Ilustrirani Slovenec
Leto V      Teđenska priloga »Slovenca« (št. 70) z đne 24. IH. 1929      Štev. 12
Valentin Meiziger: Kristus na križu
/. žalujočo Marijo Magdalene. Slika v stranskem oltarju šentpeterske cerkve v Ljubljani i/. 1. 1743.

Na levi:
Na 82. rojstni dan velikega ameriškega iznajditcljii Tomaža Edisona (I) so je zbrala na njego\em domu v Floridi res znamenita družba učenjakovlh častilcev. Meti drugimi so prišli novi predsednik Združenih držav Hoover (2), avtomobilski kralj Henry Ford (3) in vole-fabrikant pnevmatik Herwey Fire-stone (4). ,
^pcTTrny:
VellUa mednarodna Intriga
l'ro<l kratkim jo objavil neki iiizozcuiski list tajno |M)godbo iue<i 1'rancijo in Belgijo, naperjeno pr<)ti Nizozemski. Pogodba je vzbudila seveda silno senzacijo, a se je hitro izkazala kot navaden lalzifikat. — Slika nam kažo šefa francoskega generalnega štaba Debencva, ki naj bi j)odpisal tako pogodbo.
Največja mlekarska razstava v Evropi
Od 8. do 10. februarja so je vršila v Kopenhagenu (Danska) \elika iazsta\a Tulcčnih izdelkov in mlekarskih potrebščin, združena z zgodovinsko in propagandno razstavo, pri kateri je sodelovalo n07 ziuiriižnili in 75 zasebnih mlekarn. Razstava pomenja pravi triunif zadružništva, ki jo doseglo ravno na Danskem take ogromne uspehe. Videti je bilo \'ibi) znamk mlečnih iz<lelkov in 726 znamk sira. Otvoril je lazstavo sam prestolonaslednik in soglasna sodba vseh strokovnjakov je, da jo bila to največja in najlepša tovrstna razstava na svetu doslej.
.Spodaj :
Henry Lewes Stimson
novi. ameriški zunanji minister, naslednik Kelloga.
V Altoni letos snega niso odvažali, temveč so uve<lli posebne stroje, s katerimi so ga kar po cestah topili. Ne poročajo sicer, kako se je ta novost obnesla, a v pozitivnem slučaju je gotovo, da se bo tak način čiščenja cest hitro razširil tudi po drugih mestih.
90

9t
Hr. Maie "Driiücovlc
sedanji naš minister zii socialno politiko.
Pogled na prvo se/o našega xalconodafnega
sveta
ki je začel zasedati pretekli teden v Belgradi! in je obra\nal že več
zakonskih načrtov. ,
^V' Hantonova smrt
Dne 5. Miarca se ji- vršila \ Ijiihljanskein narodnem gledali-š("u premiera IMichiierjeve drame Danioiiova smrt«. \ 21 slikali gledamo pred seboj to znano osebnost \elike francoske re\o-hicije, oln-nem pa tudi revolucijo samo z njenimi masami vre<l. Asa drama je prežeta z grozoto, zato vpli\a na gledalca v|)rav elementarno in njen odrski učinek je neizogiben. Sjiadala bo zato gotovo meti najbolje obiskane predstave našega narodnega gledališča.
Dramo je režiral g. šest. glavne vloge so pa v rokah gg. l.e-\arja. Rogoza in .Skrbin.ška ter ge. .Medvedove in Šaričcve. Vsi so izvršili svojo nalogo jako dobro.
SliKe R SlovensRcmu biografslccinu iGlcsiRonu
Kandut Ciril (1890—1922), narodni delavec.
Karba Matija (* 1852), duhovnik.
Kač Ivan
(1853—1004), kmetijski strokovnjak in zadrugar.
Kandutovo sliko smo objavili že v št. 8. t. L, ker je bil pa na isti sliki še en duhovnik, jra obiavliamo vnovič sameea.
92
93
Naši Veliko
nočni običaji
Alpluju. iilcliija! CIospod je vstal iz proha! Hvalite in častite ga! Aleliija!
Tako inide velika noč in se ntrga iz visokili cerkvenih lin pesem velikonočnih zvonov ...
Mladost, življenje, pomlad, pesem božje narave — to velika noč! Klic po obnovljenem, po lepem, tople-.n, vse obsegu-jočem in k sreči in popoln isti lirepcnečem — pesem velikonočnih z\-nov'
Velikonočni prazniki se prav za prav začno že s cvetno nedeljo. Icdai neso otroci v cerkev »butare«, zelenja z okraski, jabolki in pomarančami. Od »butar«, ki jih i)rinesejo otroci iz cerkve od blagoslovu, se dobro spravi in zlasti ceni kot iripomoček zoper hudo uro oljka in šibje. i je iz njega sestavljena »butara«, sailje pospravijo otroci, zelenje pa se da živini med krmo.
Za odrasle nastopi svetost velikonočnih praznikov z velikim četrtkom, ko zavežejo po cerkvah zvonove. Delo na polju se ustavi in vse hiti domov. Zvonovi se spet odvežejo .šele na veliko soboto.
Velika noč je tu. praznik se je začel!
V času, ko so vsi zvonovi zavezani, opravljajo njih posel — raglje. To je spet prilika za otroke! Na Gorenjskem, zlasti v Kranju in okolici je bila časih navailn. ki se je deloma še ohranila, da otroci ob popoldanskih velikonočnih molitvah »Boga straše«. Medtem, ko duhovniki v cerkvi opravljajo velikonočne obrede, se zbirajo otroci za cerkvijo. S seboj l)rineso celo zbirko starih zabojev, tolkačev. škafov, starih sodov, kla-divov itd. Ko duhovniki odmolijo in zapuste cerkev, se oglasi za cerkvijo zbrani otroški »orkester« ter jjrično neusmiljeno razbijati jio svojih »godalih«.
Obenem, ko se zavežejo zvonovi, se v cerkvah ugasne tudi večna luč. V soboto zjutraj pred mašo se večna luč zopet prižge. Ogenj je treba iz-kresttti. Prav ta ogenj se potem raz-tmša kot blagoslov od hiše do hiše.
V teh dneh, zlasti na veliki petek, ro-nmjo verniki k božjemu grobu. V cerkvi je položen Bog, Odrešenik sveta, — k Njemu se zatekajo množice. Molijo ob Njem in poljubljajo Njeg:ove svete rane...
Na veliko soboto se izvrši tudi blagoslov velikonočnih jedil. Ob tej iiriliki dekleta rade teknnijejo, katera bo nesla lepši in večji »žegen«. rravijo tudi, da se bo tista, ki prva priru'se »žegen« iz cerkve, tudi prva poročila tisto leto in prva oplela proso. Zaradi tega se dekleta zelo truilijo, katera bo prva in prej stopila iz cerkve z blagoslovom.
»Žegen« se načne v nedeljo zjutraj. Najprej pridejo na mizo repni olupki — brez teh na kmetih sploh ni »žegna«. V »žegen«   spada   poleg  olupkov  .še  gnjal.
klobase, hren, potica ter piruhi. V__
novejšem času so se i)ridružile tudi pomaranče.
Vsa ta blagoslovljena jedila se razdele med člane družine tako. du dobi vsak primeren del. Nato pa se začne pred cerkvijo neizogibno sekanje piruliov in pomaranč. Včasih so priostreni krajcarji kaj dobro služili v ta i\amen.
Omeniti je .še velikonočno pro-^ cesijo. Ta spada med najsvcčanejši in najveličastnejši čin cerkvenih obredov. To dejstvo pa včasih va-škiii fantov ni motilo, da se no bi dostikrat prav zaradi te procesije - -stepli. No.šenje bandera je bila namreč častna zadeva in če je bila fara večja, so se fantje različnih vasi pogosto prepirali, katera vas ga bo nesla. Celo v cerkvi sami je že i)rišio do odkritega boja, ko ni marala odnehati nobena skupina.
Ko obncme zvonovi, zavlada vsepovsod prečuden mir, tišina, skrivnost. V vsem, kar se dogaja v tistih dneh, je neka čudna plahost, da tre-peče srce v veliki skrivnosti: Bog je umrl! In spet: Kristus je vstal!
Narodna poezija ima vprav v velikonočni dobi najlepše 'idejstvo-vanje. šege in navade čedalje bolj tonejo v pozabo, vendar božji duh. ki oživlja praznike, ostaja in živ i ...
Iz cerkvenih obredov na cvetno nedeljo
,j   Trkanje s križem na vrata.
Na desni:       -
Ma cvetno nedeljo I3 cerleve
Spodaj ;
Vaino velUconočno opravilo
:^ ;i   ' Barvanje piruhov. 3
Najbolj priljubljena zabava o velikonočnih praznikih je sekanje pirhov
Zgoraj v krogu: TtlagoslOvlfentB veltKO'       Zgoraj v krogu: ŠmarJcnsKi fantič pri
nočnega „iegna" na vasi, nabijanju možnarjev za velikonočno procesijo.
Na levi: Blagoslovitev ognja na veliko desni. Sa velUconočno nedeljo »fu-
soboto. traf prt „iegnu"
Vsf slike je posnel litograf Lojze Erjavec, Ljubljana.
Na veliki petek v cerkvi
Na levi;
Velllcotedenalca raglja
Spodaj:
ßelolcranflce prt sURanJu ptru^ov ali plsanlc
94
Moderna
ameriška šola
v anieiiškili šolah so začeli zadnja leta posvečati prav posebno jio-zoi-nost praktičnemu pouku. Doslej . je bila vsepovso<l navada, da je nudila osnovna šola otroku prav za irav le suiio teoretično znanje, pri katerem se je otrok bolj ali manj tlolgočasil. Iznajdljivi Američani i)a pravijo, da mora že osnovna šola vzgajati otroka tako, da si bo znal v poznejšem življenju hitro iii lahko IKiiimgati v vseh okoliščinah. Današnja naša serija nam nudi nekaj pogledov v tako motlerno ameriško šolo.
Pogled v amcri.ški osnovnošolski razred med poukom. Vsak otrok ima svojo lastno klo]), \endar se poučujejo dečki in deklire skupno.
Med   odmori   dobe   otroci   tudi zdravo in krepko južino, navada mlečne izdelke.
Zgoraj na levi:
Deklice pri pouku v šivanju.
Ilokodelski pouk je jako važen del ameriškega osnovnošolskega učnega načrta: Muli čevljarčki.
Na desni:
Toda niti kuharska umetnost ne ostaja rezervirana zgolj za deklice, temveč se seznanjajo z njo tudi dečki.
95
Zvonimir Rogoz
\ vlogi hiioui«. \ kaH'ii ji- iioiliniio /. velikim iispehoiii gostoval \ Piagi in bil ob tej piiliki tudi anga/iraii /.a tamošnje narodno gleilališče. Z Rogo/om izgubi naša drama eno svojih najboljših moči.  •
Prvo brezmotorno letalo v Jugoslaviji
Ljubljanski aero-klub   .Naša krila.< si je pravkar dogradil šolsko brez-motoriio letalo, s katerim hoče učiti mladino v letenju. Slika predočuje letak) po končanih mizarskih delih.
Zađnji utrinki letošnje smušUe sezone
Smučanje se je zadnji d\(- zimi širilo po Sloveniji z vprav neverjetno naglico. Zimskosportni klubi so rasli kot gobe po dežju in tekem je l)ilo toliko, da je bilo nemogoče obdržati vse v evidenci. Smuča staro in mlado in da za to vsesplošno smuško epidemijo tudi vrli Radov-Ijičani niso liotcli zaostati, je razumljivo samo po se])i. Taniošnji smučarski khi!) je priredil ".marca tudi tekmo svoj ili naraščaj iiikov, ki je izborno uspela. Startalo je 21 ndadih smučarjev, prvenstvo sta i)a odnesla Jožef .\fandelc iii Zdravko Gai)rijelčič. Tekma je izpadla izborno v vsesplošno zadovoljnost.
Rađgonski most se je podrl
\ letošnjem izrednem mrazu je zamrznila 'tudi Mura. Da se obvaruje mostove čeznjo, so od naše strani ukrenili vse potrebne varnostne ukrepe in pionirska vojaška posadka iz Ptuja je v začetku tega meseca pridno z minami razstreljpvala led (glej sliko na desni), dočim se Avstrijci za to niso brigali. Posledica tega je bila, da so silne mase ledu toliko časa pritiskale na leseni most, ki veže avstrijsko iu jugoslovansko Radgono, da se je dne 11. marca podrl. Zgraditi nameravajo sedaj betonskega. (Foto Prettner, Radgona.)
96
Duiuišnja kri/aljka je velikonočna, ker bo Vita velikonočna Številka ^jlusiriraiief^s ¦iliivenca« po»vcteiin naSim .\lpaiii. Ob tej priliki dolofamo nekaj vef književnih nagrad za pravilno rt»Sitev: 1. nagrada:
P r C (t o 1 j ;   Spisi I. iu II. del; II. najfrada:
(; r a f e n a u o r I /hirka slovenskih povesti in J, 1. a v t i >, a r :  Spomini:
III. nnfrraila:
Erjavec; Spisi I. del in Življenje sve-tcfra Gabrijela.
Hcšiicv uganke v zadnji »lev, 11. .Sl.i prinesemo prihodnjič.
liesede k velikonočni kriinljki: Vodoravno; I. kača. (>. drevo, 12. divja zver, 15. zdravilo lofier clnvoliol. 22. zagrebški dnevnik, 24. ponarejevalec denarja. 25. reka v Sloveniji, 26. domača žival. 20, nioSko ime, 52. ptič, 53. člov, organ. 54. kratica pri podpi«ih, 55. kaznivo dejanje. 5(). naselbina. 57. »odi v rudnik, 58. dobro ime in sla\u. 41. mesto v Dalmaciji, 42. Irdilna členica. 45. ploskovna mera, 44. glas, 45. vas nud Ljubljano. 4(i. ilenemo okrog vratu. 47. to si ti. 48, mcKio v Palestini. 4V. grška črka, 50. kljuka. 5|. kratica častnega iiiisluvu. 51). premik uda, 57. prijiis (kratica). 50. mesto \ .Arabiji, bt*. se ral)i za; počasi \ srb. hrv., hI. grška črka, (>2. nikalnica. <i5. stročnica, ()4. kot* suhe robe. 65. .števuik, 66. zgodovinski kraj v Italiji (fonetično); ()7. predlog, 6S. izraz začudenja. 70. ima očeta. 71. kratica pri podpisih. 72. rana na našeni narodnem telesu, 75. mera v načrt«. 74. izraz žalosti, 77. stari znak za kalij, 79. kazalni »aimok, »il. drhal, S5. okusna jed, S4. znan vojskovodja, S7. dolina, 88. igralna karta. W. tztisnenm iz sadja, 92. moško ime, Q5, razgledna točka v Splitu. 94. nerodna zadeva, 95. ima žaga, 96. vzklik. 97. 2 II. 99. del aeroplana. 100 prvi človek, 101. avtomobilska'znamka, 102. j^tevilo. s katerim lahko spremenimo naravni logaritem v liriggsuvega, 104. izraz »nčiidenja. IU5. struja. 106. gonilno sredstvo, 115. grič v Beogradu. 1(8. ptič. 119. časovna kratica. 120. kratica turistovskogn društvu. 125. omaka. 126. iznnirltt ptica, 55. predlog. 12'>. nuä u|icrni pevec. 152. izraz pri kartah. 155. vzklik. 134. točka nud nami, (55. značka za nemško zrač-
no ladjo, 157. kontinent. 141. mo*ko ime 141.
osebni zaimek. (45. doba. 146. kazalni zaimek. 14S. lij. 149. kazalni zaimek. (50, .\merikanec, ki je letel na severni tcčoj, 151. Znan slov. žel. siiokovnjak. 152. ploskovno mera. 155. pesek. 156. prislov kraju. (57. (escilo. 15(». livada. (59. noju podobna žival. 160. najlc(išc prebivališče. 161. vzklik, 162. egiii-tovsko božanstvo. 165. tujka, ki služi inesln; pa, (64. reka v Srbiji. 34. osebni zaimek, 168, pri ()urnem stroju. 169. kratica. 170. kratica filmske firme, 172. iiaila. 174. slabše kot dež. 175. nam služijo v snegu, 179. vstavi vg, |8I. število. (85. dvoživka. 184. Škoduje železu. 183. italijanska členica, 186. del oleandra. l')5. pečina. 193. vstavi; rams, 197. osebni zaimek, 198. rojstno mesto Abrahama, 199. rtič, 201. praznik. 206. trdilna členica, 207. telefonski poklic. 209. v/klik (začudenje), 210. (»cbni zaimek. 211. kras, 215. znano ozvezdje. 214. dolžinska mera, 215. (irijatclj duhana^, 2(8. glavni junak v znani povesti o sužnjih, 2(9. ozunčka za .\raerikanea, 220. ime naše film.ske gralke, 22t. mnogoženstvo, 224. mo.ško ime, 225. kein, znak, 227. žensko (jnd.) ime. 250. član znanega kluba, 25(. heretik (znan), 252. znan politik, 258. ime slugi' v G. .Revizorju<. 240. shramba za puščice, 245. število, 245. praviš otroku, da zu.'i|)i, 246, prehod čez reko. 247. italijanska členica, 248, nuja, 249. jiloskov la mera. 251. redek element, 252. tujku za; k točki, 234. enota el. upora. 236. gorkota, 260. divan. 26(, osebni zaimek. 263. vzklik, 263. moško ime. 267. domača žival, 271. bog vojske. 275. ne()rijeten mrčes. 273. ime črke, 276. doba, 278. nebeško telo. 2S0. moško ime. 285, žensko, 284 kazi obleko. 283. žensko ime. 287. je v osrčju zemlje, 288. čreda. 29(. predlog, 292. |)revaja vodo, 293. vsi ljubimo, 296. enota teže. 297. žila. 298. velika š()ortna tcknui.
.\ a v p i č n o ; 1. mesto v Dalmaciji, 2. delno od()lačilo. 5. juridična kratica. 4. suženj. 5. ploskovna mera, 7. nota. 8. prevaja plin. 90. |)olet. navdušenje, 10. Nemec gotovega plemena. (1. števnik. (2. ()tič. 15. izraz bolečine, 14. predlog, 16. egiptovsko božanstvo, 17. ploskovna mera. 18. mesec. 19. predlog, 20. reka v Rusiji, 21. Tbsenova dratim, 25. vodi elektriko, 23. brez nji- je Se krop slab, 26. rimsko nai)ailalno orožje, 27. doba, 28. nota, 29, kinč, 50. s(i,ikedranku za (loslednje bivališče. 51, zelenica. 33, izraz pri kartah, 35. kruiicu pri naslovih, 57. otok v Jadranu. 58. poželenje, 59. blaga, 40. živ ' 4(. naselbina, 50(. del leta, 299. glina, 500. nikalnica, 502. borišče, 45, tuja kratica za >gospoila«, 46. streljamo z njimi, 48, svetopisemski prerok.
¦i05. moško ime, 5(. je sveta vladar. 56. pri nogometu važno, 57. rabi vsak l)isar. 58. telovadni ukaz, 60. filmski kotnik, 62. se rabi i)ri šivanju, 64. vodi v rudnik, 504. vstavi; atal, 66. del cerkve, 67, je v zraku, kadar treska, 505. časovna mera. 69. velik modrijan, 72. mera za energijo, 82. grška boginja. 75. relativni zaimek, 74. vas pri Medvodah, 75. tekočina, 76. Shakespeare-jeva tragedija, 77. verska knjiga. 78. je na njivi, 80. pol sveta, 85. kern, znak, 85. vstavi; am. 86. veznik, 87. stari oče, 89. riba. 90. ima drevo, 91. znak ()roinctu. 98. osebni zaimek, 506. vstavi; fa, (05. vzklik, 507. vodi električni tok, 107, keni. znak. 108. struja. 109. nasip, 110. vodi v rudnik, 111. kontinent. ((2. rastlina, 115. s()ev, 114. ne letos, 116. nedeljska zabava, 117. |)ijuča, (50, merska palica, 1(9, varna shramba, 121, ograja. 122, naji)ri!jubljenejši deuiir. 124, oče, 125. obhajamo sedaj, 126, znamenit kipar, 127, vstavi: arba, 128, iz opeke, 151. oteklina, 156, .starinsko orožje, 158, vstavi: oit. 159. fdeda« ded, (40, kratica akcijske družbe. 141. jajce od žabe, 142, vstavi; rl, 145, nikalnica, 154, moderen ro[)ar, (47. žensko ime, 155. moderen ioi)ar. 157. moško ime, 180. revija {v Ljubljani), 166. izraz žalosti, 165. težka veda, (65, oteklina, 167, predlog, 508, kern, znak, 178, ime filmske igralke, 170, vstaja. 171. poljedelec v Egiptu, 173, veznik, 182. žalostinka, 189. veznik, 190. dragocena tekočina, 191. znano mesto, 192. ptič. 194. Iiuila kožna bolezen, 196. edinost, 197. vzklik, 198. roman o idealni državi. 200, kratica turist, kluba, 202, stara kratica za kalij, 203. vprašalna členica, 204, v šivanki. 205, rečemo, namesto da pokažemo komu figo. 208. obrežje, 209, predplačilo. 212. dva a, 509, kratica pri podpisih, 216. vstavi; ama, 225, dež (hrv,), 217. vzklik, 218. .sorod-nica, 232. označka zračnih ladij (nemških). 224. reka v Italiji, 226. kljuka. 227. žitnica (modei-na). 228. cerkveni dostojanstvenik. 229, najmanjši del materije, 251. auto znamka, 255. auto zuaiiika, 234, grška črka, 255, kovina, 526. oiitanek posekanega drevesa, 257, smoter. 258, ima voz, 259, kern, znak, 241. bojni krik. 242, rastlino, 245. firma žarnic, 244. 2 r, 235. ustanovitelj nove veroiziiovedi. 230. divja zver. 255. morje (srb.-hrv.). 257. voznik, 259. kaz, zaimek, 26(. ai)c(it, 262, slov. mesto v Italiji, 264. spev. 266. riba. 268. tvrdka ur v Ljubljani, 270. mejaš. 272. naselbina, 274. sinešnica. 275, oboževana stvar, 5(0. (lijača, 279, se rabi pri vodovodu, 290, vladar, 281. prva žena. 282. cesta, 286, nikalnica, 294, vstavi; at, 288. kazalni zaimek, 295. veznik, 291. predlog, 289, 2 r.
Sergej Minclov:
Car ^erenđef.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XIV. poglavje.
Nekdo se je prikradel k njih vratom in ostal na preži. Potem so vrata zaškripala in se jela odpirati.
— Kdo je? — je zaklical Vedenej Savič. Zakli-cul je nalašč jezno, kot da bi bil doma, pa so ga zmotili.
— Jaz sem, gospodar! — se je zaeul iz teme ob pragu odgovor. Res je bil Merkulov glas in slišno je bilo, da je nekoliko zadrhtel.
— Kaj hočeš?
— Eh. izgubil sem nekje svoje kresalo, pa ga ])üvsod iščem: rad bi prižgal luč, pa ne morem. Ali ga nisem pri vas pozabil?
— Pri nas ga ni.
— Kaj pa ne spite? ^
— Pri tebi ni lahko zaspati, preveč bolh imate! Bose noge so odkorakale z dvorišča skozi vežo
nazaj v izbo.
— Glej ga no! — se je začudil Merkuh — vi ste yač nežni! Mi, kmetavzi, pa jih niti ne čutimo! No, e spite, lahko noč!
Vrata so se zaprla. Zdaj se ni gospodar več skrival, odkorakal je nazaj, kakor se spodobi.   •
— Čujta. fanta! — je zašepetal Vedenej Savič: — tu počakaj ta, jaz grem pa Mikifo zbudit, i)a osed-lat konje. Vidva se pa pogovarjajta. Naj slišijo, da ne spimo, pridobimo s tem časa!
Nenadno je vsakemu streslo srce obupno pasje tulenje: zdelo se je, da je splavala v temi nad hišo bogvečigava stokajoča duša. Sli so se jirekrižali.
— Če zavpijem ali sprožim strel, mi priskočila na pomoč! — je še dodal poslovodja in zginil v veži.
(Dalje prihodnjič.)
BaUroilsk JugoalovanaRe ÉiaHarne v CfMiblt€uü