpekcija ugotavlja, d imajo DO, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom z živili, težave z zagotavljanjem sredstev, za sanacije, poleg tega pa primanjkuje ustreznih materialov, da so dobavni roki tudi za najobičajnejšo opremo zelo dolgi.
Pri rednih zdravniških pregledih se je ugotovilo osem kliconoscev, katerim se je začasno do ozdravitve prepovedalo delo, kot tudi 23 osebam, ki niso imele opravljen periodičen pregled za osebje živilske stroke. Zoper vse smo tudi podali ustrezne prijave.
Poročilo o vodovodnem sistemu, s katerim upravlja Komunalno podjetje Domžale je bilo že podano. Problematični pa so lokalni vodovodi, ker jih nihče ne vzdržuje, upravljalci (KS, skupine ljudi) pa se niti ne odzovejo n pobudo inšpekcije za pregled, poleg tega pa zoper njih ni možno uvesti postopka kaznovanja, v smislu Zakona o prekrških.
Iz bakterioloških analiz pitne vode (sistematski nadzor in inšpekcijski vzorci) je ugotovljeno, da je od 304 vzorcev bilo neustreznih 51 (18,8%), kemičnih vzorcev pa sta bila samo dva neustrezna od 31. Nadalje je zanimiva ugotovitev, da so vzorci iz izvirov ustrezni in da prihaja do sekundarnih onesnaženj.
Problematika s področja šolstva in VVZ za poročevano obdobje je Izvršnemu svetu posredovana. Omeniti pa jvpotrebno slabe razmere na javnem kopališču zaradi neustreznih zastarelih naprav in pomanjkljivo opremo, ter nemoči za ukrepanje zoper Krajevne skupnosti.
Vzorci odpadnih voda (sistematski nadzor in inšpekcija) kažejo zelo slabo sliko, saj je od 46 vzorcev kar 34 neustreznih.
V tej zvezi smo podali dve prijavi sodniku za prekrške. Še vedno se „proiz-vlci" odpadnih voda obnašajo skrajno neresno.
Onesnaževanje zraka v občini ni pereč problem z ozirom na slabšo kvaliteto kurilnih sredstev pa obstaja bojazen, da bo zrak slabši. Vendar pa ugotaljamo, da niti OZD niti Skupščina nima sprejetih sanacijskih programov. Že dve leti pa tudi ni nobenega glasu od Samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka.
Odlaganje nevarnih in strupenih odpadkov je se vedno velik problem, ker odlagališča nimamo z ozirom na veliko število virov bi morali ta problem rešiti čimpreje.
Izdajanje soglasij odvzame polovico razpoložljivega delovnega časa. Še vedno pa je dokumentacija nepopolna, kar ima za posledico daljše reševanje in več dela organa.
ORGAN INŠPEKCIJE DELA
V okviru pristojnosti iz 32. in 33. člena Zakona o varstvu pri delu in 218. člena Zakona o delovnih razmerjih, opravlja organ inšpekcije dela nadzorstvo nad izvajanjem predpisov s področja varstva pri delu v panogah dejavnosti od 7 do 14, v okviru delovnih razmerij pa od 1 do 14.
Po posameznih vrstah nadzora je stanje glede števila objektov sledeče:
1. Delovna razmerja
- število TOZD 47
- šteilo ločenih enot 15
- št. zaposlenih cca 7460
2. Delovna razmerja in varstvo pri delu
- število TOZD 50
- število ločenih enot 119
- redna obrt 997
- postranska obrt 32 3
- št. zaposlenih 5580
Pri navedenih objektih je bilo opravljenih sledeče število pregledov:
201
94
26 4
Plan 1981 1983 181 180
87
28 4
60
60
5
- varstvo pri delu
- varstvo pri delu in delovna razmerja
- delovna razmerja v OZD
- raziskava nesreč
Ob pregledih je bilo ugotovljeno skupaj 462 pomanjkljivosti tehničnega značaja in 85 nepravilnosti s področja delovnih razmerij.
V pomanjkljivostih s področja tehničnega značaja beležimo 90 primerov neustreznih pogojev glede gradbenih objektov, mikroklime, ogrevanja in razsvetljave notranjih transportnih poti, 107 primerov neustreznih električnih priključkov in elementov električne napeljave, 3 primere prekoračenega ropota in vibracij, 67 primerov neustrezno opremljenih mehaniziranih delovnih priprav, 22 primerov nepravilnega ravnanja z nevarnimi in škodljivimi snovmi, nedosledno uporabo osebnih zaščitnih sredstev v 31 primerih in opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov v 20 primerih.
Poučevanje in preverjanje znanja v 27 in zagotavljanje predpisanih pogojev v primeru nesreče pri delu v 15 primerih.
Na področju delovnih razmerij je večina ugotovitev pri načinu nastopanja delovnega razmerja, dopustov in ostalih odsotnosti z dela, nadurnega dela in pogodbenega dela-
Spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki vsebujejo določene novosti na področju urejanja delovnih razmerij, se bodo nadzirale v letošnjem letu in to predvsem glede postopnega omejevanja nadurnega dela. V zasebnem sektorju smo v obliki 120 intervencij rešili medsebojne spore in nesoglasja.
Problematika s področja inšpekcije dela ostaja   nespremenjena   s   težiščem na
preventivnem delovanju prvenstveno n področju varstva pri delu, kjer imamo možnosti za zmanjšanje števila nesreč in s tem izostankov z dela. Primere nezakonitega zaposlovanja bomo tudi v bodoče poskušali preprečiti z dosledno kontrolo predvsem v gradbeništvu in kooperantskih odnosih.
Tekom leta je bilo izdanih 34 ureditvenih odločb za odpravo posameznih pomanjkljivosti oz. za registracijo predmeta poslovanja, v štirih primerih pa je bila izrečena prepoved dela.
Za leto 1983 načrtujemo približno enako število pregledov s področja varstva pri delu, dočim bo število pregledov s področja delovnih razmerij v OZD večje zaradi nadzora nad usklajevanjem samoupravnih aktov z zakonom.
POŽARNA INŠPEKCIJA
Požarna inšpekcija je v letu 1982 opravila 344 pregledov in izdala 875 požarnih soglasij.
Pri inšpekcijskih pregledih se ugotavlja predvsem sledeča problematika:
1. TOZD, OZD
— v internih aktih OZD, Pravilniku o varstvu pred požarom, je slabo opredeljena odgovornost za področje požarne varnosti, saj je v večih OZD navedena kot odgovorna oseba za izvajanje pravilnika, direktor OZ J.
V interne pravilnike se ne vnaša novosti, določb novo izdanih predpisov s področja požarnega varstva.
— v tekstilni industriji in delno tudi v lesni se pojavlja problem čiščenja, odstranjevanja prašnih in vlaknastih delcev s sten, stropov in zlasti nameščenih instalacij.
— skladiščenje gorljivih surovin in gotovih izdelkov je problematično tako zaradi pomanjkanja prostora, kot tudi zaradi neustreznih skladišč. Pomanjkanje surovin pa takšno stanje še poslabšuje, saj je surovine takrat, ko se dobijo, nabavljajo v večjih količinah. Kopičenje zalog gotovih izdelkov pa se pojavlja tam, kjer proizvajajo sezonske proizvode.
— v nekaterih OZD se je zlasti v drugi polovici leta ugotovilo nepravilno shranjevanje motornih goriv, kar je posledica slabe javne preskrbe z motornimi gorivi.
— pri preverbah znanja s področja požarnega varstva se pri pregledih ugotavlja, da delavci niso v zadostni meri poučeni o osnovah požarne preventive in delovanju in uporabi nameščenih gasilnih naprav, kljub temu, da v večini delovnih organizacij izvajajo preverbe znanja in usposobljenosti. To Velja zlasti za DO, kjer je zaposlena pretežno ženska delovna sila.
OBRT
— zaradi nesprejetih pravilnikov o varstvu pred požarom je slabo opredeljena odgovornost in izvajanje preventivnih ukrepov
— delavnice so v večih primerih v neustreznih prostorih, pomanjkljivo opremljene tudi v primerih, ko so : požarno-nevarnejše dejavnosti (mizarji, avtoličarji, plastičarji)
— pereče je zlasti pomanjkanje skladiščnih prostorov (Žagarji, predelovalci plastike, mizarji).
Požarna voda je osnova za uspešno akcijo gašenja- Prvenstveno se poslužujemo naravnih virov, rek in mlinščic, bajerjev. Pri tem lahko ugotovimo, da veliko naših DO leži ob Mlinščicah ali rekah. Sekundarni vir za uspešno akcijo pa predstavlja hidrantno omrežje. Hidrantno omrežje na starih vodovodih je nekoliko poranjkljivo, pri novih vodovodih pa je izvedeno skladno s tehničnimi normativi. Pri hidrantnih omrežjih so zelo važne zaloge vode v rezervoarjih. Pri tem lahko ugotovimo, da se je stanje precej izboljšalo v Domžalah, medtem bo v Mengšu postaja zaloge vode še problematična. Hidrantna omrežja imamo izvedena tudi v vseh delovnih organizacijah, le da so stara hidrantna omrežja premalo dimenzionirana tako notranja, kot tudi zunanja. V DO, kjer pa bi ob nastalem požaru rabili posebno velike količine vode, pa so zgrajeni požarni bazeni (Lek, Helios). Hidrantno omrežje vzdržujeta obe pooblaščeni DO, ki sta začeli z organizirano akcijo vzdrževanja hidrantov.
DIMNIKARSKA SLUŽBA
— zaradi kadrovskih težav (bolniška, odpovedi) se pojavlja izpad čiščenj na določenih področjih v predpisanem roku
— vsled medsebojnih nesoglasij stank v več stanovanjskih hišah dimnikarji ne morejo opravljati svojih storitev, ker ne pridejo do dimovodnih in kurilnih naprav
— dimnikarska služba ne opravlja svojih storitev v novih, že naseljenih objektih, ker ni bil opravljen tehnični prevzem objekta.
OSTALE POMANJKLJIVOSTI
— kopičenje motornih goriv (bencina) pri posameznikih v drugi polovici leta, v neustreznih prostorih in posodah,
— kopičenje nafte pri kmetih v neustreznih prostorih
— prevelike zaloge plina pri zasebnih obrtnikih, bi uporabljajo plin pri tehnoloških postopkih
— slabo servisiranje plinskih trosil v gospodinjstvih.
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA IN DRUŠTVA
— nabava kratkovalovnih zvez je v teku, vendar je v ozki zvezi z dežurnim centrom, od koder bi bilo mogoče organizirano voditi akcijo, brez vsesplošnega alarmiranja po celi občini.
VETERINARSKA INŠPEKCIJA
Veterinarska inšpekcija je v sestavi Uprave za inšpekcijske službe, veterinarski inšpektor je odgovoren za svoje delo predstojniku iste uprave, za strokovno Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — Republiški veterinarski upravi v Ljubljani.
PRAKTIČNO JE DELO RAZDELJENO NA DVE OSNOVNI NALOGI:
Ena je zaščita živalskega zdravja pred živalskimi kužnimi, parazitarnimi in vzrej-
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje z 9. strani)
nimi boleznimi zaradi zagotovitve njihovega obstoja, razmnoževanja in proizvodnih sposobnosti. Hkrati pa tudi zaščita človekovega zdravja pred živalskimi kužnimi in parazitarnimi boleznimi, ki se prenaša na ljudi (zoonoze).
Ta naloga izvira predvsem iz zveznega kot republiškega zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in številnimi odredbami.
Druga obsežna naloga je higiena živil živilskega izvora, to je nadzorstvo nad higienskim pridobivanjem, izdelovanjem predelovanjem in prometom z mesom, mesnimi izdelki, mlekom, jajci itd.
Ljudje oz. potrošniki so s temi ukrepi Veterinarske inšpekcije zavarovani pred raznimi zastrupitvami s hrano živalskega izvora. Ta naloga pa je opredeljena predvsem na osnovi zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili in zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe ter številnimi pravilniki in navodili, ki urejajo to področje.
V začetku leta 1982 je veterinarski inšpektor sestavil, pripravil ter posredoval pravni komisiji pri občini. Izvršni svet Odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 v občini Domžale, katera je bila tudi na Izvršnem svetu sprejeta in objavljena v Uradnem vestniku občine Domžale
V zvezi z ugotovitvami raznih kužnih bolezni pri živalih, so bile izdane odločbe:
- odločbe posestnikom o ugotovitvi nalezljive malokrvnosti njihovih kopitarjev (IA) ... 25 odločb
- odločbe o ukinitvi zapore in vseh ukrepov v zvezi z IA, vsem posestnikom kateri so oddali svoje kopitarje v zakol . . . 21 odločb
- izdane so bile odločbe vsem čebelarjem o obveznem plinjenju čebel v 3 (tri) km pasu okoli žarišč, kjer se je pojavila -Varrooza pri čebelah
- izdane so bile- odločbe vsem čebelarjem o obveznem plinjenju čebel v tri km pasu okoli žarišč, kjer je bila oz. se je ugotovila ponovno pršičavost pri čebelah
- izdana je bila odločba o ugotovitvi čebelje kuge v Češnjicah pri Moravčah in ukrepi.
V zvezi z obveznim navodilom Rep. sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Rep. veterinarske uprave, o zdravstvenem nadzoru mleka in mlečnih izdelkov, so bile pripravljene in izdane odločbe ... 6 odločb
- izdana so bila poprejšnja soglasja za gradnjo hlevov in gospodarskih poslopij . . . 35 soglasij
Sestavljeno in odposlano je bilo Republiški veterinarski upravi v Ljubljani:
- 12 mesečnih poročil o delu veterinarske inšpekcije, kakor tudi o delu celotne veterinarske službe na območju občine,
- 24-15 dnevnih poročil o stanju in širjenju živalskih kužnih bolezni na območju občine,
- 4-mesečna poročila o izdajanju zdravstvenih spričeval za živino, ravno tako tudi 4-tromesečna poročila o prijavah sodniku za prekrške,
- ostala poročila so se pošiljala po potrebi.
Občinski veterinarski inšpektor je analiziral stanje izvajanja občinskih odlokov in odredb iz Izvršnega sveta v zvezi z veterinarsko službo in ugotovil, da so Veterinarski zavod Kamnik-Domžale, ravno tako tudi vse štiri obratne veterinarske ambulante (prašičereja Ihan, Govedoreja — Domžale, Perutnina - Zalog, terutnina Rodica in veterinarska služba pri Hmezadu Žalec) izvršila vse odrejene naloge pravočasno in strokovno praviilno. Veterinarski inšpektor je vse akcije nadzoroval, spremljal, v glavnem pa tudi sam sodeloval.
V zvezi z odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 v občini Domžale, nekaj važnejših podatkov o posameznih akcijah in boleznih.
Zahvaljujoč se budnosti celotne veterinarske službe, veterinarsko-higienske službe, velikim sodelovanjem z lovskimi družinami in organi PM Domžale prihajamo že v drugo leto, ne da bi se ugotovil kakšen slučaj stekline.
Zaščitno je bilo cepljeno v letu 1982 1.727 psov proti pasji steklini, kakor tudi nekaj mačk. Lovski psi se zaščitno cepijo dvakrat letno. Sistematični pregledi in odvzem potepuških, necepljenih psov se bodo vršili tudi naprej po istern principu, kakor do sedaj. Veterinarska služba jy povezana z zdravstvenim zavodom v Domžalah in z Antirabičnim inštitutom v
Ljublj
aru-
vr. (šesta) splošna tuberkulizacija govedi v SR Sloveniji, se tudi v naši občini redno nadaljuje v letu 1982 je presežen plan dela. V tem času ni ugotovljen niti en slučaj tuberkuloze na družbenem niti privatnem sektorju, bilo ni niti nobenega sumljivega reaktorja.
Na posestvu KPC Jable - Trzin (obrati Jable in Groblje) so izločeni vsi pozitivni reaktorji na levkozo in poslani v zakol; izvršena sta dva sanacijska pregleda krvnih vzorcev, z negativnim rezultatom na levkozo v presledku štirih mesecev. V zvezi s tem je tudi letos izdana odločba veterinarske inšpekcije o ukinitvi zapore in vseh ukrepov izdanih ob ugotovitvi te bolezni.
Ravno tako se tudi uspešno nadaljuje s sanacijo te bolezni na Agroemoni Domžale - na posestvu Pšata in sicer z suksecivno izločitvijo bolnih živali in s stalnimi serološkimi pregledi krvnih vzorcev na levkozo pri mladih živalih (obrati Pšata in Moravče).
NALEZLJIVA MALOKRVNOST KOPITARJEV (IA)
Ena od največjih in najtežjih akcij v letu 1982 je bil obvezen pregled vseh kopitarjev na območju občine Domžale, na nalezljivo malokrvnost kopitarjev. Pregledano je bilo 517 kopitarjev in enako število odvzetih vzorcev krvi za preiskavo na IA, od tega je bilo 31 kopitarjev na Krumperku. Najdenih in ugotovljenih je bilo na Beiotehnični fakulteti v Ljubljani 25 pozitivnih reaktorjev na IA. Vsi pozitivni reaktorji (konji) so najdeni na privatnem sektorju. Od tega je prodano preko izvoznega podjetja Gruda Ljubljana 22 konj. Trije (J)lastniki konj so oddani sodniku za prekrške, zaradi neupoštevanja odločbe veterinarske inšpekcije in zato tudi kaznovani.
Kljub temu bo morala veterinarska inšpekcija stopiti v ponovni kontakt z vsemi tremi kaznovanimi lastniki, da mirnim potom oddajo svoje konje, v kolikor ne bo morala veterinarska inšpekcija podvzeti najostrejše ukrepe. Popustiti se v nobenem slučaju ne sme.
Po mesnicah in samopostrežnih trgovinah je bilo izvršenih 303 veterinarsko sanitarnih pregledov mesa, drobovine in mesnih izdelkov. Istočasno so bili pregledani tudi prostori, orodje in oblačil zaposlenih delavcev. Vse eventualne pomanjkljivosti so se reševale sproti, sporazumno z upravami posameznih podjetij.
Izvršenih je bilo 61 veterinar-sko-sanitarno inšpekcijskih pregledov _ po gostiščih v zvezi s klanjem prašičev, istočasno so bili pregledani tudi prostori z klanje.
Veterinarski inšpektor je prisostvoval tudi na sejmih za plemensko živino in prašiče, kontroliral njihovo zdravstveno stanje kakor tudi dokumentacijo o preklu živine.
Veterinarska inšpekcija je tesno sodelovala z kmetijsko, tržno, sanitarno inšpekcijo, kakor tudi s Komitejem za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj, s sekretariatom za ljudsko obrambo ter s postajo milice Domžale.
Iz naštetega je razvidno, da so bile naloge veterinarske inšpekcije mnogovrstne, odgovorne, važne za gospodarstvo in za zdravje.
GOZDARSKA INŠPEKCIJA
Gozdarska inšpekcija je v letu 1982 opravila na področju občine Domžale 85 pregledov, izdala 22 ureditvenih odločb in predlagala sodniku za prekrške 4 predloge v kaznovanje. Izdala je 21 zdravstvenih spričeval v notranjem prometu za sadike, ki so bile proizvedene v drevesnici Semesadike Mengeš.
Glavna naloga gozdarske inšpekcije so bili pregledi, kako se izvajajo gozdno gospodarski načrti. To so načrti Domžale, Blagovica in Moravče. V teh načrtih so urejeni družbeni in zasebni gozdovi. Inšpekcija je pregledala vse gospodarske načrte in opravila tudi nekatera analitična dela po nalogu republiške gozdarske inšpekcije.
Terenski pregledi so bili opravljeni v revirju Moravče, Domžale in Blagovica. Pri teh pregledih je bilo ugotovljeno, da so sečišča v družbenih gozdovih primerno urejena in da je imel na področju občine Domžale TOZD Kami.ik lani 28 sečišč. V nižinskih gozdovih pa je lani sneg v veliki meri poškodoval sestoje iglavcev predvsem bora. Večim lastnikom gozdov je opravila varstvene sečnje. V nekaterih primerih pa je inšpekcija izdala ureditvene odločbe in po opravljenem delu tudi pregledala,kako so bita ta izvršena.
Obe gospodarski organizaciji sta izpolnili planske obveznosti oddaje gozdnih sorti-mentov lesno predelovalni industriji in sicer TOZD Gozdni obrat Kamnik 117 % in Obrat za kooperacijo gozdarstvo Domžale 122 %. Proizvodnja gozdnih sortimentov v Agroemoni — enota gozdarstvo pa je v letu 1982 znašala 2230 in je znatno iznad sprejetega plana oddaje. Na podlagi ugotovljenega stanja zaključujemo, da so gozdno gospodarske organizacije uspešno opravile obveznosti oddaje gozdnih sortimentov.
Povzetek poročila o delu uprave za družbene prihodke v letu 1982
Delovno področje uprave za družbene prihodke vse bolj ustreza novemu nazivu tega upravnega organa v smislu novega zakona, saj ta upravni organ občine poleg davkov v vedno večjem obsegu odmerja in pobira prispevke in druge družbene obveznosti.
Tako je uprava za družbene prihodke v letu 1382 odmerila kar za 485 milionov din družbenih obveznosti, ki so bile plačane v
višini 460 milionov din. Torej je bila izterjava 95 % (v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike v Sloveniji), kar kaže na primerno delovno učinkovitost upravnega organa.
V skupnih obremenitvah znašajo odmerjeni davki 2 39 milionov, prispevki pa 246 milionov din. Obremenitve in plačila so se v primerjavi z letom 1981 povečale za 39 odstotkov. Za takšno finančno reali-
zacijo pa je bilo potrebno obsežno delo vseh služb in delavcev uprave od odmernih in izterjevalnih postopkov do številnih administrativno tehničnih nalog. Uprava se v precejšni meri že poslužuje avtomatske obdelave podatkov preko računalniškega centra v Induplati, brez katere tako obsežnega dela ne bi več zmogli.
Ena najpomembnejših nalog UDP je gotovo odmera družbenih obveznosti iz obrtne dejavnosti, saj je obrt v občini izjemno razvita.
V letu 1981 se je število obrtnikov povečalo kar za 16%, zmanjšalo pa se je število zavezancev gostinske dejavnosti. Davek za leto 1981 je bil odmerjen 983 obrtnikom, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, 414 zavezancem, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku pa je bil odmerjen davek za tekoče leto (1982).
Celotni dohodek v zasebni obrti je v letu 1981 znašal že preko 1,20 min.!., kar je za 31 % več kot leto prej. Odmerna osnova za davek od obrtne dejavnosti je znašala po napovedi zavezancev 364 milionov din, v ugotovitvenem postopku pa se je povečala na 422 milionov ali za 16 %.
Odmerjeni davek od takoimenovanega presežka se je glede na leto 1980 povečal za 29 % in znašal 90 milionov. Relativno so davčne olajšave sicer upadle, vendar so še vedno znašale 10 milionov zlasti za začet-ništvo in vlaganja v razširjeno reprodukcijo, kar predstavlja gotovo pomembno vzpodbudo za razvoj malega gospodarstva.
Značilno za obveznosti iz obrtne dejavnosti je, da se obremenitve z davki zmanjšujejo glede na celotne obremenitve s prispevki. Tako se tudi število zavezancev obrtne dejavnosti, ki plačujejo samo prispevke iz leta v leto povečuje (1981 že polovica zavezancev davka sploh ne plačuje).
Kljub izjemnemu obsegu dela pri odmeri obveznosti iz obrtne dejavnosti, skušata odmerna in inšpekcijska služba čim doslednejše ugotavljati dohodek in realne stroške pri zavezancih z večkratnimi pregledi poslovnih knjig, inšpekcijskimi pregledi na terenu in drugimi ukrepi. Rezultati se kažejo pri povečanju celotnega dohodka za 15,5 milionov in izločanju stroškov za 42 milionov.
Davek od skupnega dohodka občanov je bil odmerjen 117 občanom v znesku 14 milionov.
V letu 1982 je bilo 4.723 zavezancem davka in prispevkov iz kmetijske dejavnosti skupno odmerjeno za 14 milionov obveznosti.
Od tega znaša davek le 5 milionov din, vse ostalo pa so prispevki za zdravstveno varstvo in starostno zavarovanje kmetov ter druge obveznosti.
Kljub temu, da sistem obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva ni bil spremenjen (še vedno je osnova katastrski dohodek), se je davek v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike močno povečal. Še posebej pa se je povečala obremenitev takoimenovanih polkmetov.
Rešeno je bilo tudi 650 vlog za odpis davkov in prispevkov (največ zaradi posledic toče) v skupnem znesku cca 1 milion.
Prispevek za stavbna zemljišča je bil odmerjen 6.200 zavezancem v znesku 11 milionov din. Davek na posest stavb pa 6.700 zavezancem v znesku 4 milione din.
Davek na dohodke od premoženja (najemnine, dohodki od prodaje nepremičnin, premičnin) v skupnem znesku 5 milionov je bil odmerjen 641 občanom.
Povečalo se je tudi število odmernih postopkov za davek na promet nepremičnin in davek na dediščine in darila. V 645 postopkih (od tega 349 oprostitev) je bilo odmerjeno 14 milionov din davka od prodaje stanovanjskih hiš, stanovanj, zemljišč in podobno.
Za odmero davka na dediščine in darila je bilo rešeno 825 zadev in odmerjeno 4 milione din davka.
Obseg dela uprave ponazarja tudi podatek, da je davčno knjigovodstvo opravilo kar 195.000 vknjižb. Izdano pa je bilo tudi več kot 2.600 potrdil o plačanih davkih.
Na registraciji računov je bilo evidentirano 40.000 računov in zaseženo 196 milionov za poravnavo družbenih obveznosti.
Ker še vedno precejšnje število občanov ne poravnava svojih obveznosti redno, je morala izterjevalna služba poslati 16.367 opominov, 122 sklepov o prisilni izterjavi iz OD, 18 sklepov o izterjavi iz žiro računov, poleg tega pa opravila 252 rubežnih postopkov.
Ob tem uprava izterjuje tudi samoprispevke za nekatere krajevne skupnosti in druge obveznosti (takse, kazni . . .) za druge organe.
Uprava za družbene prihodke proučuje in spremlja izvajanje davčnih predpisov, analizira posamezne davčne in druge obveznosti ter aktivno sodeluje pri oblikovanju novih predpisov v občini. V letu 1982 je bilo največ razprav o predlogu novega zakona o davkih občanov.ki je bil v decembru sprejet in prinaša ^ vrsto pomembnih sprememb v obdavčevanju dohodkov in premoženja. Zakonske novosti in dogovorjene politične usmeritve bodo vključene v nov odlok o davkih občanov občine Domžale.
O teh pomembnejših vprašanjih razpravlja tudi družbeni svet UDP.
Uprava sodeluje z vrsto organov, organizacij in skup'nostmi ter jim nudi pravno pomoč, druge usluge in daje razne podatke.
Uprava za družbene prihodke občine Domžale
r
Poročilo o delu Sekretariata za notranje zadeve
Sekretariat z notranje zadeve opravlja upravne naloge iz svojih pristojnosti v skladu z veljavnimi predpisov skladu s smernicami Republiškega sekretariata za notranje zadeve ter v skladu z usmeritvami sprejetimi na zborih skupščine občine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti. Sekretariat za notranje zadeve opravlja tudi nadzor nad izvajanjem zakonodaje iz svoje pristojnosti, spremlja in analizira stanje na posameznih področjih, daje pobude in predloge za izboljšanje stanja iz svojega področja dela. Pri opravljanju svojih nalog sekretariat tesno sodeluje z vsemi drugimi službami organov za notranje zadeve in vsemi drugimi dejavniki, ki delujejo na področju družbene samozaščite s ciljem povečanja učinkovitosti in izboljšanja koordinacije dela.
MATIČNE ZADEVE IN OSEBNA STANJA
Na tem področju dela se je po letu 1976 ustavil dotedanji trend hitrega porasta števila opravil in je bil v lanskem letu približno na isti ravni kot pretekla leta.
Poleg novih vpisov je bilo na področju matičnih zadev izdelanih 305 osmrtnic (376) in 186 (259) prijav premoženja umrlih upravi za družbene prihodka. O raznih matičnih dejstvih je bilo izdanih 1440 (1923) raznih izpiskov in potrdil.
V lanskem letu je bilo sklenjenih 161 (149) zakonskih zvez. Skupno sklenjenih zakonskih zvez med našimi občani je bilo torej 184 (284). Zmanjšalo se je tudi število razvez, katerih je bilo v lanskem letu 24 (30).
Zahtevki za spremembo imena ali priimka so še zmeraj v porastu. V lanskem letu je bilo 32 zahtevkov za spremembo imena in 33 zahtevkov za spremembo priimka.
PRIJAVNO ODJAVNA SLUŽBA
Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da je na začasnem delu v tujini 828 oseb, to je 6 več kot v lanskem letu. Vrnilo se je 12 oseb na novo pa sta odšli na delo v tujino 2 osebi. Izdaja osebnih izkaznic se je povečala za 61 %, saj je bilo izdanih kar 3341 novih izkaznic. Do oktobra 1984. leta bo moral sekretariat za notranje zadeve poskrbeti za zamenjavo vseh ostalih osebnih izkaznic, kar pomeni, da bo v letih 83 in 84 potrebno izdelati po cca 7000 novih osebnih izkaznic.
UPRAVNE ZADEVE NA PODROČJU PROMETA
Količinsko se nam še naprej povečuje delo na tem področju še posebej zaradi kampanjskih akcij, ki se morajo izvajati v zvezi s sprejemanjem nove ali spremembe obstoječe zakonodaje. Tako je bila ta služba prav gotovo najbolj obremenjena ob delitvi bencinskih bonov in pri delitvi tretjih registrskih tablic za lahke priklopnike. Samo teh je bilo izdanih 1115.
Os skupnega števila registriranih motornih vozil, ki znaša torej 12.384 vozil je 10.093 (9860) osebnih avtomobilov, 492 (488) tovornih vozil, 5 (4) avtobusov, 5 traktorjev, 132 (112) motornih koles, 223 (204) mopedov in 122 (121) priklopnih vozil. Poleg navedenih vodi v evidenci še 1312 (1188) evidentiranih vozil, in sicer 1072 (971) kmetijskih traktorjev in 240 (217) kmetijskih priklopnih vozil. V preteklem letu smo registrirali 1571 (1454) vozil. Naši občani so prijavili nakup 766 (655) vozi! iz drugih občin, 403 (400) nakupi pa so bili sklenjeni med našimi občani. Podaljšanje registracije je bilo izvedeno za 8.878 (8748) vozil od tega je bilo vloženih pri pooblaščenih organizacijah za tehnične preglede 5886 (5868) prijav za podaljšanje registracije, v celoti pa je bil opravljen tovrsten postopek na upravnem organu v 2992 (2880) primerih.
V lanskem letu je bilo storjenih 339 (338) ustreznih popravkov zaradi tehničnih sprememb   vozil,   218   (220) sprememb
bivališča, priimka ali imena lastnika vozila. Registrske tablice smo zamenjali v 96 (80) primerih, izdali smo 46 (42) dovoljenj za odtis novih številk šasije ali motorja in 116 (64) dvojnikov prometnih dovoljenj. V preteklem letu je bilo opravljenih 416 (699) postopkov za vrnitev registrskih tablic. V 1621 (1313) primerih so bile izdane preiskusne tablice. V lanskem letu je bilo odjavljenih 1198 vozil zaradi prodaje ter 861 vozil zaradi nepodaljšanja registracije ali uničenja vozila.
Bistveno več kot v prejšnjih letih je bilo v lanskem letu odvzema vozniških dovoljenj in sicer 637. Pretežna večin je bila kaznovanih s tem ukrepom zaradi vožnje pod vplivom alkohola. S prepovedjo izdaje vozniškega dovoljenja za določen čas je bilo zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja kaznovanih 26 kršiteljev. V lanskem letu je polagalo izpit za vožnjo za določeno kategorijo motornih vozil 2648 kandidatov, 575 pa jih je opravljalo preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov. Uspešno je opravilo izpit 1012 kandidatov in preizkus znanja 309 kandidatov.
POTNI LISTI IN TUJI DRŽAVLJANI
V preteklem letu se je število vlog za podaljšanje in izdelavo novih potnih listov po uvedbi znanih depozitov bistveno zmanjšalo, in sicer na 2442 (6074) primerov. Delno je vplival na tako občuten padec tudi ukrep o podaljšanju veljavnosti potnih listov iz dveh na pet let.
V lanskem letu je bilo podanih 30 zahtevkov na izdajo dvojnika potnega lista zaradi izgube, tatvine ali uničenja. Predvsem se je povečalo število ukradenih potnih listov v tujini (Italija, itd.) Veliko je tudi število primerov tatvin iz osebnih avtomobilov. Občane opozarjamo, da morajo spremeniti svoj odnos do varstva teh dokumentov, jih obvezno hraniti pri sebi in ne puščati v nezaklenjenih avtomobilih in podobno.
Z uvedbo depozita je sekretariat za notranje zadeve dobil novo nalogo to je izdajanja potrdil o oprostitvi plačila depozita za določene kategorije občanov v skladu z določili zvezne uredbe in v skladu z navodili Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Teh primerov je bilo v lanskem letu 51.
JAVNI RED IN MIR
V preteklem letu je bilo izdanih 44 (50) novih orožnih listov za novo nabavljeno lovsko orožje in 19 dovoljenj za posest orožja organizacijam združenega dela oz. delovnim skupnostim.
V lanskem letu je bilo na novo registriranih 6 (8) društev, in sicer tri taborniška ter po eno strelsko, športno in strokovno. Skupaj deluje v občini sedaj 177 društev. Društva so delovala v skladu s sprejetimi pravili in programskimi usmeritvami.
Javnih prireditev s kulturnim in zabavnim programom je bilo v lanskem letu priglašenih 247 (205) in ostalih prireditev 70 (71). V zvezi s prireditvami se ponovno ugotavlja, da se izvajajo v glavnem v okviru dogovorjenih pogojev, vendar s pomanjkljivo redarsko službo in slabim zavarovanjem premoženja v garderobi. V nekaterih primerih so bile za potrebe zavarovanja prireditev aktivirane enote narodne zaščite, kar pa je dokaj problematična odločitev in je v bodoče verjetno ne bi kazalo ponavljati.
Če na kratko ocenimo delo sekretariata za notranje zadeve za leto 1982, moramo reči da je sekretariat naloge v svojih pristojnosti v odnosu do strank zadovoljivo opravljal, posebej še z ozirom na številne nepredvidene naloge, ki jih je bilo potrebno opraviti. Tako je sekretariat z notranje zadeve nosil glavno breme skupaj s komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri organizaciji in sami delitvi bencinskih bonov in evidenčnih kartonov za plinske jeklenke.
Poročilo o delu sekretariata za kadrovske zadeve za leto 1982
J
Naloge sprejete s programom dela za leto 1982, so bile v pretežni meri realizirane. Poleg vseh opravljenih nalog je še veliko aktivnosti, ki se jih ne da opisati so pa sestavni del opravljenih postopkov. Število nalog, ki izhajajo iz dokumentov o kadrovski politiki . se ni povečalo. Z razvijanjem samoupravne kadrovske politike pa so se povečale zahteve pdopisni-kov oz. udeležencev družbenega dogovora, tako po kvantiteti in kvaliteti.
Ob reorganizaciji upravnih organov leta 1981 je prišla v pristojnost Sekretariata registracija o delovnih razmerjih pri zasebnikih. Ker je delo na tem področju vezano na zakonodajo in evidenco s področja obrtne dejavnosti, smo te naloge konec meseca septembra 1982 prenesli na Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
Način dela pri izvajanju sprejetih nalog je tak, da se naloge uresničujejo preko skupščinskih komisij in sicer Komisije za uresničevanje načel družbenega dogovora o kadrovski politiki, Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in Komisije za odlikovanja. V poročilu o delu teh komisij so podrobneje analizirane opravljene naloge z njihovega področja dela.
OPRAVLJENE NALOGE
Sprejete naloge s programom dela za leto 1982 so bile delno oziroma v celoti opravljene. Prav tako predvidene naloge iz programa IS in skupščine.
1. Po vskladirvi občinskega družbenega dogovora z republiškim smo v letu 1982
(Nadaljevanje na 11. strani)
(Nadaljevanje z 10. strani)
izpeljali akcijo usklajevanja samoupravnih aktov v OZD z veljavnim družbenim dogovorom, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 1/82. Med letom je bilo ugotovljeno, da le vse OZD niso uskladile svoje samoupravne akte, kar se je pokazalo skozi objavljene razpise oz. dela razpisnih komisij (Slovenijales, Mlinostroj, Induplati).
2. Težave na področju gospodarjenja, ki še trajajo so narekovale, da smo sprotno preko celega leta spremljali dogajanje okoli planiranja kadrov, zaposlovanja in nezaposlenosti. Glede na problematičnost dogajanja na tem področju, je bilo dano IS v obravnavo poročilo o zaposlovanju in nezaposlenosti ter proizvodni praksi v OZD. Poročilo je bilo pripravljeno skupaj s strokovno službo za zaposlovanje. Čeprav problem ni pereč kot je to v drug/h občinah in republikah, saj se število nezaposlenih bistveno ni povečalo, kljub rahlemu upadanju zaposlenih na sploh, pa je bila rešitev podana v zmanjševanju nadurnih, pogodbenih in drugih del, ker so zbrani podatki pokazali, da bi na mesto tako opravljenih del lahko dobilo zaposlitev 4 0 mladih ljudi. Vsa ta problematika spada ra področje uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, zato je bi a tematika obravnavana širše s strani podpisnikov družbenega dogovora, družbenopolitičnih organizacij in drugih.
3. V letu 1982 je bilo planiranih 28 postopkov imenovanja individualnih poslovodnih organov, vendar se je število povečalo na 35, zaradi različnih vzroko-, kot so odstopi, upokojitve ipd. O postopkih imenovanja in o delu komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, je izdelano posebno poročilo, v katerem je prikazano stanje na tem področju.
4. Družbena priznanja - podeljevanje na republiški, zvezni oz. občinski ravni je zajeto v poročilu o delu komisije za odlikovanja, kjer je prikazano,koliko priznanj se bilo podeljeno v občini in koliko je bilo podeljeno zveznih odlikovanj.
DRUGE NALOGE
1. Na področju usposabljanja kadrovskih služb oz. njihovih delavcev smo v mesecu septembru organizirali 1 dnevni seminar, kjer so bile obravnavane naslednje teme:
- problematika zaposlovanja in nezapo-selnosti,
- štipendiranje in pripravništvo
- proizvodna praksa
- predvidene reelekcije v letu 1983 in usposabljanje individualnih poslovodnih organov
- kadrovska evidenca
2. Kadrovska evidenca, ki jo vodi Sekretariat .je temelj kadrovsko-informacijskega sistema in je podsistem družbenega infor-
macijskega sistema. Vodi se na treh nivojih:
— poročevalske enote v OZD in skupnostih
— Sekretariat za kadrovske zadeve občine (zbir na ravni občine)
— republiški sekretariat za kadrovska vprašanja
Ažurnost podatkov v evidenci je odvisna predvsem od aktivnosti kadrovskih služb oz. posameznega referenta v OZD.
V lanskem letu smo nekoliko posodobili vodenje kadrovske evidence. Uvedli smo sistem Tobro, katerega osnova je še vedno ročna obdelava podatkov, s to razliko, da je moč del podatkov zajeti že vizuelno brez iskanja v abecednem razporedu. Nadaljnja stopnja posodabljanja, katero že uvajajo v nekaterih občinah je prenos kadrovskih podatkov v občinsko službo AOP. Še večjo učinkovitost in racionalnost informacijsko kadrovskega sistema, pa vidimo v povezovanju s sistemom registra prebivalstva, ki se bo vodil na računalniku.
V občini imamo registriranih 137 poročevalskih enot od TOZD, SIS, KS in drugih, v katerih je popisanih približno 1350 delavcev z visoko in višjo izobrazbo. V letu 1982 je prispelo cca 380 sprememb, odjav in novo popisanih.
3. Izdajanje delavskih knjižic:
V letu 1982 smo izdali 751 novih delovnih knjižic, v hrambo pa prejeli 125, iz hrambe je bilo izdanih 64 delovnih knjižic, vpisov sprememb izobrazbe ter ostalih podatkov pa je bilo približno 400.
4. Do septembra 1982 je bila v naši pristojnosti registracija pogodb o delovnih razmerjih pri zasebnikih, odjava delovnih razmerij ter učna razmerja. V tem času smo registrirali 1270 novih pogodb, aneksov k pogodbam, cca 420 odjav, 130 pogodb o delu, podaljšali in razveljavili 25 učnih pogodb.
UGOTOVITVE
Dejavnost Sekretariata za kadrovske zadeve je opredeljena v družbenem dogovoru o kadrovski politiki in drugih dokumentih, ki se nanašajo na to področje. Na podlagi teh dokumentov je izdelan program dela za tekoče leto. V zaostrenih gospodarskih pogojih se kaže potreba po poglobljenem samoupravnem dogovarjanju na tem področju, kljub že do sedaj uspešnemu sodelovanju. Problematiko, ki se pojavlja, je potrebno še nadalje sprotno spremljati, da bi se lahko pravočaso ukrepalo, tako na področju zaposlovanja, nezaposlenosti, štipendiranja itd. Že dosedaj je bila praksa, da smo sprotno spremljali aktualne dogodke na kadrovskem področju. Tako smo med letom izdelali več poročil, zapisov pa tudi strokovno sodelovali na različnih področjih dela z delovnimi in drugimi organizacijami in skupnostmi tako v občinskem, regijskem in republiškem merilu.
r
Poročilo o delu sekretariata za občo upravo v letu 1982
Sekretariat za občo upravo, zaradi širokega delovnega področja in številnih nalog organizacijskega, tehničnega in administrativnega značaja, nosi precejšen del odgovornosti za splošno stanje in delovanje vseh upravnih organov.
Na področju organizacije in dela upravnih organov in strokovnih služb smo, v primerjavi z drugimi občinami, dosegli dokaj visok nivo. Kljub temu bi morali ntančneje razmejiti pristojnosti in doseči večjo povezavo pri delu posameznih upravnih organov, strokovnih služb in drugih organov - tudi izven uprave. Nemalo naporov je bilo vloženih v racionalizacijo posameznih upravnih postopkov, vendar so rezultati slabi, predvsem zaradi togosti predpisov.
V preteklem letu smo v upravnih organih in strokovnih službah pripravili nov akt o organizaciji in sistemizaciji del in nalog, ki bo prav gotovo pripomogel k boljši in ustreznejši organizaciji v posameznih upravnih organih.
Razen naštetih nalog smo v preteklem letu uspešno opravili tudi druge naloge, ki so skupnega pomena za vse upravne organe (tehnične službe in ekonomat, kadrovska služba in pravna služba), čeprav smo se med letom srečevali s stalnimi kadrovskimi problemi (odsotnost pravnika, referenta za OMT, snažilke).
Leto 1982 je minilo v znaku priprav za instalacijo računalniškega sistema, ki bo predvidoma izvršena v marcu 1983. Z uvedbo AOP bomo prav gotovo storili pomemben korak pri racionalizaciji poslovanja z občani in zagotovili večjo povezanost med upravnimi organi.
Da pa bi bili rezultati AOP taki, kakršne si vsi želimo, bo nujno, v skladu z zakonom, poiskati organizacijsko rešitev, ki bo dajala centru za AOP vse pogoje za njegovo nemoteno delo.
Upravni organ je v preteklem letu uspešno izvrševal svoje upravne pristojnosti. Vse zadeve, ki jih je dobi! v reševanjekso bile uspešno in zadovoljivo rešene. Da je temu tako, govorijo tudi ocene republiškega upravnega organa ob priliki raznih inšpekcij, kjer ocenjujejo delo našega upravnega organa kot eno izmed boljših v republiki pri izvajanju predpisov v zvezi varstva pravic borcev ter vojaških in civilnih invalidov vojne.
Na področju družbenih dejavnosti upravni organ ni v celoti opravil naloge,za katero je pristojen, to je nadzor nad zakonitostjo dela. Razlog za to je objektivne narave. Predpisi, ki urejajo to področje, oz. njihove določbe so preveč splošne, da bi jih v praksi lahko uprabljali.
Zaradi tega bo nujno potrebno v letu 1983 izdelati odlok o izvajanju nadzora nad zakonitostjo dela organizacij na področju družbenih dejavnosti. Pri tem bomo najtesneje sodelovali z Republiškim sekretariatom za pravosodje in upravo, da bi tako dosegli uskladitev našega dela z delom v drugih občinah.
Uspešno pa je bilo sodelovanje upravnih organov s Samoupravnimi interesnimi skupnosti s področja družbenih dejavnosti.
Pri ocenjevanju dela krajevnih uradov v občini (Radomlje, Moravče, Lukovica, Blagivica) lahko ugotovimo, da se njihova vloga krepi. Občani se jih poslužujejo v večji meri kot doslej, še vedno pa ne moremo trditi, da v celoti opravljajo osnovno funkcijo, to je približevanje uprave občanom. Da bi to dosegli. bomo prav gotovo morali razširiti pristojnosti, ki jih krajevni uradi imajo.
V večji meri pa je zaživelo sodelovanje krajevnih urado\ s krajevnimi skupnostmi. Ugotavljamo, da nekatere krajevne skupnosti še vedno ne najdejo poti do krajevnih uradov, predvsem je to sodelovanje slabo s Krajevno skupnostjo Preserje, Krajevno skupnostjo Peče, Krajevno skupnostjo Velika vas — Dešen in Krajevno skupnostjo Rova.
Sicer pa je upravni organ v okviru svojih pristojnosti nudil vso pomoč krajevnim skupnostim. Kljub novi aktivnosti in pobudam ter obiskom na terenu v nekaterih krajevnih skupnostih ugotavljamo, da to sodelovnje oz. posluževanje upravnega organa, še vedno ni steklo v polni meri.
Razen naštetih nalog je upravni organ posredoval v obravnavo Izvršnemu svetu in skupščini več zadev iz področja za katerega je pristojen ter uspešno sodeloval s pravno komisijo pri Izvršnemu svetu, komisijo IS za razvoj krajevnih skupnosti, komisijo za varstvo invalidov in borcev NOV ter drugimi skupščinskimi komisijami.
r
Poročilo o delu sekretariata za ljudsko obrambo v letu 1982
Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, razen tistih, ki so s predpisi dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Sekretariat za ljudsko obrambo je strokovni organ značrtovanje, usklajevanje in izvajanje obrambnih priprav ter načrtov.
Z novim zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki je bil sprejet v letu 1982, je sekretariat prejel vrsto novih nalog oziroma pristojnosti, istočasno pa nastajajo nove naloge, ki izhajajo iz uresničevanja zakona o vojaški obveznosti, ki je bil sprejet sicer že v letu 1980. Med temi nalogami so najpomembnejše in najobsežnejše:
— organizira usposabljanje za opravljanje nalog narodne zaščite,
— opravlja upravne zadeve v zvezi z obveznostjo delovnih ljudi in občanov za delovanje v narodni zaščiti,
— skupaj z upravnim organom pristojnim za notranje zadeve opravlja nadzor varnostnih načrtov,
— opravlja administrativno tehnična dela za občinski komite za SLO in DS,
— daje strokovno pomoč komitejem za SLO in DS in drugim organom,
— vodi strokovne zadeve za vojaški pouk žensk.
Sekretariat za ljudsko obrambo se je v letu 1982 usmeril predvsem na naslednja področja svojega delovanja:
— ažuriranje in dograjevanje obrambnih načrtov občine in temeljnih nosilcev planiranja,
— pregled obrambnih načrtov v TOZD in SIS gospodarskih in družbenih dejavnosti
in v krajevnih skupnostih ter nuđenje strokovne pomoči,
- strokovne priprave, spremljanje in usmerjanje aktivnosti v akciji NNNP 81/82 in sami vaji „Domžale 82",
— pospešeno kadrovsko popolnjevanje štabov in enot civilne zaščite v občini in temeljnih sredinah, vključevanje v AOP ter njihovo usposabljanje in opremljanje,
— uresničevanje srednjeročnega obrambnega razvojnega načrta občine Domžale za obdobje 1981 - 1985 za leto 1982,
— analiziranje izvajanja splošne mobilizacije v najtežjih pogojih,
- nadaljnje dograjevanje baze SLO,
- kvalitetno kadrovanje mladincev rojenih 1964. leta za nabor,
— izgradnja sistema za javno alarmiranje prehivalstva,
- ureditev funkcionalnih prostorov za občinski center zvez,
— organizacija seminarjev, posvetov in drugih oblik usposabljanja neposrednih nosilcev obrambnega načrtovanja,
- izvajanje programa usposabljanja delovnih ljudi in občanov, vzgoje in pouka izvenšolske mladine na Pokljuki ter enot zvez in službe OO.
Tudi v letu 1982 so bili doseženi pomembni premiki v nadaljnjem podružb-ljanju obrambnih priprav. Organizirali smo oziroma bili pobudniki za številne posvete, dogovore in inštruktaže z nosilci obrambnih priprav iz temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij ter se z njimi tudi vsakodnevno dogovarjali. Veliko so k večjim aktivnostim prispevala tudi naša številna pismena gradiva v obliki navodil, pojasnil in pobud.
Poročilo o delu geodetske uprave
V letu 1982 je bilo v Geodetski upravi narejeno v glavnem naslednje:
- izmera objektov v k.o. Moravče, Zlato polje, Lukovica, Prevoje, Dragomelj
— izdelano je bilo 197 situacijskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in zakoličeno je bilo 87 stavb
— izmerjeno je bilo 628 parcelacij, določitve posestnih meja in spremembe namembnosti rabe zemljišč,
- izdelana je bila publikacija OBČANOV PRIROČNIK,
- izdelana je bila karta občine v M 1 : 25.000.
Topografsko-katastrski načrti za območje naselij M 1 : 1000
V letu 1982 smo izvršili reambulacijo-izmeritev objektov v katastrskih občinah Moravče, k.o. Zlato polje, k.o. Lukovica, k.o. Prevoje, k.o. Dragomelj.
Meritve za potrebe lokacijske dokumentacije
Geodetska uprava SO Domžale izdeluje tudi situacijske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije, ter zakoličuje zgradbe. Tako smo v letu 1982 izdelali 197 (210 leta 1981) situacijskih načrtov in zakoličili 87 (150 leta 1981) stavb.
Vzdrževanje zemljiškega katastra
Zakon o zemljiškem katastru predvideva, da se morajo naročila — prijave, ki pridejo do 30.4. dotičnega leta izdelati do 29.10. istega leta. Prijave-naročila, ki pridejo po 1.5. lahko ostanejo zaradi preobilice dela za prihodnje leto- Današnje obdobje terja hitro izdelavo načrtov, predvsem zaradi posojil, novogradenj itd., zato tudi vsa naročila, ki pridejo po 1.5. po možnosti izdelamo še isto leto. Tako je bilo 1.5. vloženo in izgotovljeno 160 (200 leta 1981) naročil, a po roku še 468 (396 leta 1981) naročil, (230 parcelacij zemljišč, 14 mejnih ugotovitvenih postopkov - samostojnih, 110 spremembe vrste rabe in 114 določitve posestnih mej).
Tematska kartografija
/uradi potreb prostorskega in družbenoekonomskega planiranja ter evidence stanja v prostoru, smo izdelali ter izdali publika cijo: „Občanov priročnik".
Izdelane so bile nove, izpopolnjene so bile karte in izpopolnjeni so bili številni podatki. Kljub pomanjkljivostim pa priročnik prinaša vrsto podatkov, ki bodo koristili raznim službam kot posameznikom. Gotovo je najbolj celovito gradivo ra/voja in stanja občine, predstavljeno s kartami, shemami, slikami, tabelami, teksti itd-Ravno tako je bila izdelana karta občine v M 1:25.000 na foliji za potrebe strokovnih služb in šol kot učni pripomoček.
Kataster komunalnih naprav
Kataster komunalnih naprav je bil izdelan v letih 1969-1972 za območje nove izmere Domžale in Mengša na površini 850 ha ter se redno vzdržujejo. V letu 1982 so se izvršile dopolnitve katastra komunalnih naprav v k.o. Homec, k.o. Dob, k.o. Mengeš in k.o. Domžale. Izdelan je bi! pregledni načrt katastra komunalnih naprav v M 1;5000 za celotno območje občine. Vrisanih je bilo 950 km vseh vodov in 1600 cistern za kurilno olje.
Register območij teritorialnih enot in evidenca hišnih številk
Na podlagi zakona o geodetski službi se nalaga občinskim upravnim organom pristojnim zageodetske zadeve vodenje registra območij teritorialnih enot. Omenjeni register bo služil pri izvedbi prostorskih planov ter služil ostalim strokovnim in drugim službam kot pripomoček pri iskanju hišnih številk in teritorialne razdelitve občine.
Tako seje v letu 1979 izdela register območij teritorialnih enot za območje občine v M 1;5000 in v publikacijskem formatu in merilu 1;10000.
Pregledni katastrski načrti
Pokazale so se potrebe po uporabi in izdelavi preglednih zemljisko-katastrskih načrtov zlasti pri gospodarjenju s prostorom v kmetijstvu, gozdarstvu, planiranju in v drugih potrebah.
V letu 1982 se je izdelalo 18 PKN kart v M 1;5000 (20 kart 1981).
J
ZAHVALA Ob smrti našega dragega	ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata
JANEZA SVETICA	CIRILA HOMARJA iz Doba
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in mu lajšali ure težke bolezni in ga spremili na zadnji poti.	se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali.
Vsi njegovi.	Vsi njegovi.
ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dobri in skrbni ata	ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame
IVAN URBANIJA Vrbanov ata iz Prikmice	APOLONIJE R02IC Sevškove mame
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali  ob težkih  urah  slovesa, mu darovali cvetje v njegov spomin in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.	se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste ji karkoli pomagali in lajšali bolečine v času bolezni.
Vsi njegovi.	Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA	
Ob smrti našega očeta	ZAHVALA
FRANCA SVETLINA	Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
iz Radomelj	FRANČIŠKE STEINER
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni številnim gasilcem in govorniku. Žalujoči sinovi: Franci, Marjan, Oton z družinami	se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izreklali sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni.
KULTURA in HUITURDE PRIREDITVE
m
V petek, dne 25. februarja 1983 je bil za Mengeš velik praznik. Ta dan so prizadevni kulturni delavci, člani DKD Svoboda Mengeš praznovali 110-letnico kulturnega delovanja v Mengšu in 30-letnico DKD Svoboda Mengeš.
Ob 18. uri je bila v avli kulturnega doma otvoritev razstave fotografij in plakatov, ki so si jo obiskovalci z zanimanjem ogledali. Ob 20. uri pa je bila jubilejna kulturna prireditev, na kateri so nastopili Mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Tomaža Habeta, Folklorna skupina pod vodstvom Brede Kurzvveilove, igralci dramske skupine in povezovalca teksta Minka Žunova in Jože Gogala, ki sta nadvsem uspešno predstavila tudi kroniko kulturnega delovanja v Mengšu.
J
Obiskovalci so za ta pomemben jubilej napolnili dvorano kulturnega doma do zadnjega kotička. Po pozdravu in uvodni Zdravljici Stanka Premrla, ki jo jy zapel Mešani pevski zbor je o tem jubileju spregovoril predsednik DKD Svoboda Mengeš Slavko Pišek, ki je med drugim dejal:
Knjižne nagrade so pa prejeli: Marjan Hauptman, Maks Furijan, Marija Rogelj, Franc Bregar, Marjan Belina, Jože Vozny, Franci Končan, Ernest Kvartič, Vinko Železnikar, Pepca Blejc, Tone Ipavec, Ivko Ručigaj, Francka Berlic, Herman Breznik, Stane Modec, Slavko Pišek
Ob 30-letnici DKD Svoboda Mengeš, so Mengšani pripravili imenitno kulturno prireditev
..Pomembno je ugotoviti koliko je sedanja generacija članstva v društvu izvrševala poslanstvo naših prednikov, ki so v Mengšu po izvirnih dokazilih s katerimi razpolagamo, pričeli s kulturnim društvenim delom že leta 1873. Del teh takratnih aktivnosti na področju aktivnega kulturno ustvarjalnega dela v Mengšu smo zapisali v naši jubilejni brošuri. Ne glede na to, pa moramo omeniti, da se je ta dejavnost po ustanovitvi teh društev hitro razvijala tako, da je z delom poleg bralnega društva, pričelo tudi delo na dramskem in glasbenem področju, kar nam priča bližujoča 100-letnica Mengeške godbe, ki bo ta pomemben jubilej praznovala v prihodnjem letu.
V tem času so društva imela veliko poslanstvo pri kulturnem izobraževanju, saj nam viri pričajo, da je v posameznih obdobjih delovalo v društvu tudi do devet sekcij.
Ko se oziramo nazaj na začetke organiziranega kulturnega delovanja v okviru DKD Svoboda Mengeš, lahko z mirnim srcem ugotovimo, dje bilo v tem času opravljeno ogromno dela. Če ne bi bilo med člani našega društva toliko entuzia-stov iz srca predanih amaterskemu kulturnemu delu, danes ne bi mogli tako uspešno nadaljevati stoletne tradicije in pokrivati potrebe delovnega človeka današnjega časa."
Po njegovem govoru je Linhartove značek Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelil predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Jernej Lenič. Prejeli so jih: Franc Veider, Lina Sitar, Janez Merše, Marjan Lužar, Franc Blejec, Janez Narat, Janez Hafner, Slavko Pišek, Ivanka Blejc, Justa Koželj, Jože Gogala, Jože Zalokar, Minka Žun in Marjeta Guna. Bronasto Gallusovo značko je podelil Igorju Maligoju. Društvu je podelil tudi priznanje ZKO in Kulturne skupnosti Domžale.
Predsednik Slavko Pišek je zatem podelil priznanja ZKO Domžale, ki so jih prejeli: Drago Plevel, Lojze Divjak, Karol Divjak, Mojca Jaklič, Miha Kunstelj, Marko Trampuž, Franci Košak, Danica Blejc, Lidija Maleš, Franc Rode, Franci Jerič in Rok Lap.
ml., Jože Žargi, Breda Kurzvveil, Marica Sinčič, Tomaž Habe, Stane Habe, Ivan Sivec, Lojze Pišek in Tone Ravnikar.
V zahvalo za darilo je nosilec Borštnikovega prstana, režiser, dramski in filmski igralec Maks Furijan odigral odlomek grofa Hermana iz Celjskih grofov. Seveda je bil za uspelo izvajanje ddežen burnega aplavza.
Za tem so društvu čestitali, dali priznanja in nagrade še: Krajevna skupnost Mengeš, Mengeški godbeniki so na poseben izviren način čestitali tako, da je pihalni trio mladih odigral krajšo skladbico, Turistično društvo Mengeš, Gasilsko društvo Mengeš, Planinsko društvo Mengeš, Avto moto društvo Mengeš, Kulturno društvo Osnovne šole Matije Blejca Matevža Mengeš, Krajevna organizacija ZB Mengeš in Kulturno društvo Franc Kotar Trzin. Stane Habe je pa podelil Mešanemu pevskemu zboru zlato plaketo Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Zvrstili so se poljanski, prekrmr-ski, štajerski in gorenjski plesi, ki so bili deležni še posebnega aplavza in so bili vpleteni v celotni program.
Lina Sitarjeva je odlično podala monolog iz dramskega dela Tugo-mer, Franc Veider nadvse uspešno pripoved Krjavlja, Janez Narat pa pravtako uspešno Fuleževe Partizanske zgodbe. Vsi trije igralci dramske skupine so bili deležni še posebnega aplavza.
Številni ljubitelji mengeških Svobodašev so z dolgimi aplavzi nagradili tud: člane Mešanega pevskega zbora pod vodstvom prof. Tomaža Habeta, ki je za ta jubilej izvajal še posebno izbran program, ki mu je svojsten pečat dala še scena, ki je prikazovala zgodovino društva.
Društvo jy za ta pomemben jubilej izdalo tudi bogato s slikami opremljeno brošuro, za katero je zbral gradivo in jo uredil Tone Ravnikar.
Mengeškim „Svobodašem" želimo pri nadaljnjem delu še veliko uspehov.
TOR
KULTURNA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
razpisuje
KERSNIKOVE PLAKETE ZA LETO 1983 za dosežke na področju kulture
Na podlagi 3. člena pravilnika o podeljevanju Kersnikovih plaket, ki je bil v celoti objavljen v Uradnem vestruku občine Domžale, št. 7/81, objavlja Kulturna skupnost Domžale razpis bronastih, srebrnih in zlatih Kersnikovih plaket za leto 1982 za posebne dosežke na področju kulture.
Pogoje za podelitev plaket posameznih stopenj vsebujeta 2. in S. člen tega pravilnika, ki se glasi:
2. člen
Kulturna skupnost podeljuje plakete:
— posameznim delavcem v kulturi ali skupinam za pomembne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke, ki so bili objavljeni, izvajani, razstavljeni ali na kak drug način dani v javno presojo,
— posameznim delavcem v kulturi ali skupinam za pomembne uspehe pri varovanju oziroma prezentaciji kulturne dediščine Domžal, za posredovanje splošnih kulturnih vrednot drugim delovnim ljudem in občanom ter organizacijam za dosežke pri uresničevanju kulturne politike v Domžalah,
— organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in posameznikom za pomembne dosežke pri organiziranju, spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja delovnih ljudi in občanov Domžal,
— posameznim delavcem v kulturi ob življenjskih ali delovnih jubilejih na področju kulture ter kulturnim skupinam, društvom in organizacijam združenega dela s področja kulture ob pomembnih obletnicah v zvezi s kulturno aktivnostjo.
Na področju ustvarjalnosti in poustvarjalnosti podeljuje skupnost plaketo za izjemne stvaritve, ki so bile predstavljene v minulem enoletnem obdobju. Na področju varstva kulturne dediščine in trajnejšega spodbujanja kulturnega življenja, opisane v drugi in tretji alinei tega člena, za obdobje minulih treh let; za jubileje, opisane v četrti alinei člena pa ob teh priložnostih.
2. člen
Plakete sestavljajo:
— bronasta Kersnikova plaketa z listino, denarna nagrada in bronasta značka za dosežke na področju kulture v prvih treh alineah 2- člena tega pravilnika, ki so obogatila življenje in delo delovnih ljudi in občanov Domžal ter za delovne jubileje iz četrte alinee 2. člena tega pravilnika za najmanj 10-letno izredno aktivno delo na področju kulture,
— srebrna Kersnikova plaketa z listino, denarna nagrada in srebrna značka za dosežke na področju kulture v prvih treh alineah 2. člena tega pravilnika, ki so obogatila življenje in delo delovnih ljudi in občanov Domžal in doživela ugodno oceno v slovenskem kulturnem prostoru ter za delovne jubileje iz četrte alinee 2. člena tega pravilnika za najmanj 20-letno izredno aktivno delo na področju kulture,
— zlata Kersnikova plaketa z listino, denarna nagrada in zlata značka za dosežke na področju kulture v prvih treh alineah 2. člena tega pravilnika, ki so obogatila življenje delovnih ljudi in občanov Domžal, in s tem prispevali k obogatitvi kulturnega življenja na Slovenskem ter za delovny jubileje iz četrte alinee 2. člena tega pravilnika za najmanj 30-letno izredno aktivno in uspešno delo npodročju kulture.
Višino dename nagrade določa vsakoletni finančni načrt skupnosti. Kersnikove plakete v vseh stopnjah se izjemoma podeljujejo brez denarne nagrade, kadar gre za pomembno družbeno priznanje, ki so v posredni povezavi s kulturno dejavnostjo.
Plakete so lahko ponovljive v isti stopnji, če so podeljene za večkratne podobne uspehe in dosežke, oziroma enkratne, kadar se podeljujejo za delovne ali življenjske jubileje.
Kandidate za plakete lahko predlagajo OZD, KS, družbenopolitične in društvene organizacije, samoupravne interesne skupnosti ZKO, strokovna društva in združenja ter občani Domžal.
Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbo, kdaj in kje so bila predlagana dela objavljena, izvajana, razstavljena ali na kak drug način dana v javno presojo. V drugih primerih je potrebno priložiti dokumentacijo o opravljenem delu oziroma dokazila o jubilejih.
Predloge in plakete je potrebno poslati na naslov: Kulturna skupnost Domžale, Ljubljanska 36, 61230 Domžale, najkasneje do 25.5.1983.
LIKOVNA RAZSTAVA V OSNOVNI ŠOLI ŠL AN DRO VE BRIGADE
V času od 16. do 22. februarja 1983 so člani Likovnega društva Petra Lobode Domžale razstavljali svoja dela v avli Osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah. Razstava je bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika, poleg tega pa tudi posvečena 10-Ietnici otvoritve te šole. Učenke recitacijskega krožka šolskega kulturnega društva, ki jih je pripravila tov. Ema Novakova, so uspelo recitirale pesmi posvečene našemu velikemu pesniku dr. Francetu Prešernu.
Spregovoril je tudi mentor društva akademski slikan Danijel Fugger in se zahvalil vodstvu šole za povabilo, da so člani društva ponovno razstavljali v tej šoli. Razstavljalcem se je zahvalila tudi ravnateljica Jožica Polanc.
Razstavo si jc ogledalo na stotine učencev, poleg tega pa tudi številni poslušalci, ki so se udeležili srečanja pevskih zborov dne 18. februarja, ki je bilo tudi posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku.
Svoje dela so tokrat razstavljali:
Smiljan Binter, Matjaž Mauier, France Orehek, Tone Ravnikar, Ida Rebula, Brane Rihtar, Alenka Sovine, Danica Smrdel, Mojca Vilar, Gašper Vrhovec, Tone Tomažič in Milan Jeran. V knjigi vtisov je tov. Novakova zapisala tele misli:
„Podpisi in mnenja obiskovalcev razstave potrjujejo, da ste nam s svojimi deli nudili očem in duševno-sti prijetne dneve, delovni dnevi so bili poplemeniteni. Koliko obiskovalcev bi želelo slike imeti v svojem domu, koliko učencev si želi slikati tako kot člani vašega društva. Za lepe dneve ob umetniško-estetskem doživljanju prisrčna hvala."
Lepo priznanje za naše delo, ki bo pravgotovo pripomoglo k temu, da se bomo še bolj potrudili pri nadaljnjem likovnem ustvarjanju.
Tone Ravnikar
OB OGLEDU LIKOVNE RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA DANIJELA FUGGERJA SO UČENCI OSNOVNE ŠOLE ŠLANDROVE BRIGADE NAPISALI:
Všeč sta mi bili sliki AleS in Darja. Všeč sta mi bili zato, ker sta sliki natančno narejeni. Zelo sem bila vesela, da sem si ogledala to razstavo.
Petra, 3.c
Najbolj mi je ugajala slika Kozolec. Všeč mi je bila zato, ker me spominja na kmetijo.
Andreja, 3.b
Ugajal mi je portret Aleša. Všeč mi je bil zato, ker je bil lepo narisan in ker se je slikarje/o potrudil.
Miha, 3.b
Najbolj mi je bila všeč slika Darja zato, ker je bila natančno narisana in ker so se mi zdele njene oči lepe.
Andreja, 4,a Všeč mi je bila slika Jesen zato, ker je bila kakor v resnici. Ni mi bila všeč slika Tavajoči, ker je bila ta podoba tako narisana, da nisem skoraj nič razumel.
Robi, 4.a
Všeč mi ni bila slika Tavajoča. Zdelo se mi je, kot da bi imela na sebi masko. Bila je preplašena.
Erika, 4.a
Mini je bila všeč Darja, ker je bila zelo, zelo lepa. Všeč mi ni bilo drevo.
Monika, 2.a
Bila mi je všeč tista slika, ko je naslikal slikar samega sebe. Bila mije všeč zato, ker je lahko narisal samega sebe.
Barbara
Meni so bile vse slike všeč, ker so bile podobne resnici. Zame ni bilo nobene slike, ki ne bi bila lepa.
Marjan, 2.a
Všeč mi je bila slika Darja. Všeč mi je bila. ker vem, da se je ta slikar zelo potrudil.
Barbara, 3.c
llll.lllll!ltllll!llll!!!!iill!ii!l!ll!l
IZ DELA OO ZSMS V NAŠI OBČINI:
IIIIIHMlilllllllHIIIIJHiHKIJHIflllllllllllllllllllllUIIII
— kar tri OO ZSMS so v zadnjem času izdale svoja glasila: mladi iz KS Slavka Šlandra, iz Loke pri Mengšu in iz Dragom-Ija-Pšata. Tudi mladi iz VVO Lije Varšek so ob novem letu izdale svoje glasilo;
— mladi v Vrhpolju so ob kulturnem prazniku pripravili prireditev. Na njej so se pomerili v tekmovanju o poznavanju našega velikega pesnika Franceta Prešerna. V programu pa so se predstavili tudi različni glasbeniki iz tega kraja;
— v eni od najbolj aktivnih OO ZSMS, v Preserjah, so ob pustu priredili kres in pohod mask po svojem kraju;
— v Homcu so ob kulturnem prazniku pripravili recital Prešernove poezije. V februarju pa so priredili tekmovanje v smučarskih skokih;
— mladi so se v Mengšu preizkusili v poznavanju glasbe iz obdobja romantike. Zmagala je ekipa iz OO ZSMS Slavka Šlandra;
- na Viru je bil januarja v kulturnem domu recital ciganske poezije. Prireditev bomo ponovili tudi v domžalskem Mladinskem klubu;
- v Tosami so mladi pripravili prijeten zabavni večer;
- Ihanci so organizirali koncert kantav-torja Marjana Smodeta, priredili novoletni ples in DKD Svoboda Ihan pomagali pripraviti predstavo .Lumpacij Vagabundus, Frančiška Milčinskega.
6730
52
5348482323534853485323235348482323480200000202
SKAKALNI ŠPORT V MORAVČAH:
Začetki skakalnega športa segajo v Moravčah že v letu 1968 in dalje, vendar se od leta 1978 dela organizirano predvsem z mladimi tako cicibani kot pionirji.
V moravski dolini šport ni preveč razvejan, mladi se ukvarjajo predvsem z nogometom, včasih so se s košarko, veliko mladih pa se je vključilo v Športno društvo Moravče v skakalno sekcijo. Skakalna sekcija deluje v Športnem društvu Mravče od leta 1977, prej pa je delovala v okviru Partizana Moravče, skakalna sekcija Vrhpolje.
Slabe zime in pomanjkanje snega so za nekaj časa zavrle dejavnost, vendar je nekaj ljubiteljev vztrajalo v delu kljub težkim pogojem tako kadrovskim, materialnim, kot finančnim
Vrednotenje skakalnega športa oz. smučarskih skokov v Domžalah ni urejeno tako, da glavno breme nosi ŠD Moravče, posamezniki, predvsem starši mladih tekmovalcev. Ob trdem delu so mladi Moravčani dosegli že nekaj lepih uspehov, predvsem pri najmlajših kategorijah.
V letu 1982 meddruštvenih tekmovanj ni bilo zaradi slabih snežnih razmer. Vsa tekmovanja so se odvijala na nivoju republiških tekmovanj. V tekmovanju kokte — mlajši cicibani in starejši cicibani so bile 4 tekme; najboljši rezultat je dosegel Tonko Ravnikar, star 10 let - uvrstil se je na 4. mesto v Sloveniji, Milan Močilnikar pa je bil 6. Ekipno so cicibani osvojili 5. mesto, kar je velik uspeh moravškega skakalnega športa.
V letošnji sezoni so najboljši rezultati doseženi pri starejših cicibanih. Najboljši je Matjaž Rotar, bil je 6., Tonko Ravnikar je dosegel 11. mesto in Peter Svetlin 15. mesto. Tekmovanji sta bili v Planici in Velenju.
Mlajši pionirji so tekmovali na novi skakalnici na Ciciju nad Moravčami v okviru tekmovanja kokte. Najboljši je bil Marko Korošec, ki je dosegel 10. mesto. Letošnjih tekem bo več, predvsem zaradi obilice snega in večjega števila skakalnic na našem območju. Mladi skakalci se bodo udeležili več regijskih tekmovanj, meddruštvenih tekem in tekmovanj na republiškem nivoju.
S skakalnim športom je povezano precej mladih tako v Moravčah, Prevojah in Ihanu. Žal so Mengšani prenehali, predvsem zaradi neurejenih razmer in financiranja tega športa. Ves skakalni šport je zajet v množičnosti oz. rekreaciji, vendar rezultati mladih dokazujejo, da to ni več rekreacija, temveč kontinuirano del, saj so treningi tudi po 6 x tedensko ali celo vsak dan.
Skakalni šport zahteva veliko odgovornost, to se lahko stori samo v povezavi klub — starši in trener, kar pa so v Moravčah tudi storili. Mladi z zaupanjem gledajo na vodstvo skakalne sekcije, predvsem so zadovoljni z Janezom Prašnikarjem, ki ima ustrezno kvalifikacijo trenerja smučarskih skokov.
Moravska dolina se lahko pohvali z idealno lego za smučarske skakalnice. Najstarejša skakalnica je v Javoršci, skakalnice so še v Pečah, Grmači in Ciciju. V Moravčah telesnokulturni delavci planirajo skakalnico na plastični masi, tik ob šoli, tako da bo mladim čim bližje. Smučarska skakalnica ob šoli je v delu, na naletu je že položena plastika potrebno pa bo še urediti doskočišče. Volja in veselje sta v Moravčah prisotna, potrebna bo širša družbena pomoč oz. vrednotenje skakalnega športa v občini Domžale.
■
»i »» S %
«» »» >» V
■j ''i
' Sprejem za športnike je pripravil predsednik Občinske skupščine Karel Kušar
000000000000000000000000000000000000000000*0*000 *
PRED NAMI JE:
PROGRAM DEJAVNOSTI ŠPORTNE REKREACIJE IN ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
— šolska športna društva tekmovanje v košarki — (MPI—MPE) od 15. marca do 10. aprila, izvajalec KK Domžale in komisija za šolsko košarko
— šolska športna društva — telesnokulturne organizacije in delovne organizacije - SPOMLADANSKI KROS - 2. ali 9. aprila 1983 — izvajalec AK Domžale
— šolska športna društva - MLADINA IN SLO - 16. aprila 1983 - izvajalci ZTKO, ZRVS, SZDL, RK in OŠ Radomeljske čete
— organizacije združenega dela — tekmovanje v kegljanju od 20. marca do 10. aprila 1983 - izvajalec Kegljaški klub Domžale in Ob SZS
— organizacije združenega dela — tekmovanje v malem nogometu od 1.4. dalje — izvajalec ZTKO in Ob SZS
— skupščina ZTKO Domžale - predvidoma od 28. marca do 9. aprila 1983
4
Osnovnošolci na smučeh
(im)- Zveza telesnokulturnih organizacij Domžale in smučarsko društvo Mengeš sta pripravila na kranjskogorskem smučišču Podkoren letošnje občinsko prvenstvo v veleslalomu za osnovnošolce in srednješolce domžalske občine. Na tekmovanju je sodelovalo 242 mladih smučarjev iz devetih osnovnih in treh srednjih šol, pripravili pa so ga ločeno za nekategorizirane smučarje in kategorizirane tekmovalce. V slednji skupini so se odlično odrezali mladi tekmovalci SD Domžale, ki so osvojili najvišja mesta v skorajda vseh starostnih kategorijah.
Rezultati - kat. CE: 1. Brleč (VP), 2. Cerar, 3. Kašper (obe ŠB), CI: 1. Valenček,
2. Rženičnik, 3. Pelan (vsi MB), nekat. -CE: 1. Tič (SB), 2. Kočevar (RČ), 3. Kavčič (JBT), CI: 1. Car (MB), 2. Paš (MK), 3. Juhant (JBT), kat.-MPE: 1. Grošelj, 2. Frelih (obe ŠB), 3. Burnik (MB), MPI: 1. Brleč, 2. Ferkolj (oba VP), 3. Marolt (RC), nekat. MPE: 1. Hostnik (JBT), 2. Cevc (RC), 3. Janežič (JV), MPI: 1. Cimperman (ŠB), 2. Kokalj, 3. Grošelj (oba RC), kat. SPE: 1. Matičič, 2. Zevnik,
3. Mali (vsi ŠB), SPI: 1. Supej (ŠB), 2. Majhenič (ŠB), 3. Majdič (MB), nekat.
SPE: 1. Dovč (VP), 2. Pirnat (JBT), 3. Andrejka (JK), SPI: 1. Smole, 2.-3. Prelov-šek (oba MB) in Marolt (RC), MME: 1. Barbo (UGŠ), 2. Jagarinec, 3. Grilj (obe ESŠ), M MI: 1. Dič (PUKS), 2. Pušnik, 3. Sever (oba ESŠ), SME: 1. Šimenc, 2. Ravnikar, 3. Bensa (vse ESŠ), SMI: 1. Mihelič,  2. Pcrne. 3. Bele (vse ESŠ),
skupno: 1. OŠ Matije Blejca, 2. OŠ Josipa Broza Tita, 3. OŠ Radomeljske čete, 4. OŠ Slandrove brigade. 5. OŠ Venclja Perka, 6. OŠ Janka Kersnika, 7. OŠ Martina Koželja, 8. OŠ Jurija Vege, 9. OŠ Olge Avbelj.
mm mi.n
<m!m
M. Gorza    Sneg je hitro izginjal in proga je „samevala" sredi trave
In v streljanju
(im)- Sonja Florjančič, Darko Keržan in ŠSD OŠ Matije Blejca so postali letošnji občinski prvaki v streljanju z zračno puško. Prvenstvo na strelišču pri OS Venclja Perka je pripravila strelska družina Domžale, udeležilo pa se ga je 23 pionirjev in 10 pionirk s petih domžalskih osnovnih šol.
Rezultati - pionirke: 1. Florjančič, 2. Andrejaš (obe MB), 3. Kump (VP), 4. Chvatal (MB), 5. Hlupič (MK), pionirji: 1. Keržan (ŠB), 2. Klopčič, 3. Blanko (oba VP), 4. B. Štiftar (ŠB), 5. Trojanšek (MB), skup-
no - pionirke: 1. OŠ Matije Blejca Mengeš, 2. OŠ Martin Koželj Dob, 3. OŠ Venclja Perka, pionirji: 1. OŠ Venclja Perka, 2. OŠ Matije Blejca, 3. OŠ Slandrove brigade, 4. OŠ Josip Broz Tito, 5. OŠ Martin Koželj, vse-ekipno: 1. OŠ Matije Blejca, 2. OŠ Venclja Perka, 3. OS Matina Koželja, 4. OS Slandrove brigade, 5. OŠ Josipa Broza Tita.
Deset let športnega
društva
Športna dejavnost je bila v Radomljah vedno razvita, pred letom 1941 so bili aktivni člani Sokola ter njihovi telovadci, kmalu po osvoboditvi pa je delo z mladimi prevzel Partizan Radomlje. Po nekaj letih je aktivnost Partizana pričela upadati in i kasneje je Partizan prenehal z delovanjem.
V letih 1972 - 1973 je v Radomljah delovala zelo aktivna rriadinska organizacija, ki je želela organizirano in aktivno telesno kulturno vadbo. Mladinska organizacija Zveze socialistične mladine Radomlje je opravila vse potrebno ter pridobila soglasje za formiranje Športnega društva Radomlje. 9. februarja 1973 je bila ustanovna skupščina društva - predvsem članov Zveze socialistične mladine, ki so sprejeli akte ter formirali sekcije. Največ mladih se je vključilo v košarkarsko sekcijo in sekcijo namiznega tenisa. Drugi dom mladih je tako postal Kulturni dom Radomlje ter asfaltna plošča s košarkarskim igriščem.
Kmalu se je v društvo vključilo še nekaj I starejših krajanov, ki je pomagalo mladim J tako pri strokovnem vodenju na treningih na tekmah in sami organiziranosti. Enako ob istem času se je v Radomljah ustanavljal nogometni klub, ki se je v letih 1977 -1978 vključil v Športno društvo Radomlje kot nogometna sekcija. V letu 1975 se je formirala sekcija za rekreacijo starejših krajanov leta 1977 pa sekcija atletike.
Želja telesnokulturnih delavcev in Krajevne skupnosti Radomlje je bila, da se vse telesnokulturne aktivnosti združijo v Športnem društvu, s takim delom nadaljujemo še danes.
Od ustanovitve Športnega društva Radomlje v letu 1973 pa do praznovanja 10-letnice aktivnega dela velja poudariti, da je bila največja skrb sodelovanje z osnovno šolo Radomljeske čete. Ne moremo si predstavljati sekcije brez osnovnošolcev, ki aktivno delujejo v posameznih panogah vendar pod strokovnim vodstvom Športnega društva Radomlje.
V letu 1975 smo prvikrat organizirali štafetni tek po ulicah Radomelj, letos bo tek ,,treh krajevnih skupnosti", tako smo ga preimenovali v letu 1978,že devetič. V začetku tega tekmovanja je bil tek ob praznovanju Dneva mladosti, sedaj pa ga organiziramo v mesecu septembru ob Dnevu pionirjev. Leta 1980 smo prvič organizirah množično tekaško rekreativno prireditev „tek na Kolovec". Letos bo tretji tek na Kolovec katerega so sprejeli v svoj program tako Atletska zveza Slovenije kot Smučarska zveza Slovenije.
Ob prehojeni desetletni hoji smo lahko zadovoljni, verjetno bi lahko storili še več, vendar nam manjka amaterskih delavcev, ki s svojim delom in zgledom povečajo aktivnost ostalih krajanov.
M. Gorza
VelešHo?«
pod zvezdami
(im)- Prizadevni športni delavci smučarskega društva Domžale so koncem preteklega meseca pripravili na domžalskem smučišču Postovka tradicionalni nočni veleslalom. Tekmovanja na progi, označeni z baklami, se je udeležilo 68 občanov, preko sto Domžalčanov pa je ob progi spodbujalo smučarje. Številna udeležba priča, da si Domžalčani želijo podobnih prireditev, delavci SD Domžale pa so 5e enkrat dokazali, da je moč z domiselnostjo in majhnimi gmotnimi sredstvi pripraviti obiskovalcem nepozaben večer.
Pred startom teka na Kolovec 82
946961
^999999999999999999999