NAŠ ČASOPIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Leto 1. Številka 6 23. november 1973 Končno Ideja Občinske konfrence ZMS Vrhnika, da naj se tudi na Vrhniki ustanovi mladinski aktiv, je zelo stara. V letošnjem letu Pa se je končno nekaj »aktivnih« mladincev le začelo resneje ukvarjati s to mislijo. Več mesecev so se pogovarjali in dogovarali, kako idejo uresničiti. Ker pa vemo, kako hitro na Vrhniki postajajo ideje stvarnost, je do uresničenja mladinskega aktiva prišlo še kar hitro. V začetku oktobra smo se sestali štirje (ni Pomota) mladinci (eden se je kaj kmalu utrudil) in naredili osnutek dejavnosti mladinskega aktiva za prihodnost. Zastavili smo *« dokaj obsežen in pester načrt, za katerega uresničitev seveda nismo v nikakršnih skrbeh, saj je v vrhniški občini kar več kot tisoč mladink in mladincev. Mislim, da bo vsaj polovica le teh aktivna, zato smo v resnih skrbeh, kje naj se vsi ti mladi ljudje shiramo, saj imamo na voljo le skromne prostore. Ker se upoštevajoč doseda-11 je izkušnje sleherna aktivnost vrhniške mladine začne in konča z zabavno dejavnostjo, smo trostore preuredili v ustrezen isco klub, ki naj bi bil odslej °dprt, vsako soboto in nedeljo zvečer. Da smo to dosegli, srno motali seveda veliko delati — v Prostem času in celo ponoči. Vse smo opravili v rekordnem času in to verjetno predvsem 2ato, ker so nas vseskozi spremljali »vzpodbujajoči« pogledi navijačev, ki so z veliko vnemo in tudi komentarji opazovali znoj in prizadevanje petih ali šestih mladincev. Nezadovoljen, ker se je preureditev kluba tako hitro in uspešno končala, je nekdo med nadobudnimi opazovalci že prvi večer Poskusnega disco kluba v svoji "delovni« vnemi demoliral stranišče. Sicer pa je vse potekalo v redu ob mnogoštevilni Udeležbi in brez izgredov, za kar se imamo zahvaliti vestni vratarski službi. Fizično delo je torej za nami. Sedaj nas čaka veliko težja naloga. Osnovati nameravamo čitalnico za dijake in študente, marksistični krožek, sodelovati mislimo tudi na raznih proslavah in solidarnostnih akcijah, formirati hočemo aktiv mladih komunistov, aktiv mladih novinarjev in s tem nekoliko popestriti tudi Naš časopis, ki je zaenkrat še precej enostranski. Ze sedaj moramo pohvalili dramsko sekcijo mladinskega aktiva, ki uspešno deluje in pripravlja že drugo premiero. Čakajo nas torej zelo zahtevne in obsežne naloge. Upamo pa, da jih bomo tudi z vašo pomočjo vsaj delno uresničili. Skoda je, da nekateri mladinci (predvsem starejši) nočejo sodelovati in z ironijo spremljajo naše začetne uspehe. Stane Mauri Treze pregled stanja Zadnja seja skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja 'jubljana, skupna seja Sveta zavarovancev Ljubljana in skupna SeJa Sveta zavarovancev notranjskih občin so bile posvečene anali-Zl Poslovanja skupnosti v obdobju januar—junij in oceni poslo-VanJa do konca leta 1973. Med pomembnejšimi razpravami gre orneniti tudi številne razprave v zvezi z osnutki novih ustav, zla-sti na določila, ki obravnavajo področje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva v okviru ustanavljanja somouprav-nih interesnih skupnosti na tem področju. Izhajajoč iz resolucije o družbeno ekonomskem razvoju SRS v letu 1973 je bila sprejeta 3 samoupravnim sporazumom (podpisniki so bili IS SRS, Skupščina skupnosti in Zbor zdravstvenih uelovnih organizacij). Z 12,5 % večjimi sredstvi naj bi bil obča-n°m zagotovljen enak obseg zdravstvenega varstva kot v letu 1972. Iz tega so izhajala izhodišča za sklepanje pogodb z zdravstvenimi delovnimi organizacijami. V I. polletju sploh ni prišlo do podpisa pogodb in to zaradi zakasnitve podpisa Samoupravnega sporazuma in zaradi velikega razkoraka med sredstvi skupnosti, ki so omejena s predpisi in zahtevki zdravstvene službe. Izdatki za zdravstveno varstvo delavcev so v prvem polletju realizirani v višini 49,1% v odnosu na finančni načrt, kar je nekoliko preveč glede na dejstvo, da je poraba sredstev v drugi polovici leta večja. Predvsem navzgor odstopajo izdatki za zdravstveno varstvo (55 °/o) in za specialistično ambulanto zdravstveno varstvo (55,5 '/«). Omeniti je treba, da se je v teh dejavnostih močno povečal fizični obseg storitev. Že polletni podatki dokazujejo, da se zdravstveno varstvo v letu 1973 ne uresničuje v sklepu s sprejetimi izhodišči. Zaradi neurejenega stanja na trgu so se močno povečali izdatki za zdravila, kljub manjšemu številu izdanih receptov. Občutno je povečanje izdatkov za zdravstveno varstvo kmetov, kar je posledica uveljavljanja izenačitve pravic kmetov z delavci. Večji izdatki so bili tudi pri plačevanju nadomestil, zaradi večjega porasta izgubljenih dni zaradi nege, predvsem pa zaradi večjega povprečnega nadomestila (glede na porast neto OD v letu 1972 za 16,8 »/o). Dohodki skupnosti v skladu z izhodišči (48°/o glede na finančni načrt). Ugotovitve: Iz analize polletnega poslovanja povzemam naslednje: 1. Realizacija izdatkov zdravstvenega zavarovanja presega predvidena finančna sredstva, a) pogodbeni odnosi z zdravstveno službo niso urejeni, b) realizirani obseg zdravstvenih storitev je večji kot v enakem obdobju preteklega leta, c) izdatki za nadomestila so nad predvideno ravnijo. 2. Dohodki skupnosti so v skladu s finančnim načrtom. 3. Primanjkljaj v prvem polletju je posledica neskladnje med dohodki in izdatki. Upoštevaje nekatera znana dejstva, npr. valorizacija OD v zdravstvu in pokazatelje iz prvega polletja, predvidevamo, da bo do konca leta 1973 znašal primanjkljaj Skupnosti nekako med 5. in 6. milijardami din V vseh ocenah pa je že vrsto nejasnosti (povečanje materialnih stroškov, povečanje izdatkov zaradi novih kadrov, povečanje obsega zaradi aktiviranja novih zmogljivosti, arbitražne odločitve, ki so jih sprožili štirje zdravstveni domovi, povečanje cen zdravil). Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja je na predlog Izvršilnega odbora skupnosti sprejela izhodišče za REBALANS finančnega načrta, ki je predvsem v naslednjem: — da se upošteva večji programirani obseg preko izhodišč, za katerega je predvideno 100 procentno plačilo. — prekoračitve preko tega povečanega programa pa se obravnavajo tako, da se za plačilo upoštevajo le materialni stroški za ločeno zaračunljiv material ter storitve tujih zavodov, zdravila, živila, elektriko in vodo. Pri tem so upoštevani tudi OD za kadre, ki po izhodiščih niso bili zajeti v kalkulaciji cen in sicer del, ki ni zajel v večjem obsegu. Upoštevaje ta izhodišča, bi znašal primankljaj skupnosti ob koncu leta 5,6 milijard din. In od kje zagotoviti predvidena manjkajoča sredstva? Skupščina skupnosti je že podpisala ANEKS k družbenemu dogovoru o višini dohodkov, ki jih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973. Sopodpisniki tega aneksa so še IS Skupščine SRS, Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij ter Skupščine občin. Tretji odstavek dodanega 14. člena družbenga dogovora določa: Kolikor dohodki samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti ne bodo zadoščali za realizacijo stališč iz 13. člena, bodo manjkajoča sredstva zagotovljena iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti in z usklajanjem cen storitev na področju družbenih dejavnosti. Kaj pa so storile zdravstvene delovne organizacije za stabilnejše gospodarstvo? Nedvomno, da se je večina pozitivno vključila v stabilizacijsko prizadevanje. Ostaja pa Še vedno odprta vrsta vprašanj, ki jih upravičeno postavljamo zavarovanci. In ta vprašanja so predvsem: slaba urejenost osnovne zdravstvene službe, dolge čakalne dobe v specialističnih ambulantah, realnost cen in programov storitev, ter nazadnje včasih tudi pri posameznikih premajhna »kulturna postrežba« zavarovanca. Pri izhodiščih za formiranje samoupravnih interesnih skupnosti v zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju se bomo morali odkrito dogovoriti o vseh nerešenih vprašanjih in nakazati konkretne rešitve za uspešno medsebojno sodelovanje. Zdravstvenim delavcem naj se s formiranjem skupnosti ne zagotovi samo enak družbenoekonomski položaj, kot delavcem v drugih organizacijah združenega dela, pač pa se bodo morali aktivno vključiti tudi v druge skupne interese, kot npr. razvoj, izvajanje in načr- tovanje dejavnosti in združevanje sredstev za napredek in razvoj dejavnosti. Nedvomno pa je res, da bomo lahko, ne glede na obliko in vsebino organiziranosti, trošili za potrebe zdravstvenega zavarovanja le tolikšna sredstva, za katera se bomo dogovorili s samoupravnimi sporazumi, odnosno, ki jih bomo sposobni dajati v ta namen. Če bodo naši apetiti večji, se bo treba jasno dogovoriti, kdo naj prispeva večja sredstva. Peter Pctkovšek Urednikov stolpec Počasi, s težavami, napori in zamudami izhaja ta Naš časopis. Izhaja pa vendarle. In izhajal bo tudi v prihodnje. Ljudje so se začeli nanj odzivati, torej postaja njihov, postaja naš. Postal nam bo potreben in prepotrebna vez med ljudmi in organizacijami in med ljudmi samimi. Ljudje, tako kaže, sledijo neki sproščujoči politični klimi, ki je na novo ovrednotila najsvetlejše parole revolucije in razvijajočega se samoupravnega socializma. Ljudje morda postajajo po-gumnejši v naraščajočem občutku, da so sooblikovalci sveta, v katerem živijo in da so posamezni »lastniki politike« le še osamljeni posamezniki, ki jih je čas povozil. Pred nami je javna razprava o statutu skupščine občine in o statutih krajevnih skupnosti, zato je prav, da ta naša spoznanja v čim večji meri vnesemo v dokumente, ki bodo sourejali naše življenje v prihodnjih nekaj letih. Razprav se lotimo resno in s polno odgovornostjo. Morda kdo izmed vas meni, da je bil premalo vključen v javno razpravo o naših ustavah ali morda, da so razprave o ustavah bile zanj premalo konkretne in preveč nerazumljive. V razpravah o statutih ni te nevarnosti, saj se bomo na njih pogovarjali o stvareh, ki morajo živo zanimati vsakega posameznika, saj bo od njih tako ali drugače odvisen. Zlasti statuti krajevnih skupnosti naj bodo z našo skupno pomočjo takšni, da bodo resnično omogočili uresničitev naših polnih samoupravnih pravic, ki naj že vnaprej onemogočajo sleherno samovoljo, monopol in manipuliranje z ljudmi, ki smo mu bili večkrat priče v komaj preteklem obdobju. Doro Hvalica Naša skupna zahvala Naslednji zapis je vzpodbudilo pismo, ki ga je uredništvu poslal Svet KS Stara Vrhnika, oziroma njegov predsednik Čiča Miloš. V pismu nas tovariši s Stare Vrhnike prosijo, naj objavimo v Našem časopisu javno zahvalo Industriji usnja na Vrhniki za denarno pomoč v znesku dveh starih milijonov. Ta denar so delovni ljudje IUV namenili Stari Vrhniki in jih je ta koristno uporabila za uresničevanje svojih načrtov. To nas je vzpodbudilo, da smo poprosili tovariše iz IUV, naj nam posredujejo pregled sredstev, ki so jih v letošnjem letu namenili krajevnim skupnostim in drugim organizacijam ali pa so jih podarili ob raznih humanitarnih akcijah. Začudili smo se — čeprav vemo, da delavci IUV nikoli ne odrečejo pomoči tistemu, ki jo je potreben — ko smo sešteli in ugotovili, da so v IUV letos namenili že preko pol stare milijarde dinarjev v take namene. Prav je, da se ob tej priliki tudi mi priključimo zahvali tovarišev s Stare Vrhnike. Ker tudi druga Vrhniška podjetja kažejo veliko razumevanja za solidarnostne in humanitarne akcije, bomo ob drugi priliki zbrali tudi te podatke in jih objavili. M. M. UDELEŽBA IUV pri finansiranju raznih družbenih dejavnosti v občini Vrhnika in Šmartnem pri Litiji ter v solidarnostnih akcijah v letu 1973 1. 2. 3. Namesto novoletnih čestitk za učence socialno šibkejših družin na šoli Ivana Cankarja Janeza Mraka Šmartno pri Litiji za Otroški vrtec Vrhnika Šmartno pri Litiji za socialno ogrožene občane v občini Vrhnika Šmartno pri Litiji Za finansiranje športnih in drugih družbenih dejavnosti (Vrhnika in Šmartno pri Litiji) Za finansiranje dejavnosti Krajevnih skupnosti (Vrhnika in Šmartno pri Litiji) 4. Prispevek k pokrivanju jesenskih izdatkov za socialno ogrožene občane na Vrhniki Šmartno pri Litiji in za člane kolektiva IUV, ki žive v skromnejšin materialnih razmerah 5. Nakup stavb sedanjega Doma ppčitka na Vrhniki za ceno, ki je precej višja od realne vrednosti stavb. IUV je stavbe! kupila in plačala, ker želi s skupnino pomagati pri gradnji novega Doma počitka 6. V občinske solidarnostne stanovanjske sklade je IUV letos že prispevala 7. Za pomoč ljudstvu Vietnama 8. Za gradnjo Spominskega doma v Kumrovcu 9. Za organiziranje Zbora aktivistov Notranjskega okrožja — Cerknica Iz varčevalne akcije, ki poteka letos v IUV, smo za obdobje januar—junij namenili (poleg 8"/» stanovanjskega prispevka) za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov — za obrat Vrhnika (verjetno za naiklup Pionirjevih vrstnih hiš) — za obrat Šmartno in ostale (za namensko varčevanje) Proti cilju din 20.000 — 20.000.— 20.000.— 10.000.— 5.00O.— 20.000.— 10.000.— 300.000.— 300.000.— 20.000.— 10.000.— 100.000.— 1,090.000.— 850.000.— 50.000.— 50.000 — 20.000.— 10 2,000.000.— 1,000.000.— Občani na Logu so na svojem zboru že 6. junija letos dali nezaupnico staremu svetu krajevne skupnosti in izvolili (na predlog podpredsednice skupščine občine Vrhnika to-varišice Mike Verbič) iniciativni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za konstituiranje krajevne skupnosti in izvolitev novega sveta. Iniciativni odbor se je prizadevno lotil svoje naloge in jo končuje šele te dni, saj si na začetku še zdaleč ni predstavljal, da bo naletel pri svojem delu na toliko težav in na tolikšno nasprotovanje .starega sveta krajevne skupnosti. Kljub namernemu onemogočanju in oviranju pri delu s te strani, pa mu je le uspelo pripraviti za sklic zbora občanov vsa gradiva in prizadevanja vskladiti z občinsko konferenco SZDL. Na Logu so prepričani, da bo zbor občanov sklican že do 1. decembra in da bo z novim svetom krajevne skupnosti delo normalno steklo že v tem letu. O. A. Novo zajetje Veliko pomanjkanje pitne vode na Logu je občane vzpodbudilo k iskanju trajnejših rešitev tega problema, ki je zaradi živahne individualne grad- nje na Logu iz dneva v dan večji. Vodovodni odbor pri krajevni skupnosti je pri tem pokazal zvrhano mero prizadevnosti in delavnosti. Še posebej velja poudariti izredno prizadevnost predsednika tega odbo- Dramska vrhniške Prve predstave Dramske sekcije mladinskega aktiva Vrhnika »Vzorni soprog« nisem videla. S toliko večjim zanimanjem sem si zato ogledala drugo postavitev te gledališke skupine »Protalemčki in prepirčki«. Obetajoči naslov je bil verno zrcalo enodejank, ki jih je povezoval in nam jih predstavil Stane Mauri. Igralci so nam dovolj živo uspeli prikazati ves spekter drobnih, vsakodnevnih težav, problemčkov in zapletov s primerno humoristično in satirično ostjo na vse, kar nam po nepotrebnem greni življenje. Enodejanke o birokraciji, stricu na položaju, psu in direktorju, taščah in alkoholu, so dale dovolj celovit gledališki večer, ki ga je spremljala mlada in manj mlada in celo precej številna publika v dvorani doma JLA. Igralci so dobro opravili svojo nalogo, bili so prepričljivi z dobršno mero smisla za primerno interpretacijo svojih vlog. Nekoliko teže jim je bilo, ko so se v drugem delu lotili odlomkov iz del velikih mojstrov. Vsak začetek je pač težak in morda ni dobro meriti že na samem začetku previsoko. V delo' pa so nedvomno vložili veliko volje in pridnosti. Uspeh zato ni izostal. Režiser je dobro opravil svojo nalogo in uspešno vodil še neutečeno ekipo bodočih amaterskih igralcev, ki so vsi pokazali veliko' mero talenta. ra Cirila RUSA, ki je morda v največji meri pripomogel, da so Ložani z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom z izgradnjo novega vodnega zajetja že tako daleč, da upravičeno upajo na okrepljen dotok vode v vaški vodovodni rezervoar še to leto. Morda se komu zdi, da akcija Ložanov ni v skladu s skupnimi, občinskimi prizadevanji na tem področju, saj je cevovod novega vodovoda iz Vrhnike že na Drenovem griču. Takšni očitki so povsem odveč, saj na Logu niso mogli čakati na uresničitev tega načrta in do takrat (kdaj?) biti preprosto brez vode v vseh višjih legah ali jo dnevno voziti za potrebe gospodinjstva od drugod (tudi to so nekateri morali početi). Akcija je nedvomno uspela, čeprav še niso prerezali otvoritvene vrvice. Zahvala za ta uspeh gre seveda vsem, ki so delali (žal prevečkrat le eni in isti obrazi) in tudi krajevni skupnosti Horjul, ki je razumevajoče dovolila izgradnjo zajetja na Strgarju. O. A. sekcija mladine Skupina bo morda lahko prerasla v dobro gledališko sekcijo. Pogoji za delo so sicer še vedno zelo slabi, a jih bo gotovo premagala dobra volja. Nastopili so: režiser in igralec Jože Valetič in igralci: Majda Malnar, Vesna Černec, Cveta Vrhovnik, Niko Nikolčič, Jože Horvat in Emil Kogovšek. Dragica Pečar Pomoč v stiski Od Maksa Hrovatina iz Bevk smo prejeli okorno, a prisrčno pismo z zahvalo vsem, ki so bili pripravljeni nesebično pomagati sočloveku v nesreči. Tovariš Hrovatin nam je namreč sporočil, da so ob preteklem deževju in poplavah, ki so prizadejale veliko škodo na kmetijskih površinah in na stanovanjskem in gospodarskem poslopju Jakoba Buha ob Ljubljanici, spremljali nevarnost tudi predstavniki skupščine občine in celo komandir postaje milice na Vrhniki. V sili je bil prizadeti z družino rešen in preseljen v drugo začasno stanovanje prav s pomočjo pripadnikov milice in JLA. Ob tem se v imenu krajevne skupnosti Bevke zahvaljuje tovariš Hrovatin predvsem komandirju postaje milice, miličniku tovarišu Peš-kotu, štabu civilne zaščite, tovarišu Tomiču in Likar Tereziji za odstopljeni prostor ogroženi družini. Zahvali se pridružuje tudi uredništvo Našega časopisa. V novem mladinskem klubu na Vrhniki Naše organizacije združenega dela Ko smo se odločili, da tokrat Predstavimo Komunalno stanovanjsko podjetje, smo se hkrati zavedali, da bralcev ne bomo zadostili z opisovanjem njenega razvoja, uspehov, težav in načrtovanja za prihodnje. Tudi ne bi bilo dovolj, če k takšnim ■opisom pristavimo še številke in morda intervjuje z vodilnimi v organizaciji. Svojstve-nasti Komunalno stanovanjskega podjetja Vrhnika so namreč tolikšne, da bralčeve radovednosti ne bi mogli potešiti tako poceni. V občini Vrhnika je Komunalno stanovanjsko podjetje pav gotovo najbolj izpostavljena delovna organizacija — vsaj kar zadeva zahtev °bčanov, neposrednega pritiska, negodovanja, vprašanj, kritik in nejevolje. V naših krajevnih skupnostih prav gotovo še ni bilo zbora občanov aH zbora volilcev, na katerem ne bi bilo postavljeno vsaj eno vprašanje v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti komunalno stanovanjskega podjetja in izrečena vsaj ena eama kritika |,na račun teh obveznosti. p\ Prav zato smo se odločili, da se »lotimo« podjetja in tega članka s te strani z namenom, da odkrijemo, če je odkriti mogoče, vzroke za negodovanje občanov, krivdo podjetja — ali morda tudi ovržemo upravičenost takšnega negodovanja. Kar priznajte, da naloga sploh ni bila lahka. Sicer pa nam tudi ni uspela. V svojem prizadevanju pa smo vsaj spoznali, da bi v prihodnje veljalo Probleme, ki zadevajo Komunalno stanovanjsko podjetje sproti razčiščevati v vsaki številki Našega časopisa. Gradiva in problemov je odločno preveč, da bi jih skušali zaobjeti v enem samem prispevku. Tolikšna in raznolika dejavnost, kot jo srečamo pri Komunalno stanovanjskem podjetju, zahteva obravnavanje Posamičnih problemov. Tovariš Otrin, direktor Stanovanjskega podjetja na Vrhniki, nam je v razgovoru jasno in brez obotavljanja razložil temeljne dejavnosti in probleme Podjetja: ^Individualni standard narava pri nas neprimerno hitreje k°t standard komunalnih naprav, kar vodi v absurdno situ-aciJo, saj bi oba morala rasti vzporedno in soodvisno. Pa vendarle za sodoben razvoj komunalnih naprav nikoli ni bilo dovolj sredstev. Veliko bolje je sele, odkar občani v krajevnih skupnostih sami rešujejo komunalne probleme. To je tudi Prav, saj menim, da bi morala v prihodnje biti naša naloga Predvsem skrb za komunalne '-aprave širšega pomena. Pobude in sodelovanje občanov sta Poroštvo za reševanje problemov na tem področju. Računati moramo seveda na to, da vsi nikoli ne bodo za skupno akcijo ze na samem začetku. Organizirali smo na primer odvoz "meti. Večina je rešitev z zadovoljstvom sprejela, vsi pa ne. Še vedno so iz svoje okolice delali smetišča. Zadnje čase je že bolje. Ponekod so ljudje celo začeli kar sami spontano urejati skupno okolico. No, kar zadeva smeti, naj povem, da pripravljamo tudi lasten prevoz z manjšim vozilom, ki bi lahko obiskalo vse, tudi teže dostopne kraje. Tudi kar zadeva otroška igrišča, nam ljudje niso pripravljeni vedno pomagati. Hišni sveti se ponekod upirajo odločitvam, da bi v njihovi bližini uredili otroška igrišča. To je sicer problem šolskih organov in skupščine občine — mislimo pa le, da bi bilo treba hitreje urediti čimveč šolskih igrišč. Največ pozivov in vprašanj, naslovljenih v zadnjem času na Komunalno stanovanjsko podjetje, je prav gotovo zadevalo vodo in vodovod — na Vrhniki in v nekaterih drugih krajih v občini. Letos je bilo to toliko bolj aktualno, ker je bilo poletje zelo sušno, porabnikov pa je z novograditelji vedno več. Problem vode pa želimo rešiti sistematično in trajno, zato smo dali terene raziskati že In kaj bomo konkretnega storili za spremembo takšnega stanja? Naš načrt je obsežen in dobro premišljen. Usklajen je tudi z urbanističnimi načrtovanji na našem področju. Nove količine vode nameravamo črpati v Hribskem potoku. Vse potrebne načrte imamo že izdelane. Z gradnjo bomo začeli v prihodnjem letu. Zakaj gradimo najprej omrežje proti Dragomeru? Tudi zato, ker to omrežje financiramo iz prispevka stavbnih zemljišč in seveda kreditov. Kredite smo dobili pri Zavarovalnici Sava in Ljubljanski banki. Poudarim naj, da novo omrežje proti Dragomeru še ne pomeni ukinitve obstoječih vaških vodovodov. Nasprotno, vse obstoječe vodovode nameravamo obdržati, saj bodo pokrivali potrebe teh krajev v kritičnih sušnih časih. Obstoječe vodovode nameravamo po dogovoru s krajevnimi skupnostmi vključiti v novo omrežje. Zaradi normalnega delovanja obstoječih vodovodov je odveč strah nekaterih na Vrhniki, češ da bo novo omrežje ogrozilo porabni- Odtod tudi zanimiv pojav, da vzdržujejo nekatere ceste in ulice novograditelji kar sami — toda povsem nestrokovno. Vse te ceste bi po našem mnenju moralo prevzeti Komunalno stanovanjsko podjetje in skupaj z občani in skupščino občine poiskati možnosti za čimprejšnjo stalno ureditev — asfaltiranje. Ker sem zvedel, da je tehnični direktor, tovariš Rot, operativna duša podjetja, sem zaprosil za pogovor tudi njega. Lahkotno in brez zadrege seje lotil pripovedovanja. Sodeč po podatkih, ki jih je vpletal v pogovor, je resnično z vsem, kar se dogaja v podjetju, povsem na tekočem. Vključujemo dvanajst področij dela: pokopališča, javna snaga, razsvetljava, vodovod, kanalizacija, ceste, parki in zelenice, stanovanja, športni objekti, oddaja in urejanje stavbnih zemljišč (priprava in urejanje dokumentacije), zidarska grupa in vodovodna grupa. Ker sem mu omenil, kaj sem o njem slišal, je nadaljeval s problemom kadrov, ki je pri fc'jetje ima le 70 zaposlenih in ? od tega le 13 delavcev v upravi. Tolikšna raznolikost našega dela pa ustvarja pri nas dinamičnost in obremenjenost nekaterih, kot da bi šlo za podjetje z neprimeno več zaposlenimi. Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika pred leti Zavodu za raziskavo Krasa. Ugotovili so, da je naša voda kraška voda. Osnova vode našega osrednjega vodovoda je nedvomno dobra, kalijo jo le viri iz Stare Vrhnike. Težave z nezdravo vodo imamo zato, ker vodovod nima čistilnih naprav. Vodo zato kloriramo po naročilu Republiškega zdravstvenega zavoda (1 miligram na liter). Vodo kloriramo pri zajetju. V omrežju je stopnja kloriranosti od 0,5 do 0,6 miligrama na liter. Nujno potrebno bo zgraditi sodobne čistilne naprave, čeprav bo treba iz zdravstvenih razlogov vodo klorirati tudi v prihodnje. Kar zadeva količino pitne vode, nam podatki kažejo, da že doslej ne bi smelo primanjkovati vode (pri sedanjem številu porabnikov), a so zaradi dotrajanega omrežja izgube zelo velike, saj dosegajo kar tretjino zajete vode. ke na Vrhniki. Novo omrežje (linija do Drenovega griča, Loga in Dragomera) ne bo pobralo več kot 120 m3 vodo prav zaradi že delujočih vodovodov v teh krajih. Ze v letu 1974 bo zgrajeno novo zajetje in rezervoar s prostornino od 800 do 1000 m*1. Ceste in njih vzdrževanje so med našimi problemi na drugem mestu (ponekod celo na prvem). S sredstvi in možnostmi, ki jih imamo na razpolago, bo ta problem tudi ostal, če ne bomo začeli resneje razmišljati o asfaltiranju. Makadamske ceste je potrebno neprestano vzdrževati. Takšno vzdrževanje ni poceni. Rešitev je prav gotovo v asfaltiranju. Vedno smo bili mnenja, da bi morali že ob začetku organizirane gradnje v naši občini vključiti v komunalni prispevek tudi delež za asfaltiranje cest. Odborniki skupščine takšnega predloga niso sprejeli. njih očitno zelo hud. Potrebujemo pravnika, ekonomista, tehnika itd. Zal sloni res večina dela na meni, toda kaj, ko pa nimamo dovolj usposobljenih, kvalificiranih ljudi. Nujno potrebujemo tudi dobro servisno službo, ki bo hitro reagirala na potrebe občanov. Drugi največji problem v našem delu so prav gotovo sredstva, ki jih je bilo včasih iz občinskega proračuna neprimerno več, sedaj pa jih je le še za skromno vzdrževanje in javno razsvetljavo. V zadnjem času gradimo vse z lastnimi sredstvi, deležem občanov, 50 "/o deležem skupščine (v nekaterih primerih) in krediti. Ta dva problema sta seveda povezana, saj so usposobljeni kadri odvisni od sredstev oz. od pomanjkanja sredstev za nastavitev takšnih kadrov. Pod- In konkretna delovišča, problemi, vprašanja . . .: Ulovka dobro napreduje. Računali smo na prispevek lastnikov počitniških hišic na Ulovki (ob gradnji svojih hišic niso plačali ničesar). Zato nam manjka približno 50.000 din. Upamo, da se bomo z lastniki uspešno dogovorili in dogovor tudi uresničili. Za vodovod proti Dragomeru smo plačali že 60 starih milijonov, čeprav je bilo opravljenega že veliko več dela. Prva faza vodovoda do Drenovega griča bo stala 170 milijonov starih dinarjev. Sredstva imamo zagotovljena. 65 milijonov smo dobili kredita na podlagi lastnih sredstev, 100 milijonov notranjega lastnega posojila iz sredstev komunalnega prispevka. Sredstva komunalnega prispevka bomo vložili v banko in s kreditom dobili nadaljnjih 200 milijonov starih dinarjev za dograditev vodovoda do Dragomera. Kredite bomo dobili tudi od zavarovalnice Sava. Ze v marcu mesecu prihodnje leto bomo začeli z gradnjo novega velikega vodovodnega rezervoarja in čistilnih naprav, s čimer bomo rešili problem preskrbe s pitno vodo v velikem delu naše občine. S sredstvi, ki jih imamo na razpolago, ustvarjamo veliko in menim celo, da dobijo novograditelji za komunalni prispevek (v primerjavi z drugimi) veliko, čeprav priznam, da v veliki večini primerov tega ne dobijo pravočasno. Vzroki za negodovanje posameznikov so včasih tudi v tem, ker ljudje gledajo le svoje osebne trenutne potrebe in se premalo zavedajo nujnosti celovitejšega reševanja komunalnih ureditev. Obseg našega dela se povečuje iz leta v leto. Letošnji promet presega 700 milijonov in se povečuje z letno stopnjo 15 odstotkov. Povsem normalno je, da razmišljamo o tem, da bi v prihodnje za večja dela bili zgolj v vlogi investitorja in dela le naročali kvalificiranim izvajalcem. Tega se že poslužujemo, saj nam Ulovko gradi Ig-rad, vodovod pa komunalno podjetje Vič. Vem, da leti na naše podjetje veliko kritik in vem tudi to, da bi jih bilo neprimerno manj, če bi bili ljudje o našem delu, prizadevanjih in problemih sproti obveščeni. To željo bomo Komunalno stanovanjskemu podjetju Vrhnika uresničevali v vsaki številki Našega časopisa v prihodnje. Seveda bodo enake možnosti imeli tudi vsi tisti, ki mislijo ali bodo mislili drugače kot Komunalno stanovanjsko podjetje. Doro Hvalica Predstavljamo vam predsednike krajevnih skupnosti Nartnik Milan, triinštiride-setletni mizar pri SAP Ljubljana, je predsednik sveta krajevne skupnosti Bevke že pet let, a tudi pred tem, je že bil delaven član krajevne organizacije SZDL in vedno prepričan v potrebnost družbenega dela. Za Bevke je značilna neka posebna enotnost, složnost, ki nam omogoča, da uresničimo prenekateri skupni dogovor, Ne mislite, da tudi pri nas ni manjših nesoglasij. Takšna nesoglasja so povsod, a skupni interes mora pač biti močnejši in nesporazumi se kaj kmalu zgladijo. Naš svet sploh ni razdeljen na komisije, odbore ali kaj podobnega. Svet je enotno telo 11 članov, ki razpravlja in odloča o vsem. Večje akcije, ki jih potrdi zbor občanov, potem izpeljemo vsi, ne le svet. V takšnih primerih pomagajo vse organizacije, društva in velika večina posameznikov. V svetu se tudi zelo dobro ujemajo interesi starejših in mlajših. Zlasti izkušnje starejših nam veliko koristijo. Če imamo probleme? Seveda imamo tudi probleme — a jih tudi rešujemo. Najhujši so tisti »komunalne narave«. Nimamo vodovoda in kanalizacije, pa tudi elektrika je že bolj slaba. Pijemo kapnico in talno vodo, ki pa nam jo bodo polagoma onesnažile odplake. Makadamska cesta skozi vas nam je do nedavnega onesnaževala tudi kapnico. Cesto smo asfaltirali. Aprila 1970 leta smo se namreč odločili za samoprispevek za cesto. Priznam, da smo bili precej nejeverni. Še sami nismo verjeli v uspeh. Pa nam je le uspelo>. Plačevali smo tri leta 2 "Vo od svojih osebnih dohodkov, od pokojnin nad 500 dinarjev in od katastrskega dohodka. 60 °/o sredstev je prispevala skupščina občine Vrhnika. Cesta je veljala nekaj čez 40 starih milijonov. Sedaj, ko vidimo uspeh našega prizadevanja in skupne akcije, nam je samo žal, zakaj se že takrat nismo odločili za večji prispevek, pa bi imeli cesto že do Loga. No, saj jo bomo imeli vseeno*. Podaljšali smo namreč samoprispevek do junija 1976. Z zbranim denarjem in sredstvi skupščine občine bomo potegnili asfaltni trak do Loga. Naša vas bo tako prav gotovo postala privlačnejša. Pravimo, da so Bevke kmečka vas, a je čistih kmetov le 46, ostali so delavci. V Ljubljano na delo se vozi skoraj 200 ljudi, nekaj pa Predsednik Milan Nartnik tudi na Vrhniko. 140 gospodinjstev je v 137 hišah. Prebivalcev je 565 in od tega 356 vpisanih volilcev. Na zbore občanov pa prihaja redno najmanj 20 °/o občanov. Ne bi rad pogreval problemov, ki. tarejo tudi druge, saj natančno vem, da tudi skupščina občine ne zmore vseh bremen — omeniti pa vendarle moram negodovanje in jezo no-vograditeljev, ki plačujejo komunalni prispevek (približno 25.000 dinarjev) in zanj mnogokrat ne dobijo preprosto ničesar, ali vsaj doslej je bilo tako. Saj vem, da je komunalni prispevek za načrtnejše reševanje komunalnih problemov v celotni občini, vem pa tudi, da novograditelj pri nas ne dobi niti vode, niti kanalizacije in niti dobre elektrike, saj je napetost ob konicah takšna, da bomo morali nujno začeti razmišljati o novi transformatorski postaji. Osebno verjamem v enotno akcijo in pripravljenost ljudi za skupno delo. In v naši vasi smo delovni ljudje. To dokazuje tudi živahno delovanje družbeno političnih organizacij in društev. Zelo lepo sodelujemo s krajevnim odborom SZDL, Zvezo borcev, Zvezo mladine, Gasilskim društvom, Prosvetnim društvom itd. Odveč je naštevanje. Veliko nas je, ki delu- jemo v več organizacijah, zato je tesno sodelovanje razumljivo. Najaktivnejši so seveda gasilci, ki se izkažejo z marsikatero prireditvijo. Sicer smo pa menda ena redkih vasi, ki ima svojo kinodvorano (Kulturni dom) in v njej vsak teden tudi kinopredstavo. Tudi naša šola pridno sodeluje, ko ob proslavah potrebujemo kulturni program. Koga naj posebej pohvalim? Vsi člani sveta so delovni in prizadevni. Ljudje seveda nismo vsi enaki, a ko začutimo v slogi resnično moč, ni odpadnikov. Sicer pa, če že gre za pohvalo, naj omenim našega marljivega in prizadevnega tajnika sveta krajevne skupnosti, tovariša Maksa Hrovatina. Pridite večkrat k nam, še veliko vam bomo lahko povedali. 29. novembra pa vas vabimo na proslavo. Vse naše praznike praznujemo tako, kakor se spodobi. V Bevke bom še šel, službeno in privatno. Tam se splača veliko poslušati, opazovati in se učiti. Marsikomu takšen uk ne bi škodoval. Taborniki jeseni Taborniki odreda »Ivan Cankar« so bili tudi v obdobju september — oktober bili zelo aktivni: —-10. septembra so imeli kolesarski izlet v Pekel pri Borovnici. Izlet je bil namenjen ogledu slapov v Peklu, ogledu starega mostu v Borovnici, ki so ga porušili med NOB. Ustavili pa so se tudi v Bistri in si ogledali Tehnični muzej Slove-nie. Udeleženci izleta (9 tabornikov in 18 medvedkov in čebelic) pa so praktično položili tudi preizkušnjo za veščino kolesarja. 15. septembra so organizirali propagandni tabor v kampu na Vrhniki, v katerem so prenočili taborniki iz Ljubljane, udeleženci pohoda v Cerknico. Skupaj s planinci in gosti iz Ljubljane pa so isti dan zvečer izvedli program ob tabornem ognju. 16. septembra pa je odšlo na pohod po poteh II. dolomitskega odreda v Cerknico 18 tabornikov, kjer so se udeležili proslave ob »zboru notranjskih aktivistov«. — 5. oktobra je zagorel že drugič taborni ogenj v kampu, tokrat je bil za tabornike še posebno svečan trenutek, saj so novi člani organizacije ta dan prisegli. Ob tej priliki so taborniki odreda »Ivan Cankar« razvili tudi svoj prapor, ki ga je predal starešina odreda tov. Čamernik Rudi. —■ 7. oktobra se je 15 tabornikov udeležilo proslave ob 30-letnici »Kočevskega zbora« v Kočevju. Poleg osrednje svečanosti na glavnem trgu v Kočevju so si taborniki ogledali še nastop pripadnikov JLA v judu. Imeli pa so tudi partizansko kosilo. Na sestankih so taborniki praktično spoznavali orientacijo na terenu (Sv. Trojica), obenem pa se pripravljajo za prvo zvezdo taborniškega znanja. Medvedki in čebelice pa pridno zbirajo material za veščino astronavta in čarovnika. S tem je povezano tudi ročno delo — izdelava robota. V prihodnje čakajo tabornike še mnoge naloge. Potekajo tudi že priprave na občni zbor odreda, ki bo v soboto 17. novembra 1973 ob 16. uri v domu JLA na Vrhniki. Istenič Branko Lep uspeh Dne 29. 9. 1973 je bilo republiško tekmovanje rezervnih vojaških starešin, na katerem je sodelovala tudi ekipa rezervnih vojaških starešin občine Vrhnika. Letošnje tekmovanje je priredil v Dobrni občinski odbor RVS Celje s sodelovanjem krajevne organizacije RVS Dobrna. Tekmovanja se je udeležilo 53 ekip iz 53 slovenskih občin. Za našo občino je tekmovala ekipa, ki so jo sestavljali: Lov-ro Novinšek, Miha Žibert, Franc Merlak, izbrani na občinskem tekmovanju ekip in posameznikov v okviru vsakoletnih izpitov rezervnih vojaških starešin, kot najuspešnejši posamezniki te preizkušnje. Na tekmovanju smo dosegli osmo mesto, med posamezniki pa je bila najboljša uvrstitev med prvo dvajseterico in sicer -sedemnajsto mesto, za kar je član ekipe prejel knjižno nagrado. Uvrstitev naše ekipe je rela-tivno dober uspeh, saj je tekmovanje sestavljeno iz več disciplin: orientacijski pohod po neznanem terenu s pomočjo karte in kompasa v dolžini približno 6 do 8 kilometrov — pri čemer je bilo treba zadnjih 1.200 m preteči v najkrajšem možnem času; streljanje z vojaško pištolo; naloge iz topografije, naloge iz vojaške teorije o partizanskem vojskovanju in teoretična naloga rezervne starešine v vlogi komandirja voda v reševanju taktične naloge. Seštevek točk iz posameznih naštetih področij je dal uvrstitev posameznikov, seštevek točk vseh treh članov ekipe pa ekipno uvrstitev. Ekipa je morala torej pri vseh teh disciplinah pokazati določeno teoretično vojaško znanje in fizično kondicijo. Kaj naj bi dodal kot izkušnjo za podobna tekmovanja v prihodnje? Vsekakor moramo najbolj skrbeti za individualno izpopolnjevanje rezervnih starešin; čimvečja bo izenačenost članov ekipe, tem boljši uspeh lahko pričakujemo. Večjo pozornost bo treba posvetiti tudi delu ekipe kot oe-lote, tu mislim na skupno predelavo teorije in še nekaj ur skupnega treninga v streljanju /. orožjem, predvidenim za tekmovanje. Vsak krog pri rezultatu se namreč šteje kot točka in ravno tu si ekipa ob solidnih rezultatih ostalih disciplin pridobi prednost za dobro uvrstitev. Na koncu naj še dodam, da je vsekakor najvažnejši moment vsakega tekmovanja, pa naj bo to republiško ali občinsko, disciplina nastopajočih ekip. Na republiškem tekmovanju je bila naša ekipa prijetno presenečena ob takem resnično zavestnem sodelovanju in disciplini vseh sodelujočih ekip. Novinšek Lovro Odprto pismo V referendumu za šolstvo in otroško varstvo, ki smo ga letos uspešno izglasovali v naši občini, je določeno, da plačujejo 1 '% prispevek tudi upokojenci, vendar pa samo tisti, ki prejemajo najmanj tisoč dinarjev pokojnine. Zanima me, kdo je kriv za površnost, po kateri sedaj od- tegujejo tudi takim, ki imajo dosti manj kot sto starih tisočakov. V občinski pisarni, kjer so delali seznam, verjetno mislijo, da ga ni pod soncem, ki bi lahko imel tako nizke dohodke. Za potrdilo moji trditvi navajam tri primere, vse ostale naj čimprej poišče ustrezna občinska kontrola: Frančiška Robnik, Robova c. 9 —■ odtegujejo ji le 7,90 dinarjev, Marija Kapfer, Robova c. 9 — odtegujejo ji 8,48 dinarjev in Ivana Kunstelj, Ob potoku 32 — odtegljaj le 5, 19 dinarjev. Odtegljaji so očitno proti določilom sklepov referenduma. Marsikak pisar na skupščini občine si najbrž misli, da bodo ljudje preprosto molčali, pri čemer pa se ne zaveda, da ljudje že tako hudo kritizirajo' površno pisarniško osebje in mečejo vse v en koš, češ da so vsi nesposobni. Kakorkoli že, v navedenih primerih gre za malomarnost in zmoto. Kdo je zanjo kriv, naj odkrijejo na, občini — in naj tudi odgovorijo. Matic Koprivec Skupščino občine prosimo, da na pismo odgovori in pojasni razloge za takšne napake, ki gotovo ne delujejo vzpodbudno. Občane pa prosimo, da nam sporočajo vse nepravilnosti, pomote in napake, ki jih lahko dokažejo. Lahko pa nas na probleme le opozorite, raziskali jih bomo sami. (Pripis uredništva) nas Časopis Za nabiralce gob Kljub temu, da je gobarska sezona skoraj pri kraju, bo morda tudi ta sestavek kdo prebral. Poleg užitka pri nabiranju in koristnosti pri uživanju nam nudi nabiranje tudi potrebno rekreacijo po manj ali bolj napornem delu. Gobe zahtevajo od nabiralca v'eliko izkušenj, kajti le tisti, ki gobe dobro pozna, si poleg običajnih vrst lahko privošči tudi katero manj znano, a okusno gobo. Po večletnih izkušnjah spozna gobar dobre gobarske terene, ali kakor se to v gobarskem žargonu pravi — štante, ki jih ne pokaže niti najboljšemu prijatelju. Iz izkušenj se npbar nauči tudi, kdaj gobe ra-|tejo najraje. Ljudsko izročilo Pravi, da rastejo gobe ob »mladi luni«. Nabiral pa sem gobe tudi ob ostari luni«, če je bilo dovolj vlage in če so bile noči dovolj tople. Ljudje cenijo različne gobe. No, največ je takih krajev, kjer cenijo le jurčke, ki pa jih spet drugje sploh ne nabirajo in jih lrnajo celo za strupene (npr. v hrvaški Istri), zato pa bolj cenijo golobice in druge gobe. Značilno je seveda, da tam, kjer določeno vrsto gob cenijo najbolj, le-to tudi najbolje poznajo in so pri nabiranju najbolj zanesljivi. To je pač en način, da se naučimo spoznavati užitne gobe v različnih krajih. Boljši način pa je vsekakor Ta, da se naučimo spoznavati Sobe s pomočjo dobrega gobarskega priročnika. O določeni vrsti gob, ki bi jo radi posebej spoznali, preberemo vse, kar je 0 njej napisano in nato poskušamo to gobo najti na rastišču. Take gobe pa seveda še ne smemo pojesti, temveč se moramo nujno še prej posvetovati s strokovnjakom, ki gobo dob-r° pozna in ta nam bo potrdil, °e smo našli »ta pravo«. Zelo primeren čas za izmenjavo izkušenj je jesen, ko je v Ljubljani organizirana raasta-Va gob, pri kateri sodelujejo vsi Priznani gobarski strokovnjaki, ki so svoje izkušnje pripravljeni prenesti tudi na druge. Pri nabiranju gob nabirajmo le take, ki jih dobro poznamo, ostale pa pustimo za tiste, ki jih poznajo bolje od nas. Tudi strupenih gob ni treba brcati ali drugače uničevati, saj so tudi te v okras okolju. Ko se bomo naučili spozna-vati gobe, bodo na našem jedilniku skozi vse leto — poleti sveže, pozimi suhe ali pa vložene. 2e v aprilu se začne se-Sotia z mavrahi in majskimi ko-obarnicami in se konča pozno v jeseni